ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

3. mednarodna poletna šola, 32 študentov iz 8 držav, 18 učiteljev iz 7 partnerskih univerz.

Fakulteta za upravo že tretje leto zapored gosti mednarodno poletno šolo z naslovom »Challenges in Public Administration – Transformation for the Future«. Gre za plod mednarodnega sodelovanja 7 partnerskih univerz širom Evrope, tudi letos pa bomo s številnimi pobudami širili pomembnost trajnostnega razvoja in zaščite okolja kot pomembnega vidika delovanja javnih organizacij.

Javni sektor po vsej Evropi doživlja številne spremembe, poletna šola pa omogoča študentom in sodelujočim profesorjem razmislek in prostor za razpravo, v katero smer naj se ta razvija.

Študentje prek zanimivih tehnik osvajajo znanja v 5 vsebinskih modulih:

• Angleščin za akademske namene
• Javna uprava in javne storitve: Modernizacija in izzivi
• Javna uprava in kriza: Institucije in politike
• Kreativnost in inovacije v javni upravi
• Trendi javnega menedžmenta in organizacije

Okolju prijazno izobraževanje
Tradicionalno naša poletna šola spodbuja okolju prijazno izobraževanje in prek številnih aktivnosti promovira varovanje okolja. Kot predstavnika medijev vas vabimo, da se udeležite aktivnosti, ki jih pripravljamo v okviru poletne šole, še posebej pa vas vabimo na:

• ·Otvoritveno slovesnost, ki bo potekala v ponedeljek, 17. avgusta ob 10. uri v predavalnici P14 na Fakulteti za upravo.
• ·Sajenje drevesa in čiščenje dela Ljubljane v petek, 21. avgusta med 17. in 18. uropred stavbo fakultete. Lahko pa se nam pridružite že prej, ob 16.45 na osvežilno zelenem smutiju.
• ·Druženje s študenti – vabimo vas, da se nam pridružite na številnih aktivnostih, prostočasnih in pedagoških, ki jih bomo izvajali skupaj s študenti. 
  Celoten program >>
• ·Pogovor s tujimi in domačimi strokovnjaki na temo modernizacije javnega sektorja – številni sodelujoči profesorji iz Slovenije in tujine vam ponujajo zanimive poglede na preobrazbo javnega sektorja v bodoče. Vabljeni na pogovor z njimi. 
  Seznam predavateljev >>

Več o poletni šoli in podroben program:

·Challenges in Public Administration – Transformation for the Future

Od 18. do 29. avgusta 2015 bo KD UPOL v Štanjelu vnovič organiziralo izobraževalni glasbeni kamp SOLOKAMP. Grad Štanjel bo tako že četrtič zapored v drugi polovici avgusta zaznamovan z odličnim muziciranjem bodisi nadarjenih mladih glasbenikov bodisi profesorjev, ki so tudi uveljavljeni koncertanti.
SolokamP je namenjen glasbenikom, ki želijo izpopolniti svoje znanje na intenzivnem mojstrskem tečaju s priznanim profesorjem. SolokamP 2015 nudi izobraževanje za flavto pod mentorstvom prof. Milene Lipovšek, harmoniko s prof. Klemnom Lebnom in solopetje pod vodstvom prof. Thomasa Heyerja. Letošnje mojstrske tečaje bo obiskalo 21 udeležencev iz Slovenije in Nemčije.

Poleg programa izobraževanja bo v okviru SolokamPa tudi šest koncertov na zanimivih in prikupnih lokacijah: na že znanem prizorišču SolokamPa – v cerkvi sv. Danijela v Štanjelu ter na treh novih koncertnih lokacijah, in sicer v cerkvi sv. Jerneja v Senožečah, na vrtu za Gostilno Na placu v Kazljah in pred nedavno prenovljeno vilo Vipolže.

IZOBRAŽEVANJA: 

18 .8.–22. 8. 2015: mojstrski tečaj za flavto, prof. Milena Lipovšek (Slovenija)

24. 8.–29. 8. 2015: mojstrski tečaj za solopetje, prof. Thomas Heyer (Nemčija)

25. 8.–28. 8. 2015: mojstrski tečaj za harmoniko, prof. Klemen Leben (Slovenija)

PROFESORJI MOJSTRSKIH TEČAJEV: 

Milena Lipovšek (flavta) je solo flavtistka v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Leta 1998 je z odliko diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je  leta 2004  z izvedbo Francaixovega Koncerta za flavto in orkester zaključila tudi podiplomski specialistični študij. Izpopolnjevala se je na mojstrskih tečajih pri mnogih priznanih profesorjih in je dobitnica več prvih nagrad na državnih tekmovanjih.

Sodeluje z orkestrom Opere in baleta SNG v Ljubljani, s komornim orkestrom Camerata Labacensis, Mahler Chamber Orchestra, z Državnim filharmoničnim orkestrom OSESP Sao Paolo, Avstralskim komornim orkestrom in Nacionalnim orkestrom Opere Lyon.

