Spremembe socialne zakonodaje

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Vlada RS je lani v začetku oktobra sprejela spremembe in dopolnitve Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter spremembe in dopolnitve Zakona o socialno varstvenih prejemkih. S tem želijo izboljšati položaj socialno najbolj ogroženih skupin prebivalstva in povečati dostopnost do pravic iz javnih sredstev za tiste, ki jih najbolj potrebujejo. To je šele prvi, a pomemben korak, ki naj bi vodil k spreminjanju socialne zakonodaje, naslednji pa naj bi šel v smeri poenostavitve postopkov. Večina sprememb je začela veljati s 1. januarjem 2014, druge pa bodo zaradi prilagoditve informacijskega sistema začele veljati s 1. 9. 2014. Vloge za pravice iz javnih sredstev, ki so bile oddane lani decembra, bodo obravnavali že po spremenjeni, novi zakonodaji.

 

Nekatere ključne spremembe

Upoštevanje prihodkov in premoženja. Upošteval se bo bolj realen materialni položaj vlagatelja, kot je bil doslej, ko so se upoštevali podatki iz dohodninske odločbe za preteklo oziroma predpreteklo leto. Po novem se bo upoštevalo bistveno več sprememb. Ne bodo se več upoštevali periodični dohodki, ki jih je oseba v preteklem letu prejemala, če jih ne prejema več, če je eno vrsto periodičnega dohodka zamenjal nov, se bo upošteval nov periodični dohodek. V dohodek družine se ne bo več všteval celoten otroški dodatek. Med premoženje, ki se ne upošteva, bo po novem sodil tudi znesek, ki ga banke kot bančni kredit nakažejo na račun posameznika, če je to namenjeno izključno nakupu ali gradnji.

Otroški dodatek. Zaradi uvedbe državne štipendije za mladoletne dijake se bo temu ustrezno znižal otroški dodatek za dijake, pri čemer bodo dijaki vseeno prejeli več kot po veljavnem zakonu.

Denarna socialna pomoč. Razširil se bo krog upravičencev do denarne socialne pomoči, obenem pa se bo zvišal znesek premoženja, ki se ne upošteva za pridobitev denarne socialne pomoči. Denarne socialne pomoči in izredne denarne socialne pomoči ne bo več potrebno vračati, če jo je oseba prejela za 12 ali manj mesecev.

Štipendije. Ponovno se uvajajo štipendije za dijake do 18. leta starosti. Zaradi novega Zakona o štipendiranju, ponovne upravičenosti do polovičnega zneska državne štipendije za mladoletne dijake in črtanja dveh višin otroškega dodatka od rojstva do 18. leta starosti, se ponderji oziroma minimalni dohodki za otroke izenačujejo oziroma ne razlikujejo več med otroki, ki so dijaki in otroki, ki to niso.

Sofinanciranje šolske in dijaške prehrane. Ohranil se bo sedanji sistem sofinanciranja šolske in dijaške prehrane. Odločb ne bodo več izdajali centri za socialno delo, upravičenost do subvencije malice in kosila bodo ugotavljale šole, in sicer glede na podatke iz odločbe o otroškem dodatku.

 

Prihodnje leto naj bi sledila celovita prenova socialne zakonodaje

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Anja Kopač Mrak, je pred poslanci poudarila, da so spremembe, ki jih prinašata noveli zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in zakona o socialno varstvenih prejemkih, le prvi in najnujnejši korak k prenovi socialne zakonodaje. Ministrstvo bo v prihodnjem letu pripravilo celovito prenovo, ki bo šla v smeri poenostavitve postopkov pri uveljavljanju pravic. Upoštevali bodo predvsem bolj realen gmotni položaj vlagateljev.

Matej Glažar

Knjižni molj

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Kljub temu da sem po naravi bolj avanturistični tip, se tu in tam tudi umirim in si privoščim manj avanturistično branje knjig.

