ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

V zadnjih letih vse več mladih pri iskanju zaposlitve naleti na oglase za delo prek različnih organizacij, ki opravljajo dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku.

Zato poglejmo, kaj sploh je tako imenovano agencijsko delo, kateri subjekti so vključeni v takšno obliko zaposlitve in na kaj je treba paziti. 

Uvod 

Agencijsko delo je k nam prišlo dobesedno iz Bruslja, in sicer na podlagi Direktive 2008/104/ES o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela. Neučinkovitost Zavoda za zaposlovanje pri njegovi glavni dejavnosti, to je posredovanje zaposlitev, je v zadnjih letih povzročila razmah organizacij, ki se ukvarjajo z opravljanjem dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku. Poslovni rezultati teh organizacij razkrivajo, da gre za dobičkonosno dejavnost in da trg dela takšne storitve potrebuje. Naša država pa nič.

Po mojem osebnem mnenju bi morala biti dejavnost posredovanja zaposlitev izključno v pristojnosti javnega organa. Zakaj bi namreč katerakoli organizacija posredovala delo, če ne zaradi lastne koristi? In ravno v tem je problem, saj se ponuja zaključek, da gre za legalizirano trgovanje z ljudmi. Država bi morala biti prva, ki bi bila zainteresirana, da ima čim več ljudi dostojno delo.  

Kaj je agencijsko delo?

Opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku oziroma agencijsko delo pomeni zagotavljanje dela delavcev s strani agencije, s katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, uporabniku, pri katerem delavec opravlja delo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika.

Subjekti pri agencijskem delu

Agencijsko delo povezuje tri subjekte, in sicer delodajalca, napotenega delavca in uporabnika. Delodajalec (na primer agencija) je organizacija za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku. Organizacije morajo imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti in so vpisane v register pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Napoteni delavec je delavec, ki ima z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in katerega delo delodajalec za zagotavljanje dela zagotavlja uporabniku. Uporabnik je vsaka pravna ali fizična oseba (podjetje), za katero začasno dela napoteni delavec.

Delodajalec v odnosu do delavca 

Delodajalec sklene z napotenim delavcem pogodbo o zaposlitvi, in sicer za določen ali nedoločen čas. V pogodbi o zaposlitvi se delavec in delodajalec dogovorita:

• da bo delavec začasno delal pri drugih uporabnikih, na kraju in v času, ki je določen z napotitvijo delavca na delo k uporabniku;
• da bodo višina plačila za delo in nadomestila odvisna od dejanskega opravljanja dela pri uporabnikih, upoštevaje kolektivne pogodbe in splošne akte, ki zavezujejo posameznega uporabnika;
• o višini nadomestila plače za čas predčasnega prenehanja dela pri uporabniku oziroma za čas, ko delodajalec za zagotavljanje dela delavcu ne zagotavlja dela pri uporabniku, ki ne more biti nižje od 70 odstotkov minimalne plače. Predčasno prenehanje potrebe po delu delavca pri uporabniku v posameznem primeru ne sme biti razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Delodajalec mora v času trajanja zaposlitve zagotoviti napotenemu delavcu vse pravice iz delovnega razmerja. Delodajalec se lahko pri določitvi pogojev za opravljanje dela sklicuje na pogoje, ki jih določi uporabnik.

Delodajalec mora brez postavljanja kakršnihkoli omejitev dopustiti (na primer plačilo ali drugo povračilo zaradi napotitve) napotenemu delavcu možnost sklenitve delovnega razmerja pri uporabniku po izteku časa zagotavljanja dela. Čas zagotavljanja dela napotenega delavca je čas, v katerem napoteni delavec opravlja delo pri uporabniku.

Uporabnik v odnosu do delodajalca 

Delodajalec in uporabnik pred začetkom dela delavca pri uporabniku skleneta pisni dogovor, v katerem podrobneje določita medsebojne pravice in obveznosti ter pravice in obveznosti delavca in uporabnika. Uporabnik mora pred začetkom dela delavca obvestiti delodajalca o vseh pogojih za opravljanje dela, ki jih mora izpolnjevati delavec, in mu predložiti oceno tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar. Delavec mora biti z napotitvijo na delo k uporabniku pisno obveščen o pogojih dela pri uporabniku in o pravicah ter obveznostih pri uporabniku.

Delavec v odnosu do uporabnika 

Delavec mora opravljati delo po navodilih uporabnika. Če uporabnik krši obveznosti, ima delavec pravico odkloniti opravljanje dela. Če delavec krši obveznosti, so te kršitve mogoč razlog za ugotavljanje disciplinske odgovornosti oziroma za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu za zagotavljanje dela. Letni dopust izrablja delavec v dogovoru z delodajalcem in uporabnikom.

Uporabnik je dolžan ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in napotenemu delavcu zagotoviti enake možnosti za zaposlitev za nedoločen čas pri uporabniku, kot je to omogočeno že zaposlenim delavcem pri uporabniku.

Prednosti uporabnika 

Ker sta motiva delavca (zaposlitev) in delodajalca (dobiček) znana, se postavlja vprašanje, kakšen motiv imajo uporabniki. Uporabnik lahko na delodajalca prenese celotno kadrovsko področje (zaposlovanje, urejanje dokumentacije, kadrovske evidence) in si s tem močno zniža stroške delovnega procesa, saj v podjetju tako ni več potrebe po sodelavcih s specifičnimi znanji s področja delovnega prava in kadrovanja.

Uporabnikom so omogočeni večja fleksibilnost pri načrtovanju delovnega procesa, nižanje stroškov ob zmanjšanju obsega dela in boljša odzivnost na nepredvidene spremembe v delovnem procesu. Če delavec ne izpolnjuje pričakovanih delovnih rezultatov, je kadarkoli mogoča zamenjava z ustreznejšim, ki ga prav tako zagotovi delodajalec. Tudi večina tveganj, ki izhajajo iz delovnopravnih procesov, se prenese na delodajalca.

Opozorila 

Cena, ki jo uporabnik plača za storitev delodajalca, ni znana. Zato delavec ne ve, koliko uporabnik dejansko plača za njegovo delo. V medijih se je pojavil podatek, da so delavci za enako delo plačani od 15 do 20 odstotkov manj od drugih zaposlenih na enakih delovnih mestih.