Kot solistka je nastopila z različnimi orkestri doma in v tujini ter posnela več solističnih in komornih del za arhiv Radia Slovenija, krstno je izvedla več del domačih in tujih skladateljev. Leta 2006 je izšla njena prva zgoščenka z deli ruskih skladateljev za flavto in klavir. V vlogi solistke ali v komorni skupini je nastopila doma in na več festivalih po Evropi, v Braziliji, ZDA in Avstraliji.

Poučuje na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani ter na glasbeni gimnaziji v Celju in redno vodi mojstrske tečaje v Sloveniji in v tujini (Brazilija, Nemčija, Črna Gora in Srbija). Mnogi njeni dijaki nadaljujejo študij na priznanih fakultetah v razredih eminentnih profesorjev za flavto ter dosegajo velike uspehe na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

Vzporedno s poklicem glasbenice se že vrsto let ukvarja tudi s študijem psihoterapije, ki ga trenutno zaključuje z doktoratom na Univerzi v Ljubljani.

Thomas Heyer (solopetje) je doštudiral petje na diplomski in podiplomski stopnji na Visoki šoli za glasbo v Kölnu pri prof. Arthurju Janznu, Judith Lindenbaum, Kurtu Mollu in Reinhardu Leisenheimerju. Na svojih številnih koncertih, ki jih je imel v domači Nemčiji ter na tujem, je predstavil repertoar del številnih skladateljev: Bach, Händel, Mendelssohn, Mozart, Schubert, Schumann, Haydn, Orff, Rossini, Puccini, Beethoven idr. Nastopil je v Kölnski filharmoniji, Berlinski filharmoniji, v Gewandhausu v Leipzigu, Beethovenhalle v Bonnu ter se predstavil tudi na mnogih radijskih in televizijskih produkcijah, pri čemer je krstil več novih del. V Ameriki je debutiral v Minneapolisu kot Evangelist v Bachovem Matejevem pasijonu.
Že v času študija je bil član opernega studia kölnske Opere. Kasneje je gostoval v opernih gledališčih v Hagnu, Kairu, Gelsenkirchnu, Frankfurtu itd. Njegov operni repertoar obsega naslednje vloge: Fenton v “The Merry Wives of Windsor”, Tamino v “Čarobna piščal”, Ferrando v “Così Fan Tutte”, Belmonte v “Beg iz Seraja”, Marquis v “Car in tesar”, čarovnica v ”Janko in Metka”, Adam v “Der Vogelhändler”, Barinkay v “Cigan baron”, Beppo v “Rita”.

Thomas Heyer je trenutno profesor solopetja Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Frankfurtu v Nemčiji. Vodil je številne mojstrske tečaje z mednarodno udeležbo. Mnogi njegovi študentje pojejo v opernih hišah in koncertnih dvoranah po vsej Evropi.

Klemen Leben (harmonika) je študiral na znameniti Akademiji Sibelius v Helsinkih v razredu prof. M. Rantanena in zaključil mojstrski študij na Visoki šoli za glasbo Franza Liszta v Weimarju v razredu prof. I. Kovala. Udeležil se je več tekmovanj doma in na tujem, kjer je praviloma posegal po najvišjih mestih. Kot najpomembnejše velja omeniti prve nagrade v Castelfidardu, Pulju in Klingenthalu.

Nagrade in odlične kritike strokovne javnosti so mu odprla vrata na koncertne odre uglednih festivalov v Evropi in Severni Ameriki. Tako je koncertiral na mnogih cenjenih festivalih (Salzburger Festspiele, Kurt-Weill-Fest Dessau, Lange Nacht der Musik Wien, Festival umetnikov harmonike Kragujevac, Festival Ljubljana …) in na uglednih prizoriščih kot so Slovenska filharmonija, Cankarjev dom, Konzerthaus Berlin, Semperoper Dresden, Gewandhaus Leipzig, Festspielhaus Baden Baden, Waldbühne Berlin, KKL Luzern, Haus für Mozart Salzburg idr. Kot solist je nastopil z orkestri Kammersymphonie Berlin, Mozarteum Salzburg, Praška filharmonija, Philharmonie Baden Baden, Simfonični orkester RTV Slovenija itn.

Njegove posnetke je moč najti v arhivih številnih RTV hiš: RTV Slovenija, SWF, ORF, MDR, Deutschland Radio Kultur, RAI…

Trudi se za uveljavitev harmonike kot koncertnega glasbila in v ta namen sodeluje s priznanimi skladatelji (Katzer, Lebič, Pintscher, Rojko, Šenk…). Klemen Leben poučuje harmoniko in komorno igro na KGBL ter na ljubljanski Akademiji za glasbo.

ŠOS ob mednarodnem dnevu mladih 2015: Želimo si večje vključenosti mladih tudi v oblikovanje zdravstvenih politik!

