ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Študentski krvodajalski teden je v polnem teku. V prvih dneh in v sklopu akcije, ki je po študentskih klubih potekala pred tem, je kri darovalo 678 darovalcev, med njimi tudi predsedniki študentskih organizacij, vodje odborov in študentskih projektov. Vsi, ki bi radi darovali kri, vabljeni, da to storite v prihodnjih dneh in tako pomagate sočloveku.   

Že v prvih dneh akcije Častim ½ litra!, ki je med mladimi dobro poznana, je bil odziv zelo dober. Mitja Urbanc, predsednik Študentske organizacije Slovenije, ki je tudi sam že četrtič daroval kri, je pohvalil vse, ki so prispevali svoj del k zapolnitvi zalog po bolnišnicah, in povabil tudi tiste, ki se še odločajo. V spodbudo naj jim bo misel, da s tem pomagajo nekomu povrniti zdravje ali mu celo rešijo življenje. Zavod RS za transfuzijsko medicino vsak dan potrebuje 350 krvodajalcev, da zagotavljajo zadostne zaloge krvi, saj v Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri.

Tudi v prihodnjih dneh bo še možno darovati kri v več mestih po Sloveniji:

V Ljubljani boste lahko darovali kri na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, Šlajmerjeva 6:

• v sredo, 9. oktobra, od 7. do 17. ure.

V Mariboru bo organiziran odvzem krvi potekal:

• v sredo, 9. oktobra, na Štuku od 9. do 14. ure.
• Za prevoz izpred fakultet do krvodajalskega mesta bo poskrbljeno oba dneva.

V Izoli bo darovanje krvi organizirano v Splošni bolnišnici Izola (oddelek za transfuzijsko dejavnost):

• v sredo, 9. oktobra, od 9. do 12.ure.
• Študentom krvodajalcem bomo priskrbeli prevoz do transfuzijskega oddelka izolske bolnišnice po njihovi predhodni najavi na e-poštni naslov: prostovoljstvo@soup.si ali ob prijavi pri promotorjih.

V Novi Gorici bo Klub goriških študentov organiziral krvodajalsko akcijo skupaj z Rdečim križem v četrtek, 10. oktobra, od 8. do 12. ure na Transfuzijskem oddelku šempetrske bolnišnice.

V Trbovljah bosta Klub B – Klub trboveljskih študentov in ŠOHT – Študentska organizacija Hrastnik krvodajalsko akcijo organizirala v četrtek, 10. oktobra, ob 8.00 na Transfuzijskem oddelku Splošne bolnišnice Trbovlje.

V Črnomlju bo Klub belokranjskih študentov bo v sodelovanju z Rdečim križem Črnomelj izvedel krvodajalsko akcijo, ki bo potekala v petek, 11. oktobra, v prostorih Osnovne šole Mirana Jarca, od 7. do 12. ure.

Krvodajalsko akcijo organizira Študentska organizacija Slovenije skupaj s študentskimi organizacijami univerz v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in Zvezo Študentskih klubov Slovenije (ŠOU v Lj, ŠOUM, ŠOUP in Zvezo ŠKIS) in v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije ter Zavodom RS za transfuzijsko medicino.

Dodatne informacije o študentskem krvodajalskem tednu najdete na spletni strani  www.castimkri.si.

Letošnji Božični DeeJay Time sovpada z žlahtno obletnico Radia Salomon, ki je že 20 let prva izbira za ljubitelje sveže urbane in pop glasbe, pa tudi plesnih vibracij vseh odtenkov.

Božični DeeJay Time se ob tej priložnosti vrača na originalno mesto zločina, v legendarno halo Tivoli. Gostitelji še ene nepozabne božične zabave bodo mojster ceremonije Dean On The Mike in spretni krotilci mešalne mize, ki jim lahko prisluhnete v radijskem programu DeeJay Time. Tam bodo tudi številni domači in regionalni glasbeniki ter plesne skupine, seveda ne bodo manjkale niti božične DJT-klasike, kot so “Na božično noč”, “Silvesterski poljub” in “Bela snežinka“.