Sindikati so v preteklosti opozarjali, da delavcem niso bili priznani ustrezni tarifni razredi, da so jim praviloma odrejali minimalne plače, obenem pa so bili prikrajšani pri nadomestilu za prehrano in prevoz na delo, regresu, pri dodatkih za delovno uspešnost, božičnicah ali trinajstih plačah. Delavci naj bi imeli tudi manj dopusta, koriščenje bolniških odsotnosti pa je bilo pogosto kaznovano s prekinitvijo ali nepodaljšanjem že tako čim krajših pogodb o zaposlitvi. Delavec je lahko podvržen bolj neugodnemu delovnemu času (na primer izmensko, nočno delo) ali pritiskom glede delovne uspešnosti, koriščenja bolniške odsotnosti ali dopusta in seveda premestitvam na najmanj zaželena delovna mesta znotraj organizacije.

Zaključek 

Čeprav odločno nasprotujem liberalizaciji posredovanja dela, je vendarle treba razumeti trenutno stanje na trgu dela. Mnogi si želijo delati in v izogib brezposelnosti ali delu na črno sprejmejo delo prek posrednikov. Država in sindikati naj bi ščitili pravice delavcev, a je ob trenutni zakonodaji in njenem uveljavljanju jasno, da je delavec prepuščen na milost in nemilost delodajalcev. Država in sindikati zagotavljajo službe le za izbrance, medtem ko je povprečni posameznik pri delodajalcu vedno pred dilemo »vzemi ali pusti«. Delež brezposelnih in delež tistih, ki so se pripravljeni odreči skoraj vsem delavskim pravicam zaradi lastnega preživetja, delodajalcem samodejno ponuja pogajalsko izhodišče »če ne boš ti, bo pa kdo drug«.

Slovarček

Napoteni delavec – delavec, ki ima z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi

Uporabnik – organizacija, kjer delavec dela

Delodajalec – organizacija za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku 

Na Gibanju za dostojno delo in socialno družbo nasprotujemo noveli Zakona o visokem šolstvu, ker jo razumemo kot utrjevanje prekarizacije visokega šolstva v Sloveniji. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pri pripravi predloga ni upoštevalo opozoril strokovnjakov, civilne družbe in sindikatov, ki izpostavljajo negativne posledice prekarizacije univerz in njenih zaposlenih. Novela Zakona o visokem šolstvu namreč v 14. členu določa, da je za ustanovitev visokošolskega zavoda dovolj, če je le ena tretjina visokošolskih učiteljev zaposlena za poln delovni čas. Za ustanovitev samostojnega visokošolskega zavoda pa je dovolj, če je za poln delovni čas zaposlen le en (!) visokošolski učitelj, vsi ostali pa so lahko zaposleni le delno ali delajo preko avtorskih pogodb. Ne samo, da se ob tem pojavlja vprašanje, zakaj se za (zasebne) samostojne visokošolske zavode postavlja nižje kriterije, temveč se je potrebno vprašati tudi, zakaj Ministrstvo sprejema slabše pogoje dela visokošolskih učiteljev in raziskovalcev. Delo prek avtorskih pogodb in stalno prijavljanje na projekte negativno vplivata na dolgoročno kvalitetno opravljanje pedagoškega in raziskovalnega dela, saj morajo visokošolski učitelji in raziskovalci poskrbeti za lastno preživetje, namesto da bi se posvetili raziskovanju in predavanjem.

Trend prekarizacije visokega šolstva lahko razberemo iz sledečih številk. Leta 1990 je bilo na Univerzi v Ljubljani za poln delovni čas zaposlenih 73 % visokošolskih učiteljev, leta 2010 pa le še 39.9 %. Med letoma 2011 in 2014 je na Univerzi v Ljubljani padlo število zaposlenih v vseh kategorijah, vendar največ v kategoriji raziskovalcev, med katerimi je število upadlo za kar 23 %. Krizne čase na univerzah najbolj občutijo prekarno zaposleni delavci, saj je njihova zaposlitev negotova, nestabilna, obenem pa niso deležni polnega delovnopravnega varstva in socialnih pravic.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport s pripravljeno novelo Zakona o visokem šolstvu namerava legalizirati prekarnost zaposlenih na novoustanovljenih zavodih, samo vprašanje časa pa je, kdaj se bo prekarnost legalizirala na že obstoječih zavodih.

Ali Slovenija res več ne potrebuje znanstvenikov, ki bi se lahko posvetili pedagoškemu in raziskovalnemu delu?

Ob svetovnem dnevu voda, ki ga praznujemo 22. marca, UNICEF opozarja na izzive zagotavljanja varne vode za milijone ljudi po vsem svetu. Klimatske spremembe ogrožajo tako zaloge vode kot varnost voda za milijone otrok, ki živijo na sušnih ali poplavnih območjih.

Leta 2015, ob koncu dobe t. i. Razvojnih ciljev tisočletja, ki jih je ob prelomu tisočletja sprejelo 189 voditeljev držav, 663 milijonov ljudi po vsem svetu še vedno ni imelo dostopa do pitne vode iz vira, ki ima možnost ločevanja vode od fekalij. Najnovejši podatki tudi kažejo, da bi lahko 1,8 milijarde ljudi uživalo vodo, kontaminirano z bakterijo E. coli, ki je sicer prisotna v črevesju – kar nakazuje na prisotnost fekalij v vodi, četudi je ta pridobljena iz izboljšanih vodnih virov.

»V času, ko je vodo mogoče testirati na cenejši in učinkovitejši način kot v obdobju, ko so bili sprejeti Razvojni cilji tisočletja, smo pred velikim izzivom zagotavljanja čiste vode,« opozarja Sanjay Wijesekera, vodja UNICEF-ovih programov za vodo, sanitarije in higieno. »Z novimi cilji trajnostnega razvoja si prizadevamo za čisto vodo za vsakega prebivalca sveta. Ne nadaljujemo tam, kjer so se končali Razvojni cilji tisočletja, temveč začenjamo popolnoma novo poglavje.«

Eden izmed glavnih vzrokov za kontaminacijo vode s fekalijami so slabe sanitarije. 2,4 milijarde ljudi po svetu nima ustreznih sanitarij in skoraj 1 milijarda od njih potrebo opravlja na prostem. To pomeni veliko količino iztrebkov, ki prehaja v vodne vire brez kakršnegakoli posega, pri čemer ogroža nekatere vodne vire, ki so bili v preteklosti že izboljšani.