Obeležujemo mednarodni dan mladih, ki letos še posebej poudarja državljansko participacijo mladih. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) pa ob letošnjem dnevu mladih ob tem izpostavlja vprašanje zdravja mladinske, še posebej študentske populacije, saj ugotavljamo, da je področje zdravja in zdravstvenih politik eno tistih, v katera smo najmanj vključeni. Za zdravje študentov je zagotovo ključna preventivna skrb – zdrava prehrana in gibanje, pri čemer je drugo sistemsko slabše urejeno. Ko pa nastopijo težave, je za študente nujna tudi primerna zdravstvena oskrba, do katere pa je dostop – zaradi  rigidne zakonodaje – študentom mnogokrat otežen. Ob mednarodnem dnevu mladih zato na ŠOS vnovič opozarjamo na nujnost zagotavljanja ustrezne zdravstvene oskrbe študentov ter večjo vključenost mladih v oblikovanje politik in predpisov na področju zdravstva.
 
Na področju študentskega zdravja na ŠOS opozarjamo na kaj nekaj neurejenih vprašanj. Kot najbolj pereč problem lahko zagotovo izpostavimo to, da študenti, ki študirajo izven kraja stalnega prebivališča, v študijskem središču niso upravičeni do (nadomestnega) osebnega zdravnika (ali zobozdravnika). Zdravnik jih lahko sprejme le v nujnih primerih, ob vseh ostalih bolezenskih stanjih pa morajo bolni študenti potovati domov k osebnemu zdravniku ali storitev plačati. Študentom bi bilo nujno potrebno omogočiti ustrezno zdravniško obravnavo in oskrbo tudi v študijskem središču.
 
Študenti pa smo, kljub slabi oskrbi, še posebej obremenjeni s prispevki za zdravstveno blagajno: tako vsi študenti po 26. letu (četudi redno študirajo in imajo status študenta ter pravice iz tega naslova) plačujejo prispevek za obvezno ter dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Prav tako pa je bil, ob spremembah študentskega dela, s februarjem letos uveden še dodaten prispevek študentov (sicer zavarovanih kot vdrževani družinski člani ali samoplačniki) za zdravstveno blagajno, četudi študenti za to niso prejeli dodatnih pravih iz tega naslova. Na ŠOS poudarjamo, da bi morala biti tudi upravičenost do zdravstvenega zavarovanja vezana na status študenta, kot to velja za ostale pravice in ne omejena s starostjo. Prav tako študenti, ki opravljajo študentsko delo ne bi smeli biti dodatno obremenjeni z zdravstvenimi prispevki. Ne glede na to, da izdatno prispevamo v zdravstveno blagajno, pa o tej nimamo nobene pravice soodločati, prav tako nismo vključeni v pripravo strategij in predpisov za področje zdravja.
 
Tretji pomemben vidik srbi za zdravje pa so preventivni, t. i. sistematski pregledi. Ti se za študente sicer izvajajo, a niso obvezni, kar se odraža tudi v čedalje manjšem številu študentov, ki se teh pregledov udeležijo. Na ŠOS si želimo, da bi bila skrb za zdravje študentov tudi sistemsko uvedena (z novim visokošolskim zakonom), saj bi bil tako vsak posameznik neprekinjeno vključen v sistem preventivne zdravstvene oskrbe ves čas izobraževanja, kasneje – ob zaposlitvi – pa skrb za varovanje zdravja ureja delovno-pravna zakonodaja.
 
Študenti s(m)o zadovoljni s študentsko prehrano. Sistem subvencionirane študentske prehrane je bil vzpostavljen ravno kot eno izmed orodij preventivne skrbi za zdravje mladih. Z zadnjimi razpisi za ponudnike subvencionirane prehrane se tudi zaostrujejo pogoji v smeri zagotavljanja zdravih obrokov v največji možni meri, nad izvajanjem sistema pa bdimo prav študenti – tudi preko inšpektorjev za prehrano, ki na terenu preverjajo dejansko kakovost ponudbe.
 
Spet nekoliko slabše je poskrbljeno za gibanje. Nekoč obvezna športna aktivnost v času študija se je – večinoma s premestitvijo športne vzgoje med izbirne predmete – umaknila iz študijskih programov in študentskega vsakdana. Tudi športna infrastruktura v visokošolskih središčih ostaja nezasedena, med tem, ko nekateri študenti za rekreacijo plačujejo na trgu. Želimo si večje proaktivnosti tudi na strani visokošolskih zavodov, ki naj mlade (med katerimi se po naših opažanjih že kaže trend manjše športne aktivnosti) spodbujajo k športnemu udejstvovanju.
 
Ker pa se trudimo biti proaktivni tudi mi, ŠOS s svojimi entitetami izvaja številneprojekte, ki skrbijo za zdrav življenjski slog študentov. Tako pomladi že tradicionalno izvajamo projekt »Jem zdravo!  Študiram s polno paro!«, v okviru katerega promoviramo pomen zdrave prehrane, na spletni strani pa lahko študenti najdejo številne recepte za pripravo zdravih in cenovno dostopnih obrokov. Posamezne študentske organizacije univerz kot tudi študentski klubi pa poleg skrbi za zdravo prehrano izvajajo številne projekte, ki spodbujajo gibanje in krepijo športnega duha med študenti. Poleg številnih lastnih aktivnosti pa nudijo tudi možnost subvencioniranega nakupa vstopnic za različne oblike športne vadbe in različnih športnih aktivnosti.
 