Kot posebna gostja pa bo v soboto 7. decembra pod Rožnikom svoje hite “Hot”, “More Than Friends”, “Amazing”, “Be My Lover”, “Sun Is Up” in ostale, odpela prva dama romunske dance scene – INNA, ki po navezi z vplivno založbo Ultra zdaj uspešno osvaja še ameriško tržišče. Glede na obisk Božičnih DeeJay Timov v zadnjih letih organizator pričakuje, da bo prireditev razprodana, zato organizator šredlaga, da ne odlašajte z nakupom vstopnic. Najcenejših vstopnice so že na voljo na vseh prodajnih mestih mreže Eventim in na najbližjem Petrolu, na voljo pa je tudi omejen kontingent vstopnic za VIP prostor, ki ga bodo gostile dolgonoge izbranke Fashion TV.

Nekaj poslastic Inne:

“Hot” – http://www.youtube.com/watch?v=1rh3_r0nbKs

“More Than Friends” (ft. Daddy Yankee) – http://www.youtube.com/watch?v=J3Q5lZOep2c

“Be My Lover” – http://www.youtube.com/watch?v=GAvr5_EtOnI

“Amazing” – http://www.youtube.com/watch?v=q3NwJF28wjU

“Sun Is Up” – http://www.youtube.com/watch?v=VNfFTuIk-dQ

“Crazy Sexy Wild” – http://www.youtube.com/watch?v=m1qEBgwdVV4

“Club Rocker” (ft. Flo Rida) – http://www.youtube.com/watch?v=NJGRa7Hi7IU

“Caliente” http://www.youtube.com/watch?v=Rpc8pTvNHwA

“Un Momento” (ft. Juan Magan) – http://www.youtube.com/watch?v=wtxwWteFyI4

“Deja Vu” – http://www.youtube.com/watch?v=R2BESV0e-30

Človekova želja delati v poklicu, ki ga osebno izpolnjuje, je osnovna človekova potreba.

Kadar se odločamo za poklic, ponavadi ne razmišljamo o tem, ali bomo v tem poklicu zadovoljni in ali imamo prave sposobnosti, da bomo v tem poklicu tudi uspešni. Na nas takrat zelo močno vplivajo odločitve staršev in vrstnikov, ki pa se največkrat ne ozirajo na naše prave potrebe in ambicije.

Tako se zgodi, da vztrajamo v službi oziroma poklicu, ki nas ne zadovoljuje ali nas celo izčrpava. Takšno stanje se veliki večini ljudi zdi sprejemljivo in ne storijo ničesar, da bi se stanje izboljšalo. A kot pravi ga. Orenia Yaffe Yanai, klinična psihologinja in poklicna terapevtka, ki je dolga leta raziskovala poklicno pot posameznikov, ki so iskali svoje poslovno poslanstvo in osebno izpolnitev:

»Življenje brez samouresničitve lahko uniči osebo.«

V svojih raziskavah je ugotovila, da se težave pri ljudeh, ki se v življenju ne uresničijo, kažejo najprej kot motnje razpoloženja (zagrenjenost, črnogledost, apatičnost … ), nato kot vedenjske težave, v skrajnih primerih pa lahko ljudje zaradi kroničnega nezadovoljstva s samim seboj celo zbolijo in na koncu umrejo. In kot pravi v nadaljevanju:

»Delo ali kariera sta lahko uspeh ali bolezen, vse je odvisno od odločitev posameznika.«

Delo oziroma opravljanje poklica je del našega življenja. Zato je zelo pomembno, da opravljamo delo, pri katerem smo uspešni in zato tudi zadovoljni. Nezadovoljen človek slabo vpliva nase in na ljudi v svoji okolici.

A žal za večino ljudi ostaja najpreprostejše vprašanje tudi najbolj strašljivo: »Kateri poklic mi pravzaprav ustreza in kaj je moje pravo poklicno poslanstvo?«

Kako do pravega poklica? 

Kaj sploh je pravi poklic?

Pravi poklic je po vsebini za vsakega posameznika nekaj drugega. Prepoznavna značilnost poklicno uresničenega posameznika je, da delovne dneve zaključuje zadovoljen, poln elana. Kadar smo z delom nenehno nezadovoljni, je to zagotovo znak, da to delo ni pravo za nas.

Kako do pravega poklica?

Poti je več. Veliko informacij o pravilni izbiri našega poklica nam lahko pokaže poklicni genogram ali poklicno družinsko drevo, ravno tako nam zelo jasne usmeritve dajejo orodja, ki so nam v pomoč pri raziskovanju naših osebnostnih lastnosti, sposobnosti, interesov, vrednot, ciljev in izzivov, s katerimi bi se želeli soočiti.

Kaj so poklicna orodja?