Pomisleki glede varnosti voda se povečujejo tudi zaradi podnebnih sprememb.

V času suše, ko vodni viri postanejo omejeni, se ljudje zatekajo k rabi talnih voda, ki so lahko nevarne za zdravje. Po drugi strani pa lahko poplave poškodujejo vodne in sanitarne sisteme in raznašajo fekalije, kar pogosto vodi v izbruhe bolezni, ki se prenašajo prek vode, kot sta kolera in diareja. 

Višje temperature zaradi klimatskih sprememb povečujejo možnost za razvoj bolezni, povezanih z vodo, kot so malarija, denga in Zika – saj prispevajo k povečanju populacij komarjev in širjenje njihovega geografskega dosega.

Po podatkih UNICEF-a, je med najbolj ranljivimi skoraj 160 milijonov otrok po vsem svetu, starih manj kot 5 let, ki živijo na območji, ki jih ogroža suša, okoli pol milijarde pa ogrožajo poplave. Večina teh otrok živi v podsaharski Afriki in Aziji.

Ob svetovnem dnevu voda UNICEF lansira globalno kampanjo na družbenem omrežju Instagram za ozaveščanje o povezavi med vodo, okoljem in podnebnimi spremembami, ki bo potekala vse do podpisa Pariškega sporazuma, 22. aprila.

Z uporabo hashtaga #ClimateChain se bodo Izvršni direktor UNICEF-a Anthony Lake, Predsednik generalne skupščine ZN Mogens Lykketoft, Vodja komisije Združenih narodov za podnebne spremembe Christiana Figueres in drugi prepoznavni posamezniki »z roko v roki« pridružili javnosti pri ustvarjanju verige fotografij, ki opozarjajo na klimatske spremembe. Fotografije bodo predstavljene 22. aprila, ob podpisu Pariškega sporazuma.

UNICEF na izzive podnebnih sprememb odgovarja s programi, ki zmanjšujejo tveganja pri oskrbi z vodo v primerih nesreč, na primer:

• Skoraj 20.000 otrok v Bangladešu ima dostop do virov vode, ki so prilagojeni podnebnim pogojem in lahko vzdržijo podnebne nesreče. Gre npr. za sisteme, ki vodo zajamejo v monsunski sezoni, jo očistijo in shranijo pod površjem zemlje.
• Na Madagaskarju UNICEF pomaga lokalnim oblastem pri gradnji učilnic za 80.000 otrok, ki lahko kljubujejo ciklonu in poplavam, ter zagotavlja vire vode, ki so odporni na katastrofe.
• Na Kiribatih, ki jih ogrožajo obdobja sušne, novi sistemi za zajem in shranjevanje deževnice omogočajo prebivalcem dostop do varne pitne vode.

V publikaciji, »Če ne bomo ukrepali zdaj« (Unless We Act Now), UNICEF izpostavlja 10 točk podnebnega programa za otroke. Ta določa konkretne ukrepe za vlade, zasebni sektor in civilno prebivalstvo, ki varujejo prihodnost otrok in njihove pravice.

Danes je zadnji dan javne razprave o noveli Zakona o visokem šolstvu (ZViS), ki med drugim prednostno ureja področja internacionalizacije, financiranja in kakovosti, dotika pa se tudi vprašanja demokratizacije javnih univerz ter pravic študentov. V študentski skupini Modro za študente sicer delimo stališče Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), da morajo biti rešitve na področju visokega šolstva celovite, kar pomeni priprava sistemskega zakona. Pozdravljamo določene predloge, kot so zakonska ureditev financiranja na način, ki bo omogočal strateško načrtovanje, pravica študentov, da po diplomiranju na 1. stopnji obdržijo status študenta do konca študijskega leta, ter izenačitev pravic študentov kot enakopravnih članov akademske skupnosti. Zaskrbljeni pa smo nad nekaterimi drugimi predlaganimi spremembami in nad posledicami, ki jih lahko te prinesejo v slovenski visokošolski prostor.

NEUČINKOVIT SISTEM NADZORA NAD INSTITUCIONALNO AKREDITACIJO

V skupini Modro za študente odločno nasprotujemo spremembam, ki jih predlaga novela zakona na področju akreditacij. Novela namreč predlaga prehod iz akreditacij študijskih programov na t. i. institucionalno akreditacijo. To pomeni, da Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) kot neodvisen ocenjevalec kakovosti, ne bo več ocenjeval kakovosti posamičnih študijskih programov, pač pa institucije kot take. Predlog novele sledi načelu avtonomije, vključuje pa tudi željo univerz po večji fleksibilnosti in prilagodljivosti na potrebe trga. Za programe bodo po predlogu novele tako skrbeli visokošolski zavodi sami, brez potrebnega soglasja pristojne agencije za kakovost. Sprememba sledi določbam, ki so bile postavljene v Nacionalnem programu visokega šolstva (NPVŠ), ki predvidevajo prehod na institucionalno akreditacijo ob predpostavki, da obstaja razvit notranji sistem zagotavljanja in spremljanja kakovosti. Nedavne afere v visokem šolstvu, ki so glasno odmevale tudi v medijih, pa dokazujejo, da ta sistem nadzora ni učinkovit, kultura kakovosti pa ni dovolj razvita, da bi lahko univerzam zaupali tolikšno mero avtonomnosti.

NELOJALNA KONKURENCA ZASEBNEGA ŠOLSTVA IN MEGLENO OBMOČJE JAVNE SLUŽBE

Odsotnost definicije javne službe je še ena izmed pomanjkljivosti, ki pa je novela zakona niti ne naslavlja. Nejasna razmejitev med javnimi in tržnimi dejavnostmi na javnih univerzah je namreč eden ključnih problemov, ki so se pokazale tudi v luči nedavne afere v zvezi z dodatki za stalno pripravljenost. V skupini Modro za študente zahtevamo, da se v noveli zakona jasno definira področja dela, ki spadajo pod dejavnosti javne službe, da ne bo več prihajalo do zmede.

