ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Ljubljana, Gospodarsko razstavišče, 29.1. – 1.2.2014

Konec tedna se nam obeta na Gospodarskem razstavišču pestro sejemsko dogajanje, ki bo povezano s potovanji in kulinariko.

NAJPREJ TURIZEM

Sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas je največja sejemska promocija turizma v Sloveniji. Letos se na njem predstavlja 248 turističnih ponudnikov iz 12 držav: Slovenije, Madžarske, Italije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Grčije, Tunizije, Jordanije, Nepala in Indije. Turistična ponudba se bo na sejmu predstavila glede na štiri tipe turistov: za t. i. počitnikarje, zasvojence z aktivnim turizmom, popotnike in izletnike. Letos je v ospredju aktivni turizem – pohodništvo, tek in ribolov, sladkovodnemu se pridružuje še morski.

Kot vsako leto bodo tudi letos podelili nagrado Jakob za odličnost in kakovost v turizmu regije Alpe-Jadran. Poimenovali so jo po romarju Jakobu, ki simbolizira prvega turista popotnika. Tema natečaja za nagrado Jakob 2014 izpostavlja inovativne primere pozitivne urbane ulične prehrane v turizmu.
Za strokovni ogled sejma, za organizirane obiske šol ali svetovanje bodo poskrbeli vodniki iz Združenja turističnih vodnikov Slovenije. Organizirana bodo številna predavanja, potopisna predavanja, okrogle mize in posveti.

Vsak obiskovalec ob nakupu vstopnice prejme Oddih, prilogo časopisa Dnevnik.

Sejem je odlična priložnost, če iščete ideje za počitnice in krajši oddih, na enem mestu je zbranih veliko turističnih ponudnikov, okusite lahko lokalne dobrote: vino in kulinariko itd.

NATO PA ŠE PESTRA KULINARIČNA DOŽIVETJA

Sočasno bosta na Gospodarskem razstavišču potekala še 2 zanimiva sejma povezana s kulinariko.  

8. GASTEXPO – gre za Mednarodni strokovni sejem gastronomije, pijače, kave, slaščičarstva, pekarstva in gostinsko – hotelske opreme. Na sejmu se bodo predstavili domači in tuji razstavljalci, ki predstavljajo priznane blagovne znamke in postavljajo smernice v njihovi branži na slovenskem in tujih tržiščih. V sklopu sejma bo potekalo 2. Odprto prvenstvo Slovenije v izdelavi pizze in šola pizze v sodelovanju s priznanimi mojstri pizze iz Italije.

Na 8. Mednarodnem strokovnem sejmu sladoleda se bodo predstavila vodilna svetovna podjetja in blagovne znamke s področja proizvodnje sladoleda, predvsem iz dežele, kjer izvira – Italije. V sklopu sejma bo potekalo 4. Odprto prvenstvo Slovenije v izdelavi sladoleda. Prijavijo se lahko vsi slaščičarji/sladoledarji, ki imajo lasten lokal za proizvodnjo sladoleda v Sloveniji.

Kandidati za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe se lahko na razpis prijavijo v več rokih. V razpisu je pri posameznem študijskem programu objavljeno razpisano število vpisnih mest, posebej za redni in izredni študij. Vsi visokošolski zavodi bodo organizirali informativne dneve, ki bodo letos potekali 14. in 15. februarja.  

Prvi prijavni rok

Prvi prijavni rok bo trajal predvidoma od 5. februarja do 5. marca 2014. Kandidati pošljejo „Prvo prijavo za vpis“ v 1. letnik najkasneje do 5. marca 2014. Obrazec je dostopen na spletnih straneh visokošolskih prijavno-informacijskih služb. Pošljejo samo eno „Prvo prijavo“. V njej lahko po prednostnem vrstnem redu napišejo največ tri študijske programe, v katere se želijo vpisati in za katere izpolnjujejo oziroma bodo do objavljenih rokov izpolnjevali pogoje za vpis. Pomemben je vrstni red zapisanih študijskih programov. Kandidat bo uvrščen v prvega, za katerega bo izpolnjeval vse pogoje. Pred izpolnjevanjem prijavnega obrazca je potrebno natančno prebrati razpis za vpis in navodila za izpolnjevanje obrazca.