Poklicna orodja so skrbno pripravljeni vprašalniki, ki nam pomagajo odkriti oziroma potrditi naše osebnostne lastnosti, sposobnosti in interese.

Kako do poklicnih orodij?

Poklicna orodja so dostopna na spletu. Veliko jih je v tujih jezikih, v slovenščini pa le redko najdemo profesionalna orodja. Tokrat vam prvič predstavljamo poklicna orodja, ki jih je razvilo slovensko kadrovsko podjetje KADIS d.o.o.

Kako poteka?

Kliknite na www.kadis.si/karierno-svetovanje/ in izberite paket, ki vam najbolj ustreza.

Ne čakajte! Življenje teče naprej, zato ne dovolite, da bi teklo mimo vas! Zakaj se tako težko odpravimo na pot iskanja svoje prave karierne poti? Zato, ker to zahteva veliko trdega dela in premagovanja najrazličnejših ovir. Premagajte ovire in kliknite tukaj.

»Časi, v katerih smo se znašli, so vendarle prinesli nekaj dobrega: posameznik je prisiljen slediti svoji poti. Čez leta bodo uspešni le tisti, ki bodo odgovorno sprejemali odločitve o svoji poklicni poti in sledili svojim željam.«

Študent, ki pride študirati v drugo mesto, se sooča z več vprašanji o novem življenju. Eno izmed njih je tudi prehrana. Kje bo jedel, kaj bo jedel, kako zdravi bodo obroki …

Država študentu nudi sistem subvencionirane študentske prehrane, kar pomeni, da je deležen kosila oz. obroka, katerega del stroškov v obliki subvencij krije država. Bo študent subvencijo izkoristil ali si bo kuhal doma?

Prijava in vse ostalo

Subvencionirana študentska prehrana je priročen sistem, saj študent nima opravka z nakupovanjem sestavin, s shranjevanjem le-teh, pripravo obrokov in pomivanjem ter pospravljanjem posode. Na začetku študijskega leta se prijavi oz. podaljša upravičenost do subvencije, potem pa lahko celo leto je „na bone“. Na portalu www.studentska-prehrana.si študent opravi spletno prijavo in se s številko prijavnice osebno zglasi na točki SŠP. S seboj mora imeti osebni dokument, dokazilo o statusu za tekoče študijsko leto in telefon. Sam lahko izbere sredstvo, s katerim se bo identificiral pri koriščenju subvencionirane prehrane. To je lahko telefon, kar je za študenta brezplačno, ali brezkontaktna čip kartica, za katero mora odšteti 15 evrov. Sistem omogoča tudi dostop do internetnega pregleda pretekle porabe in trenutnega stanja prostih subvencij. Ponudnikov študentske prehrane, pri katerih lahko študenti koristijo ugodnosti prehrane, je veliko, izbira kuhinj je pestra, saj se lahko študent odloča za italijanske, mehiške, domače, azijske, japonske in druge kuhinje ter restavracije, ogromno je tudi picerij in ponudnikov hitre prehrane.

Kaj pa če bi doma?

Če pa se študent ne odloči za subvencionirano prehrano, si še vedno lahko kuha sam doma. Prednost takšnega prehranjevanja je v prvi vrsti predvsem v tem, da točno ve, katere sestavine bo uporabil in na kakšen način bo kosilo pripravljeno. Hkrati pa je obrok sveže pripravljen in tako tudi bolj zdrav, kar je še posebej pomembno za študentovo zdravje, počutje in energijo, ki jo potrebuje, da se bo uspešno soočil z vsemi izzivi, ki ga čakajo na študijski poti. Doma si lahko študent pripravi, kar si želi, kadar si želi in kakor koli si želi. Tudi če so gostinci priznani in imajo dober sloves, še vedno ne more biti popolnoma prepričan, kako je hrana pripravljena in kakšne sestavine se uporabljajo.

Kaj je ceneje?

Čeprav je uporaba študentske subvencije še vedno največkrat prva izbira študentov, saj je s subvencijo obrok 2,63 EUR cenejši od redne ponudbe, je kljub času, ki ga porabimo za pripravo, domača kuhinja še vedno racionalnejša izbira. Poleg znanja je tudi zdravje dobra naložba v prihodnost, običajno pa se ravno v študentskih letih študent prehranjuje nezdravo, kar lahko privede do slabega počutja, pomanjkanja energije, predvsem pa se poveča nevarnost za številne bolezni in obolenja. Redne in zdrave prehranjevalne navade so torej za študenta izjemno pomembne, ne glede na to, kako se odloči, ali bo izkoristil subvencionirano prehrano ali si bo sam kuhal doma.