Ministrstvo za izobraževanje in šport je očitno popustilo tudi pod pritiski tistih, ki želijo (nelojalno) konkurirati javnemu šolstvu. Pogoji za ustanovitev novih visokošolskih zavodov so v predlogu novele namreč zelo ohlapni, saj še vedno ne zahtevajo, da ima zavod v kadrovskem načrtu vsaj eno zaposlitev visokošolskega učitelja s polnim delovnim časom, pač pa zadostuje delež zaposlitev v vrednosti ene polne zaposlitve. Zasebno šolstvo se nam samo po sebi sicer ne zdi problematično, vendar pa je sporno dejstvo, da zasebno šolstvo pogosto zgolj podvaja dejavnosti univerz in s tem povzroča izčrpavanje proračuna.

DODATNI STROŠKI ZA NAJBOLJ USPEŠNE ŠTUDENTE IN ZARAČUNAVANJE “NADSTANDARDA”

Novela predvideva še možnost podaljšanja doktorskega študija s sedanjih treh let na 3-4 leta, pri tem pa ne predvideva finančnih in socialnih učinkov za študente. V Modro za študente smo resnično zaskrbljeni, da se bodo morebitni finančni učinki tovrstnega podaljšanja prevalili na pleča študentov, ki si že sedaj težko privoščijo visoke stroške, ki jih s sabo prinaša študij. Predlog ukinja tudi brezplačen zaporeden študij, čemur v Modro za študente nasprotujemo, saj smo prepričani, da je treba najbolj uspešnim zagotoviti možnost zaporednega študija. Znanje in izobrazba sta namreč temeljni pogoj za stabilno ter v razvoj usmerjeno družbo.

Novela ZViS se osredotoča tudi na spodbujanje internacionalizacije visokega šolstva, čemur v Modro za študente v osnovi ne nasprotujemo, saj se zavedamo pomena mobilnosti in vpetosti v mednarodno okolje. Vendar pa smo ob tem zaskrbljeni nad potencialno obsežno komercializacijo visokega šolstva, kar lahko ogroža kakovost ter omejuje razvoj slovenskega strokovnega in znanstvenega jezika. Pretirane ambicije univerz po tržnih sredstvih samoplačnikov iz tujine lahko privedejo do prekomernega prilagajanja študijskih programov v smeri tržne privlačnosti, s tem pa se temeljno poslanstvo javne univerze izniči. Nejasni so tudi učinki na kakovost študijskega procesa in morebitne posledice v zvezi z dostopnostjo študija za državljane Slovenije. Na področju internacionalizacije izražamo še skrb v zvezi s potencialni dodatnimi stroški študija v obliki t. i. nadstandarda na rednem študiju. Opredelitve nadstandarda ni moč najti v zakonu niti v ostalih podzakonskih aktih, kar pomeni, da lahko univerze oz. visokošolski zavodi v zvezi s tem prosto presojajo glede posamičnih študijskih programov. Ponekod so se tako že pojavile namere po zaračunavanja nadstandarda za izvajanje študijskega procesa v tujem jeziku, kar pa je eden izmed osrednjih namenov internacionalizacije.

NEJASNO DEFINIRANO OBDOBJE, V KATEREM BO FINANCIRANJE VISOKEGA ŠOLSTVA DOSEGLO 1 % BDP

Eno izmed osrednjih težav visokošolskega prostora predstavlja nepredvidljiv obseg financiranja, v zadnjem obdobju pa se je temu pridružila še finančna podhranjenost univerz. V skupini Modro za študente smo se v želji po zagotavljanju in vzpostavljanju kakovosti zavzemali za zakonsko določen obseg financiranja visokega šolstva, ki mora biti zadosten v obsegu in razvojno naravnan. Zato pozdravljamo spremembo, ki predvideva zakonsko ureditev financiranja na način, ki bo omogočal strateško načrtovanje, saj je v predlogu zapisano, da bi naj do leta 2020 financiranje visokega šolstva doseglo 1 % BDP. Vendar nas pri predlaganih spremembah skrbi, da novela še ne vsebuje predlogov prehodnih določb, ki bi definirale model in dinamiko doseganja zastavljene višine financiranja, kar pomeni, da ni jasno, kako bo v teh štirih letih področje visokega šolstva dejansko financirano in v kolikšnem obdobju bo v praksi dosežena zastavljena skupna višina financiranja. Nasprotujemo tudi pogojevanju višine financiranja visokošolskih zavodov s številom študentov in diplomantov, saj tovrsten ukrep pomeni masifikacijo študija, s tem pa tudi nižanje kakovosti študijskega procesa.

POZITIVNE SPREMEMBE: VEČ PRAVIC ŠTUDENTOM

V Modro za študente pa pozdravljamo tiste spremembe, ki predstavljajo več pravic in ugodnosti za študente. Študenti bomo tako obdržali status študenta po zaključku oz. diplomiranju na 1. stopnji študija, s čimer študentom omogoča socialno varno obdobje v vmesnem času pred nadaljevanjem študija. Predlagamo tudi spremembo v tej smeri, da bi lahko študentje koristili enako možnost socialno varnega obdobja med diplomiranjem na 2. stopnji in zaposlitvijo. Poleg tega z novelo zakona študentje dobivamo več pravic kot člani akademske skupnosti, saj postajamo enakopravni člani akademskih zborov fakultet. Na tej točki v Modro za študente izražamo željo po vključevanju študentov v vse procese odločanja ter na vseh nivojih delovanja akademske skupnosti.

V skupini Modro za študente zagovarjamo brezplačno in kvalitetno javno šolstvo, zato že dlje časa opozarjamo na nujnost sistemske ureditve omenjenega področja. Zahtevamo celostni zakon, ki bo uredil vse pereče težave, na katere študentje opozarjamo že vrsto let, namesto ponujenih ad hoc rešitev brez jasne strategije implementacije, ki zgolj nakazujejo smer nujno potrebnih sprememb. 