Drugi prijavni rok

Drugi prijavni rok bo potekal od 22. do 29. avgusta 2014. Podatki o še prostih vpisnih mestih za drugi prijavni rok bodo objavljeni na spletnih straneh prijavnih služb Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem, Univerze v Novi Gorici in na spletnih straneh visokošolskih zavodov. V drugem roku se na še prosta mesta lahko prijavijo tisti, ki se nameravajo vpisati, ne glede na to, ali so že bili sprejeti v enega od v prvi prijavi napisanih študijskih programov. V prijavo lahko kandidati po prednostnem vrstnem redu zopet napišejo največ tri študijske programe, v katere se želijo vpisati in za katere izpolnjujejo pogoje za vpis. Tudi tu je pomemben vrstni red zapisanih študijskih programov, saj bo kandidat uvrščen v prvega, za katerega izpolnjuje vse pogoje. Pošlje se samo ena „Druga prijava“.

Pomembni roki:

–       objava razpisa za vpis v elektronski obliki: 31. 1. 2014

–       informativni dnevi: 14. 2., 15. 2. 2014

–       prvi prijavni rok: 5. 2.–5. 3. 2014

–       sklepanje o omejitvi vpisa: 24. 4. 2014

–       sklepi o rezultatih prvega roka izbirnega postopka: do 25. 7. 2014

–       objava prostih mest za drugi prijavni rok: 21. 8. 2014

–       drugi prijavni rok: 22. 8.–29. 8. 2014

–       sklepi o rezultatih drugega roka izbirnega postopka: do 24. 9. 2014

–       vpis v prvi letnik: do 30. 9. 2014

Več in podrobnejše informacije najdete na spletni strani Univerze v Ljubljani: http://www.vpis.uni-lj.si/. 

Matej Glažar 

Študentje morajo imeti za obisk zdravnika urejeno zdravstveno zavarovanje.

Predpisi s področja visokega šolstva zagotavljajo rednim in izrednim študentom, ki so vpisani na visokošolski zavod in se izobražujejo po dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu, če niso v delovnem razmerju ali niso prijavljeni kot iskalci zaposlitve na Zavodu RS za zaposlovanje, da so lahko obvezno zdravstveno zavarovani kot vzdrževani družinski člani. Pomembno je, da vsak študent za vsako študijsko leto posebej pravočasno delodajalcu svojega starša predloži potrdilo o šolanju.

Če je zavarovana oseba zaključila šolanje oz. izgubila status študenta ali je starejša od 26 let, pa ne izpolnjuje več pogojev za zavarovanje kot družinski član, zato je treba urejati zdravstveno zavarovanje na druge načine.

V Sloveniji so zdravstveni domovi za študente ustanovljeni z namenom, da bi študentje dobili čim bolj dostopno in celostno zdravstveno oskrbo 
Če študentje nimajo izbranega osebnega zdravnika v zdravstvenem domu za študente, jim lahko tam nudijo samo urgentno zdravljenje (npr. visoka vročina, hude bolečine, sveže poškodbe). Ne morejo pa jim napisati napotnice, jih pošiljati na nadaljnje zdravljenje, jim predpisati zdravil na recept ali jim pomagati pri lažjih bolezenskih stanjih. Prav tako jim ne morejo napisati zdravniškega opravičila. Zato je za študente smiselno izbrati osebnega zdravnika v zdravstvenem domu za študente, če so vsaj štiri dni v tednu v kraju, kjer študirajo, saj je njihov osebni zdravnik v kraju stalnega bivališča med vikendom nedosegljiv.

Zdravstveni domovi za študente pokrivajo specifično populacijo: za dodiplomske in podiplomske študente in tudi za njihove učitelje skrbijo na področju preventive (sistematski zdravstveni pregledi, obvezna cepljenja, zdravstvena vzgoja) in kurative. Pokrivajo področje splošnega zdravstvenega varstva, zobozdravstvenega varstva ter tudi ambulante specialistične dejavnosti: ginekologije in psihiatrije.

Študentski zdravstveni domovi izvajajo tudi sistematske preglede za študente

Pregled obsega razgovor s študentom na podlagi izpolnjene ankete, ki obsega anamnezo (socialno, družinsko, osebno), laboratorijski pregled, klinični pregled zdravnika, antropometrijske meritve (teža, višina, indeks telesne mase, merjenje krvnega tlaka, ocena ostrine vida), psihološko testiranje (prvi letniki fakultet) in cepljenji po republiškem programu (hepatitis B, klopni meningitis). Zaključek pregleda pa predstavlja ocena zdravstvenega stanja.

Zdravstveno dejavnost za študente v Ljubljani izvajajo na dveh lokacijah, glavna enota je na Aškerčevi 4 v Ljubljani, kjer je sedež zavoda Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani in obsega splošno, specialistično, zobozdravstveno dejavnost ter laboratorij, dislocirana enota pa je v študentskem naselju v Rožni dolini (blok 8) na Cesti 27. aprila 31 v Ljubljani.