Pred kratkim mi je prijateljica priporočila odlično knjigo. Opisala mi jo je kot mešanico kriminalke in erotike. Dogajanje v knjigi mi je opisovala s takim navdušenjem, da sem se odločila, da jo preberem tudi sama. Na deževen dan, ki je bil tako ali tako prežet z dolgčasom, sem se uredila in odpravila v knjižnico. Vstopila sem v prostore knjižnice in najprej zagledala postavnega moškega za računalnikom. Najprej sem pomislila, da ni nekdo od zaposlenih. Mislila sem si, da je mogoče računalničar ali kaj podobnega. Za knjižničarja je bil enostavno preveč seksi. Knjižničarja sem si vedno predstavljala kot sramežljivega, na gobico ostriženega piflarja, ki ga zanimajo samo knjige in čisto nič drugega. On pa je bil drugačen. Visok črnolasec z usodno črnimi očmi in privlačnim nasmehom. Za trenutek ali dva sem obstala in v glavi premlevala, kako naj začnem pogovor. Stopila sem do delovnega pulta in razložila, da že dolgo nisem bila v knjižnici in bi rada podaljšala in plačala članarino. S krasnim nasmehom mi je prijazno uredil članstvo v knjižnici. Ponudil mi je pomoč pri iskanju knjige, ki pa sem jo prijazno zavrnila. Odšla sem med knjižne police in začela iskati knjigo. Želela sem jo vzeti domov in jo v miru prebrati, a ko sem spoznala zaposlenega, sem si premislila. Odločila sem se, da bom knjigo brala kar v knjižnici, kot to počnejo kakšni študentje, ko se pripravljajo na izpit. Knjigo, ki mi jo je priporočila prijateljica, sem sicer v trenutku našla, a to ni bilo v mojo korist. Če ne potrebujem pomoči, mi knjižničar ne bo pomagal, sem si mislila … Odšla sem od police s knjigo in namenoma krožila med policami. Stopila sem do njega in rekla, da bi vseeno želela pomoč pri iskanju knjige. Naredila sem se nekoliko nevedno in mu povedala pisatelja, za naslov pa sem si izmislila, da ga ne poznam. Sem mu pa zato nekako opisala vsebino, ki mi jo je predstavila prijateljica. Omenila sem nekaj kriminala in veliko, veliko erotike. Pripovedovala sem mu erotično zgodbo z natančnimi opisi in čisto nedolžnim pogledom. Delala sem se nedostopno, a med tihim pripovedovanjem o erotičnih prizorih v knjigi sem opazila, da se je njegov pogled spremenil. Ni bil več knjižničar, ki so mu knjige prva ljubezen. Oči so se mu začele svetiti in ob mojem opisovanju vsebine mu je pogled ušel z mojih oči na moje prsi in nato še na ostalo telo. Videla sem, da postaja živčen. Začel si je grizljati ustnice in zdelo se mi je, da točno ve katero knjigo želim, a se je tudi on delal, da knjige ne pozna. Po še nekaj precej intimnih podrobnostih iz knjige me je prekinil in odšel po knjigo. Knjigo je prijel v istem trenutku, ko je stopil pred polico, na kateri je bila. Takrat mi je postalo jasno, da fant ni nedolžen knjižničar, ki bi bral samo poučne in fantazijske knjige. Očitno je knjigo prebral, saj jo je spoznal po vsebini in je točno vedel, kje je. Ko mi jo je dal v roke, sta se najini roki nekoliko dotaknili. Spogledala sva se in drug drugemu brala pokvarjene misli. Prosila sem ga, da mi pokaže prostor, kjer bi knjigo lahko v miru prebrala. Ob tem pa sem mu namignila, da želim mir, tišino in predvsem prostor, kamor nima dostopa kar vsak. Zelo dobro je razumel namig in začel hoditi proti prostoru, kjer imajo zaposleni garderobo. Vzel je ključe in odprl vrata. Prijazno me je povabil noter in prosil, da počakam trenutek. Videla sem, da je odšel napisat listek s sporočilom, pridem takoj. Zaklenil je glavni vhod in hitro odšel proti meni. Prišel je do mene in iz pridnega fantka se je prelevil v porednega žrebca. Takoj je z mene začel slačiti oblačila. Najprej je z mene strgal plašč in ga odvrgel na tla. Nadaljeval je s slačenjem jopice, ki ji tudi ni prizanesel. Grobo jo je strgal z mojega telesa. Z močnimi rokami me je zgrabil za prsi in jih začel masirati. Ni se obotavljal in hitro mi je odpel še nedrček. Začel se je poigravati z nabreklimi bradavičkami. Medtem ko me je z jezikom nagajivo lizal po vratu in bradavičkah, mi je odpel kavbojke. Tudi sama sem stopila v akcijo in v trenutku je pred menoj stal nag moški z noro dobro postavo. Telo mu je drhtelo in v uho mi je šepetal, kako si me želi. Tudi sama sem si želela, da me čim prej zadovolji. Obrnil me je proti steni in mi nogo dvignil visoko v zrak. Prijel me je za lase, grobo potegnil nazaj in ga istočasno vtaknil vame. Čutila sem, da je velik in debel. Hitro in močno ga je porival vame. Bližala sva se vrhuncu, medtem pa sva se oba trudila, da najinih užitkov ne bi slišal še kdo drug. Ko je na vrata knjižnice nekdo potrkal, je za trenutek nehal. Sama pa sem bila tik pred vrhuncem, zato sem ga prosila, da konča. Ni dolgo razmišljal. Spet ga je začel z vso silo vtikati vame. Nisem več mogla zadrževati vzdihov in postajala sem čedalje glasnejša. Razganjalo me je od užitka in tudi njemu se je videlo, da je tik pred orgazmom. Močno me je potegnil za lase in začel glasno govoriti, da mu prihaja. Še nekaj sekund je trajalo, nato pa sva skupaj zaključila. Hitro sva se oblekla in ko je bilo vse tiho, stopila iz garderobe. Pred vrati je sicer še vedno stal neki gospod s precej šokiranim izrazom. Odprl je vrata, gospod je vstopil, sama pa sem odšla domov in sklenila, da naslednjič pridem na branje knjige, tik preden se knjižnica zapre.

Celovita vadba za hrbtne mišice

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Posamezniki, ki si za glavni cilj vadbe postavijo oblikovanje telesa oziroma izboljšanje videza, v svojem vadbenem programu kaj hitro pozabijo na mišice, ki se jih običajno ne vidi, razen če uporabijo ogledalo. To so predvsem hrbtne mišice.

A za odličen videz je dobro razvit hrbet odločilen. Ne le, da daje širino zgornjemu delu telesa, omogoča tudi vzravnano držo, ki izraža samozavest in pomaga v trenutku do lepše postave.

Hrbtne mišice so največja mišična skupina zgornjega dela telesa, vadbeni program treninga pa mora biti sestavljen iz pestre izbire vaj, ki vključujejo vse hrbtne mišice. Da bi znali sestaviti tak program, je treba najprej spoznati, katere mišice sodelujejo.

Trapezasta mišica poteka od zatilnice in vratnih ter prsnih vretenc do lopatičnega grebena. Odgovorna je za premikanje lopatic (zgornji del lopatice dviguje in obrača, spodnji del pa ju vleče navzdol), vzravnava pa tudi vrat in prsno hrbtenico.