Sloviti “kralj teatralnega rocka” ALICE COOPER 12. 6. 2016 prvič v Sloveniji s svojim znamenitim odrskim šovom in rock klasikami »Poison«, »School's Out«, »Welcome to my Nightmare«, »I'm Eighteen«, »Billion Dollar Babies«, »Elected«, »Bed Of Nails«, »No More Mr. Nice Guy« in mnogimi drugimi!

ALICE COOPER – 12. junij 2016 ob 20.30, Hala Tivoli, Ljubljana.

Novica, da končno prvič k nam prihaja prava ikona popularne kulture, legendarni Alice Cooper, s svojim znamenitim odrskim rock spektaklom »Spend The Night With Alice Cooper« in svojimi največjimi hiti, pravimi rock klasikami kot so »Poison«, »School's Out«, »I'm Eighteen«, »Under My Wheels«, »Billion Dollar Babies«, »You and Me« in drugimi je že zaokrožila in navdušila! Zaradi velikega zanimanja za »fan pit« vstopnice obveščamo, da bodo le-te v prodaji od četrtka, 10. 3. 2016 na vseh prodajnih mestih sistema Eventim, kjer so na voljo tudi že ostale vstopnice za ta največji rock spektakel letošnjega leta pri nas!

Ameriški pevec, avtor, glasbenik, TV in filmski igralec, radijski voditelj, predvsem pa neprekosljiv mojster teatralnih rock spektaklov, Alice Cooper, bo 12. 6. 2016 nastopil prvič v Sloveniji, v Hali Tivoli, s svojim znamenitim odrskim šovom, ki vključuje nepogrešljive električne stole, giljotine, kostume, udave, lutke, kot tudi z izborom svojih največjih uspešnic, pravih rock klasik! Vstopnice so že v prodaji na spletni strani www.eventim.si in na prodajnim mestih Eventima, od 7. 3. pa tudi na ostalih, pooblaščenih prodajnih mestih po Sloveniji!

Alice Cooper (rojstno ime Vincent Damon Furnier, rojen 4. 2. 1948) je prve uspehe požel v prvi polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja kot ustanovitelj in frontman skupine Alice Cooper z legendarnimi ploščami »Love It To Death«, »Killer«, »School's Out«, »Billion Dollar Babies« in zabavnimi strašljivimi odrskimi predstavami, v katere je kot prvi vključeval vešala, giljotine, umetno kri, električne stole, kostume. Prevzel je ime in lik Alice Cooper ter zaslovel kot pionir šok rocka.

Po razpadu skupine je karizmatični Alice Cooper koncept nadaljeval in izpopolnjeval ter ustvaril svojo znamko scenskih spektaklov, podprtih z udarnim in melodičnim kitarskim rockom. Ponaša se z impresivno samostojno kariero in vrhunci kot so »Welcome To My Nightmare«, (prelomni solo prvenec podprt z legendarno turnejo), komercialno najbolj uspešna plošča »Trash« z mega hitom »Poison«, ambiciozna plošča in turneja »Welcome 2 My Nightmare« leta 2011.

Alice Cooper je dosegel skoraj vse: posnel je 26 studijskih plošč, 46 singlov, 10 koncertnih plošč, 21 kompilacij in 12 video izdaj, prodanih več kot 50 milijonov izvodov, osvojil je vrhove lestvic, razprodajal koncertne turneje, nanizal je številne nagrade in priznanja, med njimi sta 2 nominaciji za nagrado Grammy in leta 2011 sprejem v zvezdniško institucijo Rock and Roll Hall Of Fame skupaj s člani skupine.

Spremenil je podobo rock'n'rolla in vplival na cele generacije glasbenikov, med katerimi so Kiss, Iron Maiden, Marilyn Manson,…

Izkazal se tudi kot igralec v TV serijah in kultnih filmih “Prince Of Darkness”, “Wayne's World”, kjer igra samega sebe, “Freddy's Dead: The Final Nightmare” in “Dark Shadows” Tima Burtona (l. 2012). Že leta vodi popularen radijski šov “Nights With Alice Cooper”, predvajan na več kot 100 postajah po svetu.

Sloviti »kralj teatralnega rocka« in avtor številnih zimzelenih uspešnic udarnega in težkega, hkrati pa nalezljivega in melodičnega klasičnega rocka, je še vedno zelo motiviran in ustvarjalen, v zadnjih letih pa doživlja pravi preporod. Leta 2015 je ustanovil super zvezdniško zasedbo Hollywood Vampires, z igralcem Johnnyjem Deppom in Joejem Perryjem (Aerosmith). Njen nastop na letošnji podelitvi nagrad Grammy, v spomin nedavno preminulemu prijatelju Lemmyju Kilmistru, je bil odlično sprejet.

Na veliko zadovoljstvo svojih starih in novih oboževalcev Alice Cooper redno vsako leto koncertira po vsem svetu in vsi so si edini, da je v živo najboljši!

Po uspešni lanskoletni turneji z Motley Crue, letos poleti prihaja v Evropo kot ena glavnih atrakcij velikih festivalov (Stone Free Festival, Nova Rock ….) in končno prvič na samostojni, dvoranski (ti so nekaj posebnega!) nastop tudi v Slovenijo.

V nedeljo, 12. 6. 2016 bo tako legendarni Alice Cooper s svojo energično skupino odličnih glasbenikov, s svojim unikatnim šovom in največjimi hiti zagotovo zažgal in navdušil, ter potrdil sloves enega najbolj priljubljenih in najboljših šovmenov, ki v svoji vlogi uživa in se odlično zabava skupaj s svojim občinstvom!

Več na: www.alicecooper.com.

Alice Cooper v živo, v nedeljo, 12. 6. 2016, v ljubljanski Hali Tivoli – teatralni rock spektakel kot ga pri nas še ni bilo! Vstopnice so v prodaji na spletni strani www.eventim.si in na vseh prodajnih mestih sistema Eventim.