Žiga Schmidt, predsednik ŠOS: »Letos veliko debatiramo o zdravju mladih in problematiki na tem področju, zato smo se odločili ob mednarodnem dnevu mladih izpostaviti prav vprašanje zdravstvenega stanja študentov, tako na področju preventive kot zdravstvene oskrbe. Po drugi strani smo veseli, da letošnji mednarodni dan mladih naslavlja vprašanja mladinske participacije, saj smo študenti najmanj vključeni ravno na področju priprave zdravstvenih politik in predpisov. Glede na identificirane probleme, naše konkretne predloge rešitev in že izkazano dobro delovanje na tem področju, si želimo biti aktivni sogovorniki tudi na področju oblikovanja politik in predpisov na področju zdravja. Končno bi si, tudi glede na to, da študenti primaknemo kar veliko sredstev v zdravstveno blagajno, želeli več soodločanja o rabi teh sredstev in naši – upajmo zdravi – prihodnosti.«

Podatki EU kažejo, da se ženske prej odselijo od staršev kot moški. V povprečju moški ostanejo pri starših do 27. leta, ženske pa do 25. leta. Mladi gredo najprej na svoje na Švedskem (moški pri 20 letih, ženske leto prej), najpozneje pa na Hrvaškem (moški pri 34 letih, ženske pri 30). Finska je leta 2013 med vsemi državami EU imela najnižji delež mladih do 16 let (12,8 %), ogroženih zaradi revščine ali socialne izključenosti. V celotni EU je ta delež znašal 27,3 %. Leta 2014 je bilo 87 % najstnikov med 16 in 19 letom aktivnih na družbenih omrežjih, največ na Cipru, v Litvi in na Madžarskem (97 %).

Na splošno so mladi v EU najbolj zadovoljni z odnosi v zasebnem življenju, najmanj pa s finančno situacijo. V Sloveniji je sedem od desetih mladih na splošno zadovoljnih s svojim življenjem. Samo dobra polovica jih je zadovoljna z materialnim stanjem, medtem ko jih je več kot 80 % zadovoljnih z odnosi v zasebnem življenju.

V četrtek, 13. avgusta, bo Idrija ponovno zaživela. Tokrat po zaslugi mladih in njihovega Festivala Čipkarija, ki že 20 let doprinaša k dogajanju v mestu.

Čipkarija, desetdnevni festival mladih iz Idrije in okolice, ima z idrijsko čipko in slavnim Festivalom idrijske čipke sicer le malo povezave, se pa v njegovem programu vse bolj odraža tudi zgodovina mesta. Medtem ko Festival idrijske čipke temelji na tradiciji idrijske klekljarske obrti, želijo tudi mladi v Čipkarijo vnesti še nekoliko večjo zgodovinsko noto. Prizorišča festivalskih dogodkov postavljajo ob starih objektih idrijskega rudnika ter na lokacijah, ki so tako ali drugače povezane z idrijsko zgodovino.

Akustično obarvana uvertura v festival se bo odvila v četrtek, 13. avgusta, na dvorišču gradu Gewerkenegg. Od tam se festivalsko dogajanje seli na povsem novo, še nepreizkušeno lokacijo, ki pa zaradi zgodovinske kulise obeta prav posebno vzdušje. Ključna dogodka festivala – večer elektronske glasbe in zaključnih koncertov se bosta odvila Pr' Kajzer, nekdanjem rudniškem kompleksu, ki je nekoč služil kot eden izmed treh glavnih vhodov v idrijski rudnik. Med starimi, propadajočimi rudniškimi poslopji, bosta na petkov večer svoje plošče zavrtela Valentino Kanzyani ter Ian F., afterhour pa pripravlja organizacija REMM. Na glavni oder koncertnega večera bodo v soboto, 22. avgusta, stopili Carpe Diem, Tabu, in S.A.R.S.

Med tednom se bo dogajalo tudi v mladinskem klubu Swenak, kjer bodo poleg lokalnih bendov nastopili Ewok, Trdee & Mid Air in Helahirn, ob idrijski Kamšti pa Reggae night z izvajalci The indicals, Dubtafari sound in Rassi Hardknocks.

Festivalsko dogajanje je namenjeno tako lokalnim, kot tudi zunanjim obiskovalcem. Čeprav se Čipkarija osredotoča predvsem na mlajšo populacijo, z vsakoletno nadgradnjo dogodkov in aktivnosti postaja vse bolj privlačna tudi starejšim. V Idrijo ne prinaša le glasbe. Program festivala ponuja tek, turnirje v odbojki, nogometu, košarki in paintballu, za kar najbolj sproščene večere pa potopisno predavanje in standup komedijo s Tinom Vodopivcem, Pižamo in Perico Jerkovič. Od tradicionalnih dogodkov se bodo odvijali tudi poker in tarok turnir, ustvarjalnice ter spretnostne delavnice.