Široka hrbtna mišica pokriva spodnji del hrbta in je pripeta na nadlahtnico. Njena funkcija je priteg nadlahtnice k trupu in notranje obračanje ramenskega sklepa.

Velika in mala rombasta mišica sodelujeta pri premikanju lopatic in ramenskega obroča ter iztezanju prsnega dela hrbtenice. Izvirata iz vratnih (mala) oziroma prsnih vretenc (velika) in se pripenjata na lopatici.

Mišice iztegovalke trupa (erektorji) se začnejo na križnici oziroma črevnici in potekajo do vratnega dela oziroma do zatilnice. Te mišice hrbtenico zravnavajo ali nagibajo vstran, mišica spinalis pa hrbtenico tudi obrača okoli navpične osi.

Celovit pristop k treningu hrbta se začne z eno ali dvema izolacijskima vajama, ki dobro ogrejeta mišice in jih pripravita na zahtevnejše delo. Primera takšne vaje sta priteg na prsi s širokim prijemom in pullover leže z ročko. Nadaljujte s kompleksnejšimi vajami, ki so namenjene mišicam zgornjega in srednjega dela hrbta, na koncu pa se posvetite še iztegovalkam trupa.

1) Pullover leže na klopi

 

Pravilen položaj:

  • Z zgornjim delom hrbta se ulezite na ravno klop in rahlo upognite kolke.
  • Primite ročko in jo dvignite na prsi, pri čemer so komolci malce skrčeni.
  • To je začetni položaj.

Pravilna izvedba:

  • Z rahlo pokrčenimi komolci spustite ročko za glavo, dokler niso nadlahti poravnane s telesom.
  • Vrnite se v začetni položaj in ponovite.

Pomembni nasveti v izogib običajnim težavam:

  • Hrbet mora ves čas trdno sloneti na klopi.
  • Ne dvigujte bokov.
  • Amplituda giba je odvisna od gibljivosti ramenskega sklepa.
  • Komolci naj bodo ves čas rahlo upognjeni.
  • Ne pozabite vdihniti med spustom (ekscentrični del giba) in izdihniti med dvigom (koncentrični del).

 

2) Ozki zgibi

 

Pravilen položaj:

  • Stopite na napravo za pomoč pri zgibih in primite ročke z ozkim podprijemom.
  • Trup naj bo raven in prsi izbočene.

Pravilna izvedba:

  • Potegnite rame navzdol in skupaj.
  • Povlecite nadlahti proti telesu in tako dvignite trup do višine, v kateri je ključnica poravnana z dlanmi.
  • Lopatice naj bodo potegnjene nazaj in navzdol, prsi pa izbočene.
  • Počasi se spustite v začetni položaj, dokler niso roke povsem iztegnjene.

Pomembni nasveti v izogib običajnim težavam:

  • Nekatere naprave zahtevajo klečeč položaj.
  • Če v vašem fitnesu ni tovrstne naprave, si lahko pomagate z močno elastiko.
  • Če ste dovolj močni, lahko vajo izvajate brez pomoči.
  • Ne pozabite vdihniti med spustom (ekscentrični del giba) in izdihniti med dvigom (koncentrični del).

 

3) Veslanje v predklonu s palico

 

Pravilen položaj:

  • Stopala postavite trdno na tla v širini ramen in z rahlo pokrčenimi koleni.
  • Trup v bokih upognite naprej, dokler ta ni malce više kot vzporedno s tlemi.
  • Primite palico s podprijemom ali nadprijemom malce širše od širine ramen.
  • Dovolite, da palica visi pred vami s popolnoma iztegnjenimi komolci.
  • To je začetni položaj.

Pravilna izvedba:

  • Iz začetnega položaja s pritegom palice proti prsim potegnite lopatice nazaj.
  • Nadaljujte s krčenjem široke hrbtne mišice, dokler komolci niso usmerjeni naravnost navzgor.
  • Krčite široko hrbtno mišico, rombasto mišico in srednjo trapezasto mišico, pri tem pa skušajte čim bolj sprostiti roke in dlani.
  • Z nadzorovanim gibom se vrnite v začetni položaj.

Pomembni nasveti v izogib običajnim težavam:

  • Ne pomagajte si s suvanjem trupa.
  • Ne premikajte trupa, hrbet pa naj bo raven.
  • Glavo in vrat ohranite v nevtralnem položaju.
  • Med celotnim gibom naj trup in kolena ostanejo v istem položaju.
  • Ne pozabite vdihniti med spustom (ekscentrični del giba) in izdihniti med dvigom (koncentrični del).

 

4) Veslanje na škripcu enoročno

Pravilen položaj:

  • Usedite se na klop pred škripec in postavite stopala na temu namenjeno podlago.
  • Kolena naj bodo pri tem rahlo pokrčena.
  • Z ravnim hrbtom se nagnite naprej in z eno roko primite nastavek na škripcu z dlanjo, obrnjeno navzdol.
  • Z iztegnjeno roko se vzravnajte, da bo med trupom in nogami kot 90 stopinj.

Pravilna izvedba:

  • Trup miruje, medtem ko povlečete ročaj k trupu.
  • Roka naj pri tem potuje ob trupu, dlan pa se obrača tako, da bo v končnem položaju obrnjena navzgor.
  • Počasi ročko spustite nazaj v začetni položaj, pri čemer obrnete tudi dlan.
  • Ko končate določeno število ponovitev, zamenjajte roki in ponovite.