• Cene vstopnic: Parter – 44,00 EUR; Tribuni – 39,00 EUR
• Prodaja vstopnic: Hiše vstopnic Eventim Si (Tivoli Ljubljana, Citypark Ljubljana, Kino Šiška Ljubljana, Križanke Ljubljana, Mestni trg Ljubljana, Europark Maribor, Klicni center: 090 55 77*) in partnerska prodajna mesta: Petrol, Pošta Slovenije, Big Bang, (K)kiosk, Trafika 3DVA, bencinski servisi OMV z multi točko, agencija Palma in Alpetour potovalna agencija ter ostala prodajna mesta v sistemu Eventim Si.
• Spletna prodaja: www.eventim.si
• Telefonska prodaja vstopnic: 01 42 05 000

V okviru mednarodnega projekta Ženske upora (Women of the resistance) je izšel razpis za kratke videe in eseje za mlade do 30. leta starosti. Namen projekta, ki ga za Evropsko komisijo izvaja Kulturno izobraževalno društvo PiNA, v sodelovanju s partnerji iz Italije in Hrvaške, je poudariti pomen skupnega boja žensk za vrednote, ki si jih danes po njihovi zaslugi delimo vse Evropejke in Evropejci. Z razpisom se zato želi mlade spodbuditi k refleksiji o vlogi žensk v današnji družbi ter o potrebi po žrtvovanju in dediščini, ki so nam jo zapustile.

Vloga žensk med vojno je v večini uradnega zgodovinopisja večine evropskih držav odsotna. Upor postaja nehvaležna tema, predvsem zaradi naraščanja populizma in krize vrednot. Pozabljamo, da je upor temelj, na katerem je zgrajen evropski mir. Socialna blaginja je nekaj desetletij po vojni bila neposredna posledica pozitivnega družbenega angažmaja. Izkušnja šibkejših v družbi pa predstavlja tudi vzor za naslednjo generacijo Evropejk in Evropejcev, ki bodo trenutno krizo premagale/-i s solidarnostjo.

Projekt Ženske upora temelji na zgodbi ženske, Tržačanke, Marie Antoniette Moro, ki je med 2. svetovno vojno opravljala delo bolničarke na meji med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo. Zaradi soočanja s krivicami takratnega časa se je odločila za ukrepanje in prevzela tveganje za svojo odločitev. Pred nekaj leti je njena hčerka odkrila njen dnevnik, na podlagi katerega nastaja dokumentarni film.

Poleg skupaj 60 delavnic za dijakinje in dijake, ki so jih partnerji izvedli na srednjih šolah v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem, je tudi razpis za kratke videe in eseje usmerjen k spodbujanju mladih k razmisleku o vrednotah, ki so takrat ženske gnale v aktivno držo.

Kratki videi morajo biti formata .mp4 in dolžine največ treh minut, dolžina esejev pa je lahkopoljubna. Izdelki so lahko v slovenskem, italijanskem, hrvaškem ali angleškem jeziku. Videe in eseje je potrebno poslati najkasneje do 22. marca 2016 na resistance@pina.si (v primeru preseganja velikosti 20 MB izdelke pošljite preko spletnih servisov za hitro pošiljanje datotek).

Prejeti filmi in eseji bodo 25. marca nato javno obljavljeni na Facebook profilu projekta Ženske upora (facebook.com/womenoftheresistance). Pet avtoric/-jev kratkih videov in pet avtoric/-jev esejev, ki bodo med 25. marcem in 15. aprilom prejeli največ Facebook deljenj, bodo svoja dela (na stroške organizatorja) predstavile/-i zbranemu mednarodnemu občinstvu na zaključnem dogodku projekta Ženske upora, ki bo 21. aprila 2016 v Gledališču Miela v Trstu.

Kratki videi in eseji ne smejo vsebovati moralno spornih, neprimernih ali žaljivih, obrekljivih, vulgarnih, sovražnih ter versko, seksualno in rasno nestrpnih vsebin, ter biti izrabljeni v komercialne namene.

Projekt podpira Evropska komisija preko programa Evropa za državljane.

Poleg Kulturno izobraževalnega društva PiNA v projektu sodelujejo še: Bonawentura Società Cooperativa (IT), La Giordola (IT), Associazione Quarantasettezeroquattro (IT), CSS Teatro stabile di innovazione del Friuli Venezia Giulia (IT), Zaklada za poticanje partnerstva i razvoja civilnog društva (HR) in Istrska regija (HR).

Neformalno izobraževanje za izboljšanje zaposlitvenih možnosti mladih pravnikov.

Imate diplomo prava (ali ste tik pred zaključkom študija na 1. ali 2. stopnji) in brez zaposlitve? Želite pri naslednji prijavi na prosto delovno mesto biti konkurenčnejši? Želite v svoj življenjepis vnesti nekaj, kar bo VIP vstopnica do zaposlitve?

Vabimo vas, da se vključite v prenovljen program za pridobivanje neposrednih delovnih izkušenj in kompetenc. Te boste pridobili s praktičnim delom in reševanjem konkretnih pravnih primerov, razkrivanjem skrivnosti od razpisa do vodenja uspešnega projekta ter spoznavanjem zagovorništva. Za tiste s poslovno idejo pa je na voljo tudi izbirni poslovni modul.

Kdo se lahko prijavi?

• mladi pravniki, ki so končali študij na 1. ali 2. stopnji bolonjskega programa oz. starem univerzitetnem programu, in še nimajo formalnih delovnih izkušenj do vključno 29. leta starosti
• študenti zaključnih letnikov oz. absolventi omenjenih programov, ki študij zaključujejo do vključno 29. leta starosti.

Kaj vam nudimo?

Vključitev prinaša pridobitev praktičnih izkušenj pravnika, znanj, ki so skladna s potrebami delodajalcev. Sodelovanje v programu prinaša dodatne kompetence, izboljšuje zaposlitveno samozavest, bogati vaš življenjepis in tako izboljša vašo zaposljivost.

Z vključitvijo v program bomo udeležencem nudili pridobivanje in razvijanje:

1. praktičnih pravniških izkušenj ter seznanjanje z novimi perspektivnimi pravnimi področji za izboljšanje zaposljivosti na pravniških delovnih mestih.
2. veščin pridobivanja evropskih sredstevza izboljšanje zaposljivosti tudi izven prava, npr. zaposlitev v poklicu projektnega menedžerja.
3. zagovorniških sposobnosti, ki so pri delu pravnika nujno potrebne.