Redni in izredni študenti Univerze v Mariboru imajo zagotovljeno zdravstveno varstvo, ki vključuje preventivno in kurativno dejavnost in se izvaja v Dispanzerju za zdravstveno varstvo študentov v Mariboru na naslovu Ob parku 5. Prvo pomoč pa lahko študentje dobijo tudi v kateri koli ambulanti v Mariboru.

V Zdravstvenem domu v Kopru so v šolskem dispanzerju zaposlene 4 zdravnice, ki skrbijo za zdravje študentov. Študentje so upravičeni do medicinske oskrbe samo v nujnih primerih, drugače pa so obravnavani samoplačniško.

Sanda Gajsar

Vlada RS je lani v začetku oktobra sprejela spremembe in dopolnitve Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter spremembe in dopolnitve Zakona o socialno varstvenih prejemkih. S tem želijo izboljšati položaj socialno najbolj ogroženih skupin prebivalstva in povečati dostopnost do pravic iz javnih sredstev za tiste, ki jih najbolj potrebujejo. To je šele prvi, a pomemben korak, ki naj bi vodil k spreminjanju socialne zakonodaje, naslednji pa naj bi šel v smeri poenostavitve postopkov. Večina sprememb je začela veljati s 1. januarjem 2014, druge pa bodo zaradi prilagoditve informacijskega sistema začele veljati s 1. 9. 2014. Vloge za pravice iz javnih sredstev, ki so bile oddane lani decembra, bodo obravnavali že po spremenjeni, novi zakonodaji.

Nekatere ključne spremembe

Upoštevanje prihodkov in premoženja. Upošteval se bo bolj realen materialni položaj vlagatelja, kot je bil doslej, ko so se upoštevali podatki iz dohodninske odločbe za preteklo oziroma predpreteklo leto. Po novem se bo upoštevalo bistveno več sprememb. Ne bodo se več upoštevali periodični dohodki, ki jih je oseba v preteklem letu prejemala, če jih ne prejema več, če je eno vrsto periodičnega dohodka zamenjal nov, se bo upošteval nov periodični dohodek. V dohodek družine se ne bo več všteval celoten otroški dodatek. Med premoženje, ki se ne upošteva, bo po novem sodil tudi znesek, ki ga banke kot bančni kredit nakažejo na račun posameznika, če je to namenjeno izključno nakupu ali gradnji.

Otroški dodatek. Zaradi uvedbe državne štipendije za mladoletne dijake se bo temu ustrezno znižal otroški dodatek za dijake, pri čemer bodo dijaki vseeno prejeli več kot po veljavnem zakonu.

Denarna socialna pomoč. Razširil se bo krog upravičencev do denarne socialne pomoči, obenem pa se bo zvišal znesek premoženja, ki se ne upošteva za pridobitev denarne socialne pomoči. Denarne socialne pomoči in izredne denarne socialne pomoči ne bo več potrebno vračati, če jo je oseba prejela za 12 ali manj mesecev.

Štipendije. Ponovno se uvajajo štipendije za dijake do 18. leta starosti. Zaradi novega Zakona o štipendiranju, ponovne upravičenosti do polovičnega zneska državne štipendije za mladoletne dijake in črtanja dveh višin otroškega dodatka od rojstva do 18. leta starosti, se ponderji oziroma minimalni dohodki za otroke izenačujejo oziroma ne razlikujejo več med otroki, ki so dijaki in otroki, ki to niso.

Sofinanciranje šolske in dijaške prehrane. Ohranil se bo sedanji sistem sofinanciranja šolske in dijaške prehrane. Odločb ne bodo več izdajali centri za socialno delo, upravičenost do subvencije malice in kosila bodo ugotavljale šole, in sicer glede na podatke iz odločbe o otroškem dodatku.

Prihodnje leto naj bi sledila celovita prenova socialne zakonodaje

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Anja Kopač Mrak, je pred poslanci poudarila, da so spremembe, ki jih prinašata noveli zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in zakona o socialno varstvenih prejemkih, le prvi in najnujnejši korak k prenovi socialne zakonodaje. Ministrstvo bo v prihodnjem letu pripravilo celovito prenovo, ki bo šla v smeri poenostavitve postopkov pri uveljavljanju pravic. Upoštevali bodo predvsem bolj realen gmotni položaj vlagateljev.

Matej Glažar