Pomembni nasveti v izogib običajnim težavam:

  • Hrbet naj bo ves čas raven in prsi izbočene.
  • Trup naj ne niha naprej in nazaj, temveč naj ostane pri miru pod kotom 90 stopinj glede na noge.
  • Pri vleki poskušajte roko obdržati čim bolj sproščeno in vključiti mišice hrbta.
  • Ne pozabite vdihniti med iztegom (ekscentrični del giba) in izdihniti med pritegom (koncentrični del).

 

5) Mrtvi dvig

Pravilen položaj:

  • Stopite pred palico, stopala so v širini ramen.
  • Z ravnim hrbtom počepnite in se sklonite nad palico.
  • Primite jo z mešanim prijemom širše od širine ramen.

Pravilna izvedba:

  • Trdno držite palico in začnite potiskati z nogami, sočasno pa dvigujte trup v vzravnan položaj.
  • Dvignite se do popolnoma vzravnanega položaja in potisnite prsi navzven, ob tem pa stisnite lopatice skupaj.
  • S sočasnim upogibanjem kolen in kolkov se ponovno sklonite v predklon in odložite palico z utežmi na tla.

Pomembni nasveti v izogib običajnim težavam:

  • Hrbet naj bo ves čas raven (med dvigom in spustom!), pogled pa usmerjen naprej.
  • Pazljivo izberite obremenitev, saj prevelika teža v kombinaciji z nepravilno tehniko hitro povzroči poškodbe.
  • Namesto palice lahko uporabite tudi ročki.
  • Ne pozabite vdihniti med spustom (ekscentrični del giba) in izdihniti med dvigom (koncentrični del).

 

6) Dobro jutro s pokrčenimi koleni

Pravilen položaj:

  • Stopite pod palico, ki je nameščena na nosilih, stopala so v širini ramen.
  • Primite palico z obema rokama, namestite si jo na ramena in stopite nazaj.
  • Trup je vzravnan, pogled usmerjen naprej in lopatice stisnjene skupaj.
  • To je začetni položaj.

Pravilna izvedba:

  • Z upogibanjem kolkov spuščajte trup naprej, dokler ni vzporedno s tlemi.
  • Med spustom upognite kolena.
  • Dvignite trup, dokler telo ni zravnano v bokih.
  • Ponovite.

Pomembni nasveti v izogib običajnim težavam:

  • Začnite z majhno obremenitvijo, postopoma lahko obremenitev tudi večate.
  • Hrbet naj bo ves čas raven; pogled naj bo usmerjen naprej, ne v tla.
  • Ne pozabite vdihniti med spustom (ekscentrični del giba) in izdihniti med dvigom (koncentrični del).

 

Primer treninga

 

Vaja                                                     Serij     Ponovitev

Pullover leže na klopi                           1–2            15

Ozki zgibi                                              3–4          8–10

Veslanje v predklonu s palico              3–4          8–10

Veslanje na škripcu enoročno             2–3         10–12

Mrtvi dvig                                             2–3         10–12

Dobro jutro s pokrčenimi koleni           2–3          12-15

 

Opisane vaje so le nekatere izmed številnih vaj za hrbtne mišice. Občasno je priporočljivo vaje zamenjati, pri tem pa so vam lahko v pomoč videoposnetki in opisi vaj na spletni strani www.maxximum.si v rubriki Prikaz vaj.

Avtor: Sanja Pahernik, www.maxximum.si

HousingAnywhere.com – svetovni fenomen

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Iz leta v leto se med študenti povečuje zanimanje za Erasmus izmenjave in prakse. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da tega res ne gre zamuditi.

Vendar verjamem, da se vam ob misli o življenju daleč stran od vaše cone udobja in predvsem ob pripravah birokracije za prijavo poraja nič koliko vprašanj. Eno najpogostejših je tudi stanovanjska težava, kaj narediti s svojo sobo doma, v zasebnem stanovanju ali študentskem domu ter kako si poiskati domek v tujini? Kako rešiti dve muhi na en mah?

Spletna stran www.HousingAnywhere.com

Študenti Rotterdam School of Management na nizozemski Erasmus University so se pred leti soočili z enako težavo. Ko se je Niels van Deuren leta 2008 odpravljal na izmenjavo v Singapur in se spraševal, kaj naj naredi s svojo sobo v Rotterdamu, saj si med izmenjavo dveh najemnin ni mogel privoščiti, ter kako naj si v daljnem Singapurju poišče bodočo sobo, se je domislil rešitve – ustvaril je HousingAnywhere.com. Spletna stran rešuje stanovanjske težave študentov, ki se odpravljajo v tujino. Deluje na principu študent-študentu, kar pomeni, da med tistim, ki oddaja sobo in tistim, ki po njen povprašuje, ne obstaja noben posrednik. Tako se izognete dodatnim stroškom plačevanja stanovanjskim agencijam. Na HousingAnywhere.com se najdeta tako povpraševanje kot ponudba namestitev za kratkoročna obdobja. Študenti, ki se odpravljajo v tujino, lahko na spletni strani zastonj oddajo oglas za svojo sobo, študenti, ki pa v Slovenijo prihajajo, se lahko na oglas odzovejo. Prav tako zastonj. Brez skrbi, na oglase sob se lahko odzovete tudi slovenski študentje in neštudentje, saj je ogled spletne strani možen za vse. Sobe pa lahko oglašujejo le študenti z aktivnim študentskim elektronskim naslovom (@student.uni-lj.si), saj tako preprečimo potencialne zlorabe in delovanje spletne strani ostaja na principu študent-študentu.