Vsebina programa

Program je sestavljen iz treh obveznih modulov (pravni, projektni in zagovorniški) in bo trajal do 100 ur. Na voljo je tudi izbirni podjetniški modul za tiste, ki imajo konkretno poslovno idejo.

1.    PRAVNI modul – okvirno 60 ur

Mladim diplomantom prava manjkajo predvsem izkušnje ter informiranost. Zato bomo udeležencem v letošnjem letu nudili okrepljen in razširjen pravni modul. Seznanili jih bomo tudi s tistim, kar je na fakulteti le omenjeno, v praksi pa se pogosto uporablja.

Vsebina:

• neposredno reševanje pravnih primerov iz lokalne skupnosti v sodelovanju z mentorji
•  individualno svetovanje neposredno strankam ter priprava pravnih pisanj
• udeležba na Job shadowing-u in s tem vpogled v delo različnih pravniških profilov
• večji poudarek bo namenjen pravnemu pisanju, ki bo razdeljeno in bo obsegalo poleg pisanj neposredno za stranke tudi sestavo konkretnih tožb, zahtevkov, ipd.
• večje število različnih predavanj – Npr: predstavitev celotnega postopka izvršbe od vložitve predloga za izvršbo, do realizacije posameznega izvršilnega sredstva, predstavitev prekrškovnega prava od storitve prekrška do zadnje odločbe sodišča, predstavitev državnega pravobranilstva, pristojnosti evropskega sodišča in odškodninske odgovornosti države zaradi sojenja v nerazumnem roku itd.

2.    PROJEKTNI modul – okvirno 20 ur

Veščine pridobivanja sredstev na različnih razpisih vedno bolj postajajo pomemben del različnih poklicev oz. delovnih mest. Nekateri se s tem ukvarjajo profesionalno, medtem ko ostali omenjena znanja uporabljajo v okviru rednih delovnih nalog. Obstajajo posamezniki, ki so svojo idejo realizirali ravno skozi uspešno pripravo projektnega predloga in si s tem zagotovili delovno mesto.

Modul bo izrazito praktično naravnan. Nujno teoretično vsebino bo predavatelj vedno znova dopolnjeval s svojimi praktičnimi izkušnjami. Velja izpostaviti, da se bo vsaka skupina udeležencev skozi simulacijo priprave projektnega predloga seznanila z zakonitostmi priprave razpisne dokumentacije in tudi vodenja projekta.

Vsebina:

• Od kod prihajajo EU sredstva?
• Predstavitev finančne perspektive 2014-2020
• Predstavitev EU politik in programov.
• Kako poiskati primerne razpise?
• Kako poiskati primerne partnerje?
• Od ideje do projekta.
• Kaj od nas običajno zahtevajo razpisni (projektni) obrazci – razumevanje ključnih pojmov.
• Simulacija izdelave projektnega predloga.
• Vodenje projekta.

Obseg

2 skupinski delavnici in individualne/skupinske konzultacije!

3.    Modul ZAGOVORNIŠTVA – okvirno 20 ur

»Zagovornik ni nujno odvetnik, čeprav je odvetnik vedno tudi zagovornik.«

Zagovorništvo je izraz, ki vključuje različne vrste zagovarjanja pravic in interesov posameznikov in skupin, bodisi z izvajanjem širše družbene akcije ali ozaveščanjem javnosti o potrebnih družbenih spremembah. Z zagovarjanjem stališč, idej, ukrepov, s pomočjo argumentov želimo doseči socialno, politično, ekonomsko ali drugo spremembo.

Zagovornik se zavzema za zaščito temeljnih pravic in dostojanstva ljudi, družbeno emancipacijo obrobnih družbenih skupin oziroma zastopa interese različnih družbenih skupin oziroma organizacij (npr. zagovornik vključevanja nevladnih organizacij v pripravo javnih politik), katerih moč je šibka, prezrta in neenakovredno zastopana v primerjavi z ostalimi člani družbe oziroma družbenimi akterji.

Zagovorništvo zahteva obvladovanje določenih veščin, metod in orodij, ki osebi, ki izvaja zagovorništvo, pomagajo k doseganju zastavljenih ciljev.

Vsebina:

• osnovami zagovorništva,
• načrtovanjem zagovorniških aktivnosti in predstaviti v praksi ter
• uporabo metod in orodij zagovorništva.

4.    PODJETNIŠKI MODUL (izbirni)

Za uspešni zagon lastne podjetniške ideje je ključnega pomena dobro načrtovanje. Udeleženci bodo na konkretnem primeru spoznali metodo oblikovanja poslovnega modela in pridobili potrebne informacije za pripravo poslovnega modela za svojo poslovno idejo (canvas).

Ta modul je na voljo tistim udeležencem, ki imajo v mislih konkretno poslovno idejo in ni obvezen za vse udeležence.

Kaj morate storiti?

Sestaviti motivacijsko pismo (največ 1 stran in pol, A4 format) in nam ga poslati najkasneje do 21.3.2016 naelektronski naslov: pip@zavodpip.si, z zadevo »Prijava na poziv« v katerem:

• navedite svoje kontaktne podatke (vključno z e-pošto in telefonsko številko)
• navedite datum diplomiranja oz. navedite kako daleč ste s študijem
• predstavite dosedanje izkušnje (prostovoljsko in študentsko delo, vključenost v druge programe, sodelovanje pri projektnih aktivnosti drugih organizacij …)
• opišite vašo časovno sposobnost izpolniti obveznosti programa – upoštevaje vaše siceršnje obveznosti (študijske, obštudijske ter druge obveznosti)
• predstavite motiv za prijavo v program,oz. kaj vam pomeni vključitev v program ter zakaj si tega želite
• predstavite druga znanja in veščine, ki bi jih radi izpostavili
•  zapišite, ali želite obiskovati izbirni podjetniški modul (na voljo je le tistim, ki imajo konkretno poslovno idejo).

Program ZIP 2016, se bo izvajal v prostorih Zavoda PIP ter na daljavo, med marcem in junijem 2016. V program bo vključenih 20 pravnikov oz. študentov prava. O izbiri vas bomo obvestili v osmih dneh po roku za posredovanje prijave, in sicer po e-pošti na naslov, ki nam ga boste posredovali v motivacijskem pismu.