Udeležba na večini tedenskih dogodkov je brezplačna, vstopnice za večer elektronike in zaključni koncertni večer pa so že v prodaji na vseh Eventimovih prodajnih mestih ter na spletu.

Sedmega avgusta 1895 je Triglav ovijala gosta megla, ki jo je rezal le ropot peščice mojstrov, na slovenskem očaku postavljajočih Aljažev stolp, dragoceni spomenik slovenske zgodovine in živo stičišče vseh dobromislečih. Natanko 120 let pozneje je sonce spremljalo praznovanje častitljivega jubileja simbola slovenstva, na spominski slovesnosti ob katerem se je danes zjutraj zbrala razveseljiva množica planincev. Tako kot leta 1895 je tudi danes z očaka Slovenije odmevala slovenska planinska himna Oj, Triglav, moj dom.

Sto dvajset let mineva danes, odkar je narodnozavedni župnik in skladatelj z Dovjega Jakob Aljaž uresničil svoj dolgoletni sen o postavitvi stolpa na vrhu Triglava, ki je pomenil neprecenljiv korak pri oblikovanju narodne identitete Slovencev ob vse močnejših nemških vplivih. »Vsem Slovencem naznanjamo preveselo vest, da smo si v staro last zopet priborili velikana slovenskih gor, veličastni Triglav. Postavili smo letos na njega vrhuncu po vsej Evropi že prosluli Aljažev stolp,« je davnega leta 1895 prešerno oznanjal Planinski vestnik, prav tako letošnji 120-letnik. Aljažev stolp je že ob postavitvi veljal za simbol slovenstva in to žlahtno vlogo je kulturni in zgodovinski spomenik državnega pomena ohranil vse do danes.

Tako kot ob uradnem odprtju stolpa 22. avgusta 1895, je tudi danes z očaka Slovenije odmevala slovenska planinska himna Oj, Triglav, moj dom. Ob spremljavi citrarja Tomaža Plahutnika jo je doživeto zapel baritonist Marko Kobal. Uglasbil jo je oče našega 120-letnika, Jakob Aljaž, ki jo je pel s solzami v očeh, ko je ob blagoslovu pred 120 leti kleče objemal stolp. Prvak Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana in priznani citrar sta praznovanje pospremila še s pesmima Veseli pastir in Slovenec sem.

Predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik je v svojem govoru osvetlil narodnozavedno delovanje Jakoba Aljaža, »človeka širokih nazorov, ki je tudi tako želel spodbujati domoljubnost in ljubezen do gora med Slovenci«. Dovški župnik je s postavitvijo stolpa, svojevrstnega objekta na vrhovih Alp, ki je z okroglo obliko tudi simbol večnosti, želel poudariti slovenski značaj Triglava in hkrati planincem ponuditi zavetišče. »Zagotovo je s tem prispeval velik kamenček v mozaik stoletnih prizadevanj Slovencev za samostojno državo ter k veliki priljubljenosti planinstva med Slovenci,« je poudaril prvi mož PZS, ki ni pozabil na potrebna skupna prizadevanja za ohranitev stolpa – tako države, ki mora skladno z zakonom čim prej določiti stalnega skrbnika, kot tudi vseh obiskovalcev Triglava, ki lahko prispevamo s spoštljivim odnosom do stolpa. »Kot predsednik slovenske planinske organizacije lahko zatrdim, da si bomo v prihodnje skupaj z ostalimi deležniki prizadevali za sistemsko in strokovno skrb za Aljažev stolp na Triglavu, da nam bo še naprej v ponos in veselje,« je še dodal. Govor predsednika PZS Bojana Rotovnika je objavljen na tej povezavi.

Slovesnega dogodka so se udeležili potomci Jakoba Aljaža, Kovačevi iz Vikrč, prav tako ljubitelji gora in glasbeniki. Ponosni nanj in njegov dragocen prispevek k slovenstvu so se spomnili Aljaževe misli, ki se prenaša iz roda v rod: »Sovraštvo ne rodi sadu, v prijateljstvu se lepo živi.«

Tako kot je bila leta 1895 skromna svečanost ob odprtju Aljaževega stolpa, je bila skromna tudi današnja prireditev na vrhu Triglava, ki ga je povezoval novinar Blaž Lesnik, podpredsedenik PD Ljubljana-Matica. Popoldne se nadaljuje jubilej v čast klenemu 120-letniku. Na Dovjem bo ob 16. uri položitev venca na grob Jakoba Aljaža in ob 16.30 v farni cerkvi maša v spomin Jakobu Aljažu. Svečano akademijo Oj, Triglav, moj dom ob 18. uri gosti Slovenski planinski muzej v Mojstrani. Kulturni program bodo soustvarili Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora s spletom planinsko-ljudskih skladb, Oktet Bori, Folklorna skupina Julijana, Obrtniški MePZ Notranjska ter Marko Kobal in Tomaž Plahutnik, ob tej priložnosti se v muzeju odpirata razstavi Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo! in del udeležencev slikarske kolonije Vrata 2015, spregovorilo bo več gostov, vlogo slavnostnega govornika pa smo zaupali podpredsedniku Planinske zveze Slovenije Miru Erženu, tudi dolgoletnemu vodji Slovenskega planinskega muzeja in domačinu iz Mojstrane.