Oddaj in poišči sobo

Na HousingAnywhere.com lahko torej študenti Univerze v Ljubljani oddajo oglas za svojo sobo, tako v študentskem domu kot pri zasebniku. S strinjanjem slednjega ter z dogovorom s Študentskimi domovi v Ljubljani, kamor morate sporočiti, kdo in za koliko časa vas bo nadomestil v sobi, ste po končani izmenjavi lahko prepričani, da vas bo doma čakala ista soba. Prav tako pa lahko preko HousingAnywhere.com tudi poiščete svojo bodočo sobo v mestu, kamor se na izmenjavo ali prakso odpravljate. Z več kot 85 partnerskimi univerzami po celem svetu HousingAnywhere.com ponuja široko paleto možnosti iskanja. In to ne samo v evropskih prestolnicah in manjših mestecih, tudi v Braziliji, Peruju, Čilu, Mehiki, ZDA in Kanadi, naštevanje pa se nadaljuje vse tja do Azije. Ker se je pred kratkim tej svetovni druščini pridružila tudi Univerza v Ljubljani, imaš ti, dragi/-a študent/-ka, enkratno priložnost, oddaj oglas za svojo sobo in poišči podnajemnika, potem pa brezskrbno uživaj Erasmus izkušnjo, saj ko se vrneš, te bo soba čakala prav takšna, kot je bila!

Prednosti spletne strani HousingAnywhere.com

–          Pregledna. Spletna stran deluje na Google Maps preglednosti, tako lahko hitro vidiš, kje se nahaja univerza, kje je center mesta in kje je soba, za katero se zanimaš.

–          Enostavna. Oglaševalca sobe namreč kontaktiraš kar preko oglasa na spletni strani!

–          Zastonj za uporabo. Tako je, ne potrebuješ nikakršne (finančne) prijave.

–          Dober način za spoznavanje lokalne kulture. Spletna stran ponuja priložnost, da boš med Erasmus izmenjavo ali prakso bival/-a z lokalnimi študenti (mogoče celo v eni izmed bratovščin ali sestrščin!) in tako resnično spoznal/-a življenje države gostiteljice.

–          Oddaš lahko svojo sobo v zasebnem stanovanju ali študentskem domu. Izogni se dvojnim stroškom in oddaj svojo sobo, medtem ko boš v tujini.

–          Pomagaj prihajajočemu študentu iz tujine. Tudi tuji študenti se soočajo s stanovanjskimi težavami v Ljubljani. S tem, ko boš ti oddal oglas za svojo sobo, boš povečal ponudbo sob za kratkoročna bivanja, kar bo tujim študentom pomagalo pri večji izbiri.

Poskrbi za finance

Ko se odločiš za potovanje v tujino, krepko razmisli o vseh finančnih stvareh:

  • načrtuj začetne stroške selitve,
  • preveri kako lahko dostopaš do svojih financ iz domače banke in
  • optimiziraj svojo denarnico za potovanje.

Vse te nasvete, predloge najboljših plačilnih kartic za potovanje v tujino in priročen kalkulator valut najdeš v vodiču Kako pripraviti svoje finance za delo v tujini?

 

Polona Levpušček

Moja „srednješolska leta“

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

V intervjuju smo se tokrat pogovarjali z glasbenikom Robertom Dragarjem, članom skupine Victory. Povedal nam je, zakaj je glasba njegovo življenje in kakšni so njegovi spomini na srednjo šolo.

Robert Dragar, bolj znan kot Robi, je pevec in basist v glasbeni skupini Victory. Rodil se je v glasbeni skupini, kjer se je veliko prepevalo. Kot otrok ni obiskoval vrtca in je raje svoje otroštvo preživel s sovrstniki z vasi.

Opravil je izpit C-klase za radioamaterje in se začel pojavljati kot organizator raznih veselic in zabav.

Njegov prvi zaslužek je šel za nakup glasbene opreme. Takrat se tudi začne njegova glasbena pot. Prijatelji z vasi so ob druženju ugotovili, da bi radi imeli svoj „band“. Ustanovili so skupino in se poimenovali „Diamant“. Svoj prvi nastop je skupina imela v nabito polnem gasilskem domu.

Kljub vsemu navdušenju nad glasbo je bilo potrebno dokončati tudi šolo. Robijev dedek je bil mizar, zato je šel Robi po njegovih stopinjah. Končal je srednjo lesarsko šolo v Ljubljani. V času srednje šole je pokazal tudi talent za igro in je v KUD-u Antona Mehleta nastopal kot amaterski igralec. V tem času se je skupina „Diamant“ preimenovala v „Šarm“ in začela resno igrati.

Ko so dobili ponudbo za igranje v tujini, se je skupina še zadnjič preimenovala, in sicer v „Victory“. Skupina je v letih od 1988 do 1993 gostovala v srednji in severni Evropi. Igrali so tudi v največjih in najbolj ekskluzivnih klubih. Po letu 1993 so zaključili gostovanja po svetu in ugotovili, da je doma najlepše. Tedaj se začne vzpon skupine na domači glasbeni sceni.

Z Robijem smo se pogovarjali o njegovih spominih na srednjo šolo in o začetkih skupine Victory.

Robi, kakšni so tvoji spomini na srednjo šolo?

 

„Čudoviti. Skoz se je nekaj dogajalo in glasba me je absolutno spremljala, kjer koli sem že bil …“

Kako to, da si se odločil za poklic mizarja oziroma srednjo lesarsko šolo? Si si kdaj želel študirati?