9. maj 2016 ob 20.00, Gallusova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana.

Laibach bodo svojo evropsko turnejo »The Sound Of Music Tour 2016« zaključili 9. maja 2016 ob 20.00 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, kjer bodo njihovi posebni gostje zasedba Silence. Vstopnice po nižji ceni (do vključno 15. 4. 2016) so že na voljo v Cankarjevem domu, kot tudi na spletni strani www.mojekarte.si in na njihovih prodajnih mestih po Sloveniji.

Od lanskoletnega pionirskega gostovanja v Severni Koreji skupina Laibach koncertni projekt ‘The Sound of Music’ predstavlja tudi na evropski turneji, ki poteka že od decembra 2015 in bo skupno štela približno 30 koncertov. Na tej skupina predstavlja del programa, ki ga je izvajala v Pyongyangu, z interpretacijami pesmi iz glasbenega filma ‘The Sound of Music’, dodanih pa je tudi nekaj skladb, iz obdobja albuma WAT, objavljenega leta 2003 (Now You Will Pay, The Great Divide, Das Spiel ist aus!), ki so danes, v času evropske begunske krize, spet zelo aktualne.

V sklopu evropske turneje, ki jo sami Laibach imenujejo “Turneja po okupirani Evropi” (spomnimo: prva Laibachova “Turneja po okupirani Evropi« se je zgodila davnega 1983, še v času hladne vojne, ko so meje in zidovi med državami še obstajale), so že nastopili na razprodanih koncertih v Beogradu, v Berlinu (Haus der Kulturen der Welt), Kopenhagnu (Koncerthuset), Stockholmu in Oslu. 9. februarja pa je razširjeno verzijo tega programa, ki se metaforično pravzaprav naslanja na  aktualno evropsko begunsko problematiko, odigral v sodelovanju z RTV simfoničnim orkestrom, v znameniti bruseljski dvorani Henry Le Boeuf v Palači lepih umetnosti (BOZAR).

9. maja bo Laibach projekt »The Sound Of Music«, ob tej priliki poslovenjenega v »Naše pesmi, vaše sanje«, predstavil tudi v Cankarjevem domu, pred tem pa ga, na aprilskem delu evropske turneje, čakajo še nastopi v legendarni londonski dvorani The Forum, v elegantni Concertzaal v Teatru Tilburg, ter na nekaterih drugih pomembnih prizoriščih, kot sta Haus Auensee v Leipzigu in Muffathalle v Muenchnu. Laibachov gost na ljubljanskem koncertu bo skupina Silence.

Vstopnice po nižjih cenah so že na voljo v Cankarjevem domu, kot tudi na spletni strani www.mojekarte.si, njihovih prodajnih mestih po Sloveniji in na Petrolovih bencinskih servisih.

LAIBACH – LETO 2015

Poleg že omenjenega gostovanja v Severni Koreji (ob Dnevu osvoboditve izpod japonske okupacije) so Laibach lani imeli izjemno plodno in delovno leto, saj so se v prvi polovici leta predstavili na številnih koncertih po Evropi in v Sloveniji, pozneje tudi na obsežni turneji v ZDA in Kanadi, temu pa sta, ob 35. obletnici skupine, sledila še dva posebna nastopa v domačih Trbovljah. Julija je skupina odigrala razprodan koncert na strehi zagrebškega Muzeja sodobnih umetnosti, decembra pa prav tako razprodan koncert v Beogradu. Vmes je Laibach nastopil še na festivalih na Portugalskem, v Srbiji in v Makedoniji, Moderna galerija v Ljubljani pa je predstavila obsežno zgodovinsko razstavo o Neue Slowenische Kunst, katere bistveni sestavni del je bila tudi skupina Laibach, ki je ob tej priliki pripravila poseben zvočni performans pred Moderno galerijo. 

THE SOUND OF MUSIC – APRILSKI DEL TURNEJE:

06. 04. 2016 DE Bochum – Christuskirche

07.04. 2016 DE Frankfurt – Batschkapp

08. 04. 2016 CH Aarau – KiFF

09.04. 2016 FR Audincourt – Le Moloco (Impetus Festival)

10.04. 2016 NL Tilburg – Theater Tilburg Concertzaal


12.04. 2016 UK London -The Forum


14.04. 2016 DK Aalborg – Studenterhuset

15.04. 2016 DE Leipzig- Haus Auensee


16.04. 2016 DE Dresden – Alter Schlachthof

17.04. 2016 DE Munich – Muffathalle

19. 04. 2016 SK Košice – Tabačka Kulturfabrika

22. 04. 2016 IT Trieste – SSG/Teatro Stabile Sloveno

23. 04. 2016 IT Bologna – Locomotiv Club

09.05 2016 SL Ljubljana – Cankarjev dom

Popolni seznam koncertov lahko najdete na: http://spectre.laibach.org/tour-dates/.

Znani so nagrajenci naše nagradne igre, kjer smo podarjali 14 dnevni surf kamp in ostale nagrade.

Nagrajenci so:

Surf kamp Španija za 14 dni prejme
Erna Kokalj

Kosilo za dve osebi pri LTL prejme
Katja Strouhal

Darilni bon za dve vstopnici za MGL prejme
Klavdija Šilc

Mesečni tečaj joge pri SADHANI prejme
Sara Henigman

Kosilo za dve osebi v Marjetici prejme
Martin Svetličič

Kosilo za dve osebi v Parmi prejme
Lina Zorman

Kosilo za dve osebi v Fokulusu prejme
Nataša Pavlič

Kosilo za dve osebi v Imperio prejme
Luka Dovžan

Kosilo za dve osebi v Balkan Ekspres prejme
Luka Vidrih

Kosilo za dve osebi v B2 prejme
Neja Hrovat

Kosilo za dve osebi v Emonski kleti prejme
Ana Skalar

Kosilo za dve osebi v Tabo prejme
Lidija Brence

Dve vstopnici za predstavo Divjak v SiTi teater prejme
Ines Lebar

Dve vstopnici za SNG Drama prejme
Matjaž Nagode

Zobni kristalček v B-denit prejme
Klara Perušek đ

Vsem nagrajencem, ki so o prevzemu že obveščeni po e-pošti, čestitamo!