Praznovanje ob 120. obletnici postavitve Aljaževega stolpa na Triglavu je pripravila Planinska zveza Slovenije v sodelovanju z Občino Kranjska Gora, Triglavskim narodnim parkom, Slovenskim planinskim muzejem, PD Dovje-Mojstrana, PD Ljubljana-Matica, Župnijo Dovje in Nadškofijo Ljubljana ter pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

Overjam Reggae festival 2015 še zadnijč Pred začetkom četrte edicije vabi v družbo največjih reggae zvezd na plažo, travnike in v gozdove pravljičnega Sotočja v Tolminu!

Main stage, dancehall in dub headlinerji Gentleman, Max Romeo, Capleton, Mellow Mood, Baby Cham, Jugglerz, O.B.F. in General Levy kronajo največji reggae festival v regiji, ki poleg vrhunske glasbe ponuja tudi kvalitetno obfestivalsko dogajanje, ki skrbi za pestrost in udobje obiskovalcev.

Medijsko odmevnega festivala se bo udeležilo občinstvo iz več kot dvajsetih svetovnih držav, med njimi iz Rusije, Avstralije, Latvije, Švedske in Velike Britanije. Poleg domačih obiskovalcev in prebivalcev nekdanje skupne države največjo udeležbo potrjujejo italijanski in avstrijski reggae navdušenci.

Meteorologi napovedujejo sončno in vroče vreme, zato hlajenja v reki, poležavanja na plaži in počitka pod krošnjami dreves ne bo manjkalo!

Predfestivalski dan v torek, 11.8.! 

V želji, da vsak obiskovalec najde svoj najljubši prostor za šotor in se v miru vpelje v festivalske počitnice, Overjam ponuja glasbeno dogajanje v družbi DJ-ev že v torek zvečer na plaži, ki že preverjeno vsako leto predstavlja odlično uverturo v naslednje festivalske dni. Ta večer je za imetnike festivalske vstopnice brezplačen.

Kampiranje in osnovne informacije 

Kampiranje je za vse obiskovalce s festivalsko vstopnico brezplačno. V šotorišče vstop z avtomobili ni mogoč, poskrbljeno pa bo za ločen prostor za obiskovalce z avtodomi.

Ker Overjam skrbi za dobrobit vseh živih bitij, kurjenje odprtega ognja na festivalu ni dovoljeno, prav tako pa na koncertno območje ni dovoljen vstop živalim. Če svojega pasjega ljubljenca ne morete pustiti doma, vam lahko dela družbo ob šotoru, vendar mora biti na povodcu. Koncertov se v dobro njega samega in ostalih obiskovalcev ne sme udeležiti.

V šotorišču in na celotnem festivalskem območju bo poskrbljeno za pitno vodo, tuše, stranišča in umivalnice. Poskrbljen bo tudi dostop do sanitarnih objektov za invalide.

Vstopnice 

Festivalska blagajna se odpre ob 11. uri dopoldne in zapre ob 1. uri zjutraj.

Festivalski dan za enodnevnega obiskovalca traja do 14. ure naslednji dan. Po tej uri začne veljati festivalska vstopnica za tekoči dan.

Overjam University s predavanji o aktualnih temah in problematiki 

Overjam University kot program predavanj, predstavitev, konferenc in debatnih delavnic za obiskovalce letos v treh dnevih predstavlja tri osrednje teme. Predavanja se odvijajo v popoldanskem času in so brezplačna za vsakogar, ki ga dnevna tema zanima:

Četrtek, 13.8.2015: EQUAL RIGHTS – PRAVICE ISTOSPOLNIH PARTNERJEV

Petek, 14.8.2015: MONSANTO
 
Sobota, 15.8.2015: MEDICINSKA KONOPLJA

Ob predavanju se bo predstavila tudi slovenska organizacija Healthy Hemp, ki obiskovalcem festivala ponuja jedi in prehranske izdelke iz industrijske konoplje. Obiskovalci predavanja bodo lahko živila degustirali, ponudba hrane pa bo na festivalu na voljo v obliki stojnice cel čas.

Okusi sveta – hrana na festivalu 

Letos Overjam s svojo kuhinjo vabi na popotovanje okoli sveta, ki se začne na koncertnem prizorišču, nadaljuje na plaži in zaključi v kampu.

Že utečen sistem nakupa hrane in pijače na festivalu je negotovinsko poslovanje – plačilna kartica, ki jo obiskovalec poljubno polni. Zadnji dan lahko naložen evrski znesek refundira.