Sanda Gajsar

Veliko ljudi verjame, da lahko z uravnoteženo prehrano dobijo vse potrebne vitamine, minerale in ostale telesu koristne snovi ter da vitamini, minerali in ostala prehranska dopolnila niso potrebna. Mnogi so prepričani, da so zavajanje in metanje denarja stran, nekateri pa celo, da je to škodljivo.

Pa vendar če pogledamo današnji nadvse stresni način življenja, visoko stopnjo onesnaženosti in škodljive, kancerogene in proste radikale, sproščajoče snovi, ki nas obdajajo na vsakem koraku (mnogi pa jih celo zavedno in namenoma dodatno vnašajo, npr. s kajenjem), je odgovor na dlani. Za ohranjanje najboljše stopnje zdravja, vitalnosti in dobrega počutja, tako v fizičnem kot tudi mentalnem smislu, naše telo nujno potrebuje dodaten vnos snovi, ki mu dolgoročno koristijo. Te pa lahko v ustreznih količinah, to je toliko, da ima naše telo od njih dejansko koristi, dobimo le s prehranskimi dopolnili.

Prehranska dopolnila so živila, ki dopolnjujejo običajno prehrano

So koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil, ki imajo hranilni ali fiziološki učinek. Prehranska dopolnila so glede na sestavo razdeljena na več skupin, na primer vitamini in minerali, rastline in rastlinski izvlečki, prehranske vlaknine, čebelji pridelki in mikroorganizmi. Prehranska dopolnila po obliki (npr. tablete, pastile, kapalne stekleničke, prašek) in načinu uporabe spominjajo na zdravila, zato jih ljudje pogosto zamenjujejo. Prehransko dopolnilo je namenjeno dopolnjevanju običajne prehrane, njegove zdravilne lastnosti pa niso klinično dokazane, zato tudi ne smejo biti navedene na embalaži. Zdravilo pa ima dokazane zdravilne lastnosti, ki veljajo za zdravila, njegovo učinkovitost in kakovost pa redno nadzorujejo. Vitamini in minerali v obliki zdravil vsebujejo več omenjenih hranil kot prehranska dopolnila. Vsa prehranska dopolnila morajo biti označena (napis „prehransko dopolnilo“), imeti pa morajo izpisana tudi zakonsko zahtevana opozorila. Prehranska dopolnila lahko vsebujejo tudi aminokisline, maščobne kisline, vlaknine, rastline in rastlinske izvlečke, mikroorganizme ter druge snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, pod pogojem, da je njihova varnost v prehrani ljudi znanstveno utemeljena. Prehranska dopolnila, ki vsebujejo rastline in rastlinske izvlečke, morajo biti v skladu s predpisom, ki ureja razvrstitev zdravilnih rastlin. Prehranska dopolnila lahko vsebujejo tiste zdravilne rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila, če se uporabljajo deli rastlin v določeni stopnji rasti oz. dozorelosti. Prehranska dopolnila, ki vsebujejo vitamine in minerale, morajo vsebovati odmerke, manjše od tistih, ki se jih sme tržiti le kot v zdravilih.

Prehranskim dopolnilom sorodna skupina izdelkov so funkcionalna živila. To so živila, ki se od ostalih podobnih živil razlikujejo po tem, da jim lahko zaradi povečane vsebnosti posameznih snovi (ali zmanjšane količine, npr. soli ali holesterola) pripisujemo vpliv na zdravje.

Sanda Gajsar

S 1. oktobrom je vodenje Univerze v Ljubljani za štiri leta prevzel novi rektor, prof. dr. Ivan Svetlik, ki prihaja s Fakultete za družbene vede. Prorektorja sta postala prof. dr. Maja Makovec Brenčič (EF UL) in prof. dr. Goran Turk (FGG UL).

Gospod rektor, najprej iskrene čestitke ob izvolitvi in nastopu mandata rektorja največje in najstarejše slovenske univerze. Kako na splošno ocenjujete trenutno stanje na Univerzi v Ljubljani in kateri so najpomembnejši cilji, ki ste si jih postavili v mandatu, ki vam je zaupan?