 

„Moj dedek je bil zelo uspešen mizar in kot majhen otrok sem veliko ur prebil v njegovi delavnici. Spomnim se vseh vonjev po lesu, lepilu in raznih barvah. Skratka okužil sem se s tem že v otroštvu. Potem sem šel na srednjo lesarsko šolo v Ljubljano in res nisem bil (grebator) v smislu učenja, ker sem vseskozi imel zelo močan hobi – glasbo – ki je vedno bolj postajala moj vsakdan. Tako sem pridobil poklicno izobrazbo – lesar širokega profila. Spomnim pa se, da sem imel neke izpite, da bi šel naprej na tehnično in tako dalje na faks, pa je bila snov na izpitih zelo „piflarska“ in mi pač ni bilo usojeno …“

 

Ali ti poklic koristi na tvoji poslovni poti?

 

„Prav ta poklic mi na moji poslovni poti ravno ne koristi, imam pa obilo dela pri hiši, ki ga lahko opravim sam, zahvaljujoč izobrazbi.“

 

Misliš, da imajo mladi več možnosti zaposlitve z narejeno poklicno šolo v primerjavi s tistimi, ki gredo študirat?

 

„Absolutno, samo mislim, da je v današnjih časih to zelo „ne cool“, saj moraš obvezno na faks pa dobit naziv itd. Pa vsi bi neke papirje radi prodajali pa meglo. No, vsaj tak občutek sem dobil. Menim pa, da bi moralo biti to izobraževanje uravnoteženo in tudi spodbude iz gospodarstva bi morale biti, za kar pa mora biti zdravo gospodarstvo … No, upanje umre zadnje, a ne?“

Kdaj si začutil, da je glasba tvoje življenje? Misliš, da je ljubezen do glasbe „dedna“? Kako ste prišli na idejo o glasbeni skupini?

 

„Moj dedek, mizar, je tudi imel svoj bend in igral na harmoniko pa v naši družini se je vedno pelo, tudi oče in mama sta pela v zborih. Meni se je prelomnica zgodila skoraj takoj po končani srednji šoli, ko smo dobili priložnost, da gremo z našo skupino Victory igrat v Skandinavijo, na Finsko. In od takrat naprej je glasba moj vir dohodka in užitek, to te preprosto zasvoji.“

Kako dolgo se že poznate s člani skupine in kje ste se spoznali?

 

„S klaviaturistom Boštjanom in kitaristom Mikijem že preko 20 let, z bobnarjem Boštjanom Vajsom pa preko 10 let. Je pa skupina nastala na bazi prijateljevanja in druženja, ker smo preprosto uživali ob igranju.“

Si srednjo šolo lahko usklajeval z glasbo in vajami s skupino? Ste imeli kdaj težave, da zaradi šolskih obveznosti katerega od članov niste mogli nastopati?

 

„Ne, nikoli, vedno smo našli kompromis.“

Kakšni so nadaljnji načrti skupine Victory?

 

„V začetku leta 2014 bomo še vedno nadaljevali s promocijskimi aktivnostmi v zvezi z našim zadnjim singlom ZALJUBLJENA, ki je po mnenju mnogih že uspešnica.“

Kaj pripravljate v novem letu 2014?

 

„Konec poletja pripravljamo novo pesem, ki bo nadaljevanje naše glasbene poti. Je pa pred nami kar odgovornost, saj moramo nadaljevati začeto glasbeno pot in narediti vsaj tako uspešno pesem, kot je ZALJUBLJENA. Vsem zainteresiranim za naše nastope lahko sporočim tudi naslove, kjer ste lahko obveščeni o našem delovanju: Facebook: skupina victory in spletna stran: www.victory-bend.si.“

Pa srečno.

 

 

Dežela na severu Evrope

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Majhna dežela Danska na severu Evrope vas bo navdušila s prijaznimi ljudmi in z lepo pokrajino. Glavno mesto København je gospodarsko, izobraževalno ter kulturno središče države na vzhodni obali otoka Zelandija.

Majhna prelepa dežela na severu Evrope vas bo takoj navdušila. Prijazni ljudje, lepa pokrajina in čudovite značilnosti so lastnosti, ki jo opišejo. Danska je majhna dežela, ki jo lahko z avtom prevozite v enem dnevu. Za tiste, ki imate radi morje, je idealna turistična dežela. Glavno mesto je København. Je gospodarsko, izobraževalno ter kulturno središče države na vzhodni obali otoka Zelandija. V Københavnu je sedež parlamenta, monarhije in vlade. Je 42. največje mesto na svetu in največje mesto v Skandinaviji. Mesto nekateri poimenujejo tudi „severni Pariz“. Mestna občina pokriva 91,3 km², od tega je 88 km² kopnega in ima 503.699 prebivalcev. 

Za dansko kulturno dediščino so značilne najdbe iz bronaste dobe in vikinških časov. Tudi dvorci in razkošne hiše plemičev in veleposestnikov, vplivna moderna arhitektura in svetovno znani muzeji in galerije. Od leta 1443 je København glavno mesto Danske. Mesto je doživelo razcvet v poznem srednjem veku kot trgovsko pristanišče. V 16. in 17. stoletju je prišlo do novega razmaha, zlasti pod okriljem Kristijana IV., ki je mesto povečal in dogradil. Ime mesta izhaja iz besede Købmannahavn/Kjøbmandehavn (srednjeveško starodansko Køpmannæhafn, latinsko hafnia). To pomeni „trgovsko pristanišče“. Nastanek mesta povezujejo s škofom Absalonom. Kralj Valdemar I. (1131–1182) mu je naročil zgraditi mesto na vzhodni strani Zelandije. S tem je želel zaščiti trgovske poti, ki so potekale po Øresundu. 