Na koncertnem prizorišču festivalski partner Healthy Hemp ponuja vedno bolj priljubljene jedi iz industrijske konoplje v širokem spektru od solat, glavnih jedi do sladic in konopljinega piva, medtem ko indijska hrana predstavlja ščepec orienta. Severnoameriški stil s kančkom domačnosti bodo zastopale palačinke in slastni hamburgerji, pravo italijansko pico presenečenja bodo postregli pri Pizza degli Elfi, manjkala ne bo niti domača slovenska hrana in šnopc bar z bogato izbiro aperitivov.

Na plaži Overjam priporoča vrhunske veganske jedi in Smoothie bar, ki ponuja osvežilne koktejle v kombinaciji osvežilne reke in senčnih drevesnih krošenj.

V kampu se predstavlja Overjam kantina, ki streže zajtrk, kavo, kosilo in večerjo – vse to po reggae prijaznih cenah!

Otroški program OVERJAM 4 KIDZ v boljši in lepši podobi! 

OVERJAM 4 KIDZ je projekt, ki ga vodi Nanaja team in zajema izkušeno in izobraženo osebje z enim samim vodilom – ustvariti povsem svoj magični otroški svet na Overjam festivalu! Letos se Overjam 4 Kidz širi in nadgrajuje: premaknili smo ga v senco dreves, skrili pred festivalsko mrzlico in gnečo, a ga vseeno obdržali povezanega s celotnim dogajanjem.

Kreativne delavnice, ples, petje, športne aktivnosti in team buliding se bodo odvijali vsak festivalski dan med 11. in 16. uro.

Otroci do 12. leta starosti imajo vstop na festival brezplačen, otroci do 16. leta starosti pa morajo festival obiskati v družbi staršev oz. zakonitih skrbnikov.

Kreativne in športne delavnice bodo zapolnile čas pred glasbenimi nastopi 

10:00: Joga za dobro jutro na plaži v družbi karizmatične učiteljice.

11:00: Pilates za raztezanje in krepitev mišic na plaži ob energični vaditeljici.

12:00: Hulahop v bližini dancehall arene bo popeljal v otroštvo. 

13:00: Izdelovanje iz gline.

13:00 do 18:00: Izdelovanje različnih afriško-jamajških stilov pričesk.

14:00: Glasbena delavica z raznolikimi inštrumenti.

15:00 do 18:00: Žongliranje in hoja po vrvi.

15:30 do 17:00: Bobnanje ob dub prizorišču.

17:00 do 19:00: Dancehall plesni tečaj v dancehall areni.

FESTIVAL : 

Začetka zdaj že četrtega in priljubljenega OVERJAM INTERNATIONAL REGGAE FESTIVALA, ki se bo med 12. in 15. avgustom 2015 odvijal na travnikih in v gozdovih Tolmina ter na prelepih plažah Soče in Tolminke, tako ne gre zamuditi! Organizator zdaj že tradicionalno pripravlja tudi predfestivalski dan z glasbenim dogajanjem na plaži v torek, 11.8.

Overjam festival, večkrat omenjen med desetimi najboljšimi evropskimi festivali, v prvi vrsti stremi k predstavitvi vrhunskega glasbenega programa, ki pokriva vse veje prave reggae glasbe: roots, new-roots, rub-a-dub, dub, dancehall, rocksteady, jungle in raggamuffin. Predstavljeni bodo trije odri (“yellow” glavni oder z glasbo v živo, “red” z dancehallom na plaži in “green” z dubom, na plaži, v gozdičku pod zvezdami).

O HTC One M9 smo napisali že mnogo, novica dneva pa je, da je zdaj z malo sreče lahko vaš brezplačno! S partnerji smo namreč pripravili nagradno igro, kjer je glavnanagrada telefon HTC One M9.

Pri tej nagradni igri dobite prav vsi, saj lahko vsak sodelujoči prejme 12 številk revije Računalniške novice GRATIS (plačate le stroške pošiljanja), med vsemi, ki bodo delili nagradno igro naprej pa bomo izžrebali še 2x 32GB USB ključ.

>> Hitro, sodelujte tukaj.

Med 7. in 16. avgustom 2015 se bo v Kamniku odvil že 12. Kamfest, največji poletni kulturni festival v širši regiji. V desetih dneh se bo odvilo preko 100 dogodkov – od koncertov za širšo množico in bolj izbrane okuse ter gledaliških predstav za otroke in odrasle, pa vse do uličnih predstav in športnih dogodkov za staro in mlado. Organizator, Kulturno društvo Priden možic, letos pričakuje (če bo le vreme dalo) preko 30.000 obiskovalcev.

Program festivala je objavljen na spletni strani www.kamfest.org.