Stanje na Univerzi v Ljubljani je dobro. Kljub težkim finančnim razmeram je uspevala v vsaj nekaterih razvojnih projektih. Ostaja najpomembnejša in najboljša univerza v državi, ki je vidna na zemljevidu najboljših univerz na svetu. Najpomembnejši cilji v našem mandatu so: okrepitev raziskovalne dejavnosti, dvig kakovosti izobraževanja in objav, vzpostavitev sistema za prenos znanja in poglobljena internacionalizacija.

Številni opozarjajo na problem nezaposljivosti diplomantov nekaterih študijskih smeri. Kako ocenjujete usklajenost programov s potrebami trga dela in ali podobno kot na Univerzi v Mariboru (nedavna izjava rektorja prof. dr. Danijela Rebolja, op. B. B.) razmišljate o ukinitvi določenih študijskih smeri? 

Večina ne razume razlike med zaposljivostjo in zaposlovanjem. Študija o zaposlovanju diplomantov UL kaže na visoko stopnjo zaposljivosti, ki se ne razlikuje bistveno med različnimi področji. Tudi diplomanti družboslovja in humanistike se zaposlujejo skoraj enako hitro in uspešno kot ostali. Seveda pa zaradi gospodarske krize in krčenja javnega sektorja primanjkuje delovnih mest na vseh področjih. Še vedno pa velja, da imajo boljše možnosti za zaposlitev izobraženi kot ostali. Potrebam trga delovne sile se je do določene mere treba prilagajati, vendar zaradi specifik v delitvi in organizaciji dela ne bo mogoče nikdar zadovoljiti vseh specifičnih zahtev delodajalcev. Pomembno je, da imajo diplomanti dovolj temeljnega znanja in da znajo in hočejo svoje znanje izpopolnjevati. Uvajanje v konkretno delo bo, slej ko prej, naloga delodajalcev samih. Del odzivanja univerze na okolje je tudi sprememba izobraževalnih programov; nekatere bo treba ukiniti, druge preoblikovati, tretje uvesti na novo. To je stalen proces, ki pa ni odvisen le od trga delovne sile, temveč tudi od razvoja znanosti in tehnologije. Univerza mora imeti v tem pogledu proaktivno vlogo.

Ali po vašem mnenju študent tekom študija na UL dobi dovolj stika s prakso ali je to v največji meri prepuščeno njegovi lastni iniciativi?

Menim, da bi bilo več stika s prakso na mnogih programih koristno za študente in profesorje. Seveda pa lahko k temu pripomore tudi sodobnejše zasnovan učni proces, podprt z novimi tehnologijami, vključevanjem študentov v raziskovalno in razvojno delo, s simulacijo delovnih in življenjskih situacij …

Nekoliko prijetnejša tema – kakšni so spomini na vaša študijska leta in kako je potekala vaša študijska pot?

V izobraževanju in študiju sem vedno videl pot do boljšega življenja in do boljšega sveta. Študij, v katerem sem užival, mi je to pot tudi odpiral. Gimnazijo sem končal na naši najstarejši realki v Idriji, nadaljnje študije pa na Fakulteti za družbene vede na naši univerzi. K uspešnemu doktorskemu študiju je veliko prispevalo tudi moje izobraževanje na univerzi v Warwicku v Angliji in na Arbetslivscentru v Stockholmu. Seveda se je moje izpopolnjevanje nadaljevalo z vključevanjem v mednarodne izobraževalne in raziskovalne projekte preko institucij kot so EUROSOCIAL na Dunaju, evropska mreža univerz, ki so izvajale podiplomski program Analiza evropske socialne politike, evropske agencije ETF iz Torina in CEDEFOP iz Soluna itd.

Kaj lahko po vašem mnenju naredi/počne študent tekom študentskih let (poleg – seveda – samega prizadevnega študija), da si izboljša zaposlitvene možnosti po diplomi?

Temeljit študij je osnova. Poleg tega pa k pridobivanju kompetenc, ki jih iščejo delodajalci, veliko prispevajo obštudijske dejavnosti – šport, kultura, socialne aktivnosti, delo, povezano z vsebino študija, učenje jezikov, obvladovanje IT tehnologije in programov, medkulturne izkušnje, ki jih dajo potovanja in študijske izmenjave itd. Bolje več teh aktivnosti in kakšen žur manj.

Imate ob začetku mandata in novega študijskega leta kakšno posvetilo ali sporočilo, ki bi ga želeli posredovati svojim študentom?

Prihodnost je v rokah mladih, še posebej izobraženih. Od vas je odvisno, kakšna bo. Zato vas