Dogajanje v Københavnu

V prestolnici živi 1.211.000 ljudi. Mesto se preživlja s trgovino, turizmom in z ostalimi storitvami. Industrija še posebej sloni na hrani, hotelih, telefonskih storitvah, farmaciji in tehnologiji. V poletnih mesecih se lahko udeležite festivala jazza. Če se želite brezplačno zabavati, se sprehodite po Strøgetu, sploh med Nytorvom in Højbro Pladsom. Tam boste vedno v središču dogajanja in nastopov, improviziranih cirkusov s čarovniki, z glasbeniki, žonglerji in ostalimi pouličnimi umetniki. 

Ogledate si lahko tudi številne muzeje (narodni muzej, muzej umetne obrti, državni muzej umetnosti, umetnostna galerija Ny Carlsberg, zoološki muzej). Ob tem pa tudi zabaviščni park Tivoli, palačo Amalienborg, ki je kraljeva rezidenca od leta 1794, grad Christiansborg, ki je od leta 1918 sedež parlamenta, grad Rosenborg in marmornato cerkev. 

Najdete lahko veliko restavracij in kioskov s sendviči (smørrebrød). København je znan tudi po svojih hot-dog stojnicah, ki jih najdemo vsepovsod po mestu. Veliko je tudi pekarn in slaščičarn. Kot javni prevoz uporabljajo vlake (S-vlake, avtobuse in metroje). Mesto ima ogromno kolesarskih poti, organiziran pa je dostop do javnih koles. 

Vredna ogleda je tudi pristaniška promenada ob kanalu Nyhavn s starimi lesenimi jadrnicami in z mnogimi kavarnami. Krožne plovbe po pristanišču in ladjice, ki vas pripeljejo do priljubljene skulpture morske deklice (Lille Havfrue) pri obrežni promenadi Langelinie, in spomeniško zaščiten del pivovarne Carlsberg. 

Povezovanje v alumni klubih

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Alumni klubi povezujejo bivše diplomante neke fakultete oziroma univerze. Namen alumni klubov je povezovanje med nekdanjimi in sedanjimi študenti ter izobraževalno ustanovo.

Posamezniki se vpisujejo na fakulteto oziroma izobraževalno ustanovo predvsem z namenom doseganja kariernih ciljev in razvoja svojega potenciala. Vendar se po končanem študiju diplomanti „porazgubijo na vse konce in kraje“. Fakultete si preko alumni klubov prizadevajo ohranjati stike s svojimi bivšimi diplomanti, saj se je za strokovni razvoj treba povezovati, mrežiti, ohranjati stike in izmenjavati znanje ter izkušnje.

Alumni klubi


Klub alumnov ali alumni klub je združenje nekdanjih diplomantov oziroma študentov neke fakultete oziroma univerze. Alumni klubi so drugod po svetu poznani že dolgo, uveljavljajo pa se tudi pri nas in v kontinentalni Evropi. Njihov namen je povezovanje med nekdanjimi in sedanjimi študenti in izobraževalno ustanovo in s tem ohranjanje stikov med njimi. 

V okviru alumni klubov imajo člani možnost, da gradijo poslovne in socialne mreže s kolegi podobnih interesov in ciljev ter seveda uživajo koristi, ki jih tovrstne mreže nudijo. Gre za izboljševanje položaja članov klubov na trgu dela, večanje možnosti za uresničevanje poslovnih in drugih ciljev.

Tradicija alumni klubov sega že v 19. stoletje. Takrat so bili v ZDA ustanovljeni prvi alumni klubi. Trenutno ima najštevilčnejši alumni klub harvardska poslovna šola, ki šteje že več kot 320.000 članov z vseh koncev sveta. V tujini imajo alumni klubi daljšo tradicijo, saj biti alumni in pripadati eni izmed izobraževalnih institucij, pomeni predvsem čast. Glavni namen alumni klubov ameriških poslovnih šol je predvsem financiranje. 

Namen je mreženje


Alumni klubi niso namenjeni le obujanju spominov na študijska leta, ampak zagotavljajo poslovno in karierno povezovanje. Ob tem pa delijo dobre prakse med diplomanti, študenti in univerzo in uspešnimi posamezniki v izobraževalnih institucijah.

Glavni namen je ohranjanje starih študentskih vezi, ustvarjanje novih poznanstev, izmenjava in prepletanje znanj in izkušenj ter ustvarjanje novih poslovnih priložnosti. 

Alumni klubi v Sloveniji


Alumni klube v Sloveniji lahko primerjamo s skandinavskimi. Prve alumni klube smo dobili v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Od leta 1996 je aktiven Alumni klub MBA Radovljica, ki združuje diplomante rednega MBA-programa ekonomske fakultete. Ekonomska fakulteta v Ljubljani je Alumni klub ustanovila leta 2001. Danes skorajda ni fakultete, ki ne bi imela svojega alumni kluba. 


6. Informativa pred vrati!

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

NE VEŠ, V KATERO SREDNJO ŠOLO SE VPISATI? KATERI FAKS IZBRATI? KAKO NAPREDOVATI V SVOJEM POKLICU?

SKRBI SO ODVEČ!

6. Informativa, sejem izobraževanja in poklicev, bo 24. in 25. januarja 2014 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ponudila informacije o skoraj 200 izobraževalnih programih, ki so na voljo v Sloveniji in tujini.

 

6. INFORMATIVA PREDSTAVLJA:

  • srednje šole, dodiplomske in podiplomske programe,
  • poklice in informacije o zaposlovanju,
  • študij in delo v tujini,
  • možnosti štipendiranja in financiranja šolanja/študija,
  • možnosti bivanja v času šolanja/študija,
  • kakovostna strokovna in poslovna izobraževanja v okviru POSLOVNE INFORMATIVE!

 

NE SPREGLEJ BOGATEGA PROGRAMA NA SEJMU IN V PREDAVALNICAH!