Poudarki in novosti programa:

– Glavni oder z velikimi glasbenimi zvezdami, kot so Rambo Amadeus (Črna gora), Demolition group, Lačni Franz, Noctiferia in TBF (Hrvaška)

– nov oder na gradu Zaprice z glasbenim programom za zahtevnejše občinstvo

– stalni program na Elektrininem odru Katzenberg – gledališki in kino program v atriju nekdanje upravne stavbe Kemijske industrije Kamnik, s katerim želimo programsko oživiti območje nekdanje smodnišnice

Goran Završnik, programski direktor Kamfesta pravi takole:

“Ko smo postavili prvi Kamfest, se je pisalo leto 2004. Svet gre prehitro, da bi se spomnili vsega, kar se je dogajalo takrat, pa vendarle – Kamničani smo z drugimi sodržavljani vstopili v Evropsko unijo in, recimo, odkrili Facebook. In še, da lahko nekaj narediš, če le lahko dovolj dolgo hodiš v hrib. Pastirji in krave na planino, tekači na Grintovec, upokojenci na Primoža, kulturniki pa na Mali grad.

Od takrat se ta ni veliko spremenil. Kup kamenja, brunarica, kapela, ne ena, tri, Stražni stolp z luknjo nekam proti Veronikinemu zakladu in palacij, kjer se bo tudi letos za deset dni dvignil Glavni oder. In z njim še družinsko prizorišče v Keršmančevem parku, Večerni oder in prizorišče v Samčevem predoru. Mladina si bo naredila svoj program v Parku Evropa, komedijo o naši (vedno manj) bogati industrijski dediščini bo lokaciji primerno predstavljal gledališki oder v Katzenbergu, na drugem koncu Kamnika, na Zapricah pa bodo zatočišče našli večno nergajoči glasbeni sladokusci. Med vsem tem vas bomo presenečali z umetniškimi inštalacijami, razstavami, predavanji, festivalsko šolo plesa, muzike in pripovedovanja, dalo se bo kaj pojesti in popiti, s poudarkom na posebnem kulinaričnem dogodku, Festivalu piva in Okusov Kamnika.

Osnovni namen festivalov skozi zgodovino je bilo druženje prebivalcev nekega kraja, preko nastopajočih spoznavanje drugih šeg, navajanje na drugo barvo kože, drugačne navade in poslušanje drug drugega in sveta okoli sebe. Če verjamete ali ne, Kamfest delamo vsi skupaj. Ne samo producenti in soproducenti, ne le četica mednarodnih in domačih prostovoljcev, med katerimi se jih nekaj znova in znova vrača. Predvsem vi, ki boste v dneh festivala na raznih prizoriščih, ki jih boste obiskali, našli zanimive in lepe trenutke.

In … naj bo mir.”

Za mnoge srednješolce je odločitev o izbiri fakultete ena najtežjih odločitev. Zavod Nefiks jim želi olajšati izbiro, zato v septembru organizira karierni tabor za dijake 3. in 4. letnikov srednje šole. Študentje različnih fakultet jim bodo predstavili študijske smeri, strokovni izvajalci pa karierne možnosti in prave tehnike za odločanje o izbiri študija. Pri tem jih bo vodilo načelo, da študij ni cilj, ampak samo stopnica na poti do njega.

Dandanes je na voljo ogromno informacij a marsikdo ima še vedno težavo pri izbiri izobraževalne in poklicne poti po končani srednji šoli. »Veliko že vpisanih in izobraženih mladih nam pove, da niso imeli ustreznega kariernega svetovanja, zaradi česar so tudi njihove izbire mnogokrat manj ustrezne ali ne najbolj optimalne« pravi direktorica Zavoda Nefiks, Martina Mrakovčić.

»Mladi se morajo zavedati, da karierna orientacija ni enkratni dogodek, pač pa gre za proces, pri katerem spoznavajo svoje lastnosti ter možnosti in priložnosti v okolju, kar jim omogoča ustreznejše odločanje glede izbire poklica« pravi Ksenija, ena izmed izvajalk. Izbira temelji na tem, kakšne so njihove vrednote, katere talente imajo možnost razvijati in nenazadnje tudi na tem, kakšne so priložnosti v okolju, kjer želijo živeti in delati.

Zavod Nefiks septembra 2015 organizira Karierni tabor Nefiks, namenjen dijakom 3. in 4. letnikov srednje šole. Mladi so primorani začeti o nadaljnjem izobraževanju razmišljati še pred koncem srednje šole, zato jim želijo že dovolj zgodaj ponuditi kakovostno vodstvo do odločitve in realne informacije o različnih poklicih, jim približati nove načine učenja, ter pomagati spoznati sebe in druge, kar jim brez dvoma pomaga pri izbiri študija.

Na kariernem taboru bodo pri predstavitvi poklicev sodelovali študentje različnih fakultet, ki bodo iz prve roke predstavili študijske programe, za katere bodo dijaki izkazali zanimanje. Usposobljeni svetovalci pa jim bodo pomagali informacije ustrezno umestiti v lastni karierni plan in odločitev o izbiri fakultete, ki je prva stopnička pri doseganju cilja.

Karierni tabor Nefiks bo potekal v Ljubljani med 11. in 13. septembrom 2015, s pričetkom v petek popoldan. Zainteresirani se lahko prijavijo na www.talentiran.si.