 

Vstop prost!

19. januar – svetovni dan snega

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Svetovni dan snega, ki ga praznujemo 19. januarja, ima mednarodne razsežnosti. Gre za večletno kampanjo Mednarodne smučarske zveze (Fis), ki tako promovira dejavnosti na snegu za mlade. Letos ga bo gostilo več sto smučarskih središč po svetu.

 

Kaj pripravljajo na ta dan slovenska smučišča

Svetovni dan snega bodo-če bo seveda vreme ugodno in bo snežna odeja vzdržala- obeležili tudi pri nas. Slovenska smučišča pripravljajo na ta dan posebne animacijske in športne programe ter cenejše smučarske vozovnice. Za najmlajše bo potekal v Kranjski gori Zimski čarobni dan.

 

–       Planica

V okviru svetovnega dneva snega bo potekal v neposredni bližini novo zgrajenih skakalnic Dan nordijskega smučanja. Na ta dan se boste lahko preizkusili v smučarskih skokih in teku na smučeh, z otroci boste lahko uživali na poligonih za tubing in sankanje ter prostorih za igro na snegu, za najmlajše bo pripravljen prav poseben otroški prostor z junaki risank. Ponovno se bo odprla Snežna dežela.

 

–       Rogla

V Snežnem vrtcu smučišča Rogla bodo potekale brezplačne delavnice na snegu in osnove smučanja, deskanja in v posebnem poligonu, teka na smučeh. Za vse generacije bo na voljo brezplačen Intersport test smučarske opreme. V Tekaškem centru Petre Majdič bo potekal Olimpijski tek, na voljo pa bo tudi Nordic test Atomica in Salomona. Inštruktorji Šole snežnih športov Unitur&Intersport bodo v Snowparku Rogla prikazali osnove prostega sloga, ljubitelji paralelnih disciplin deskanja na snegu pa si bodo lahko ogledali v živo evropski pokal na Jasi. Na ta dan bo na voljo posebna cena otroške smučarske vozovnice za Roglo, ki bo znašala 10 EUR.  

 

–       Krvavec

Za odrasle in najmlajše pripravljajo pester program v novem Manner otroškem parku in na plaži hotela Krvavec. Šola snežnih športov Intersport bo poskrbela za brezplačno šolo smučanja in zimsko olimpijado za otroke.  Sočasno prirejajo test smuči Fischer in Kastle na Plaži hotela Krvavec, nasvete demo team Slovenija, tekmo v veleslalomu za Bolle zmagovalca dneva, iskanje skritega zaklada za otroke na Plaži hotela Krvavec in Apres ski party in vesele urice na Plaži hotela Krvavec. Ob nakupu vsaj ene odrasle smučarske vozovnice prejmete na ta dan otroško smučarsko vozovnico brezplačno.

 

–       Stari vrh

Smučarski Center Stari vrh pripravlja prav tako zanimiv razvedrilno športni program. Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel, vabijo pa tudi, da s seboj prinesete instrumente, da boste lahko sodelovali v pestrem glasbenem programu in poskrbeli za še lepše razpoloženje. Vsi glasbeniki, ki se bodo prijavili, bodo prejeli brezplačno dnevno smučarsko karto in brezplačno malico s pijačo. Poleg glasbe bo potekalo tekmovanje v veleslalomu z zabavnimi igrami.

 

–       Golte

Na Golteh bo potekala na ta dan zabava ob snežnem igluju, veleslalomska rekreativna tekma z izzivalcem Bernardom Vajdičem, izdelava sneženih skulptur, igre na snegu za otroke in odrasle (nogomet, vlečenje vrvi, tek na smučkah), šola smučanja in deskanja na snegu, šola carving tehnike, test smuči Völkl, animacija z maskoto Ligi, otroški vrtec na snegu, varstvo in animacija otrok, formacijska vožnja učiteljev smučanja, zimski pohod po Golteh (v popoldanskem času), nočno sankanje od 17.00 ure dalje, zabava z DJ-em, okusne palačinke in drugo. Tudi na Golteh prejmete ob nakupu smučarske vozovnice za odrasle brezplačno vozovnico za otroka.

GraZIBor 2014

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

25. 1 2014 ob 10h, kolesarjenje od avstrijskega Gradca (Kunsthaus) do cilja v Mariboru (v Pekarni).

25. 1 2014 ob 10h, bomo ponovno potovali s kolesom od avstrijskega Gradca (Kunsthaus) do cilja v Mariboru (v Pekarni).

GraZIBor ni tekmovanje, udeleženci kolesarijo po svoje in so za to tudi sami odgovorni. Kolesarite lahko v dveh skupinah. Hitrejša skupina – SuperSportGruppe in počasnejša skupina SuperBierGruppe. Trasa katero bomo prekolesarili bo dolga približno 65km.

Zmagovalci bomo vsi, ki bomo premagali razdaljo od starta do cilja. Kljub temu pa bomo na cilju razglasili Kralja/kraljuco graZIBora2014. To bo oseba, ki se bo javila na vseh kontrolnih točkah trase.

Poskrbljeno je tudi za prevoz do Gradca.

– Petek, 24. januar 2014: vlak Ljubljana – Gradec (11.20). Cena vlaka od 15eur naprej + stroški prevoza kolesa

– Sobota, 25. januar 2014: vlak Spielfield (‘8.09)  – Gradec (09.00). cena vlaka od 10,20eur naprej + stroški prevoza kolesa

Obvezna oprema: KOLO

Prijava udeležencev in ekip: http://grazibor.com/teilnehmen.html

1...1.7151.7161.717...2.178Stran 1.716 od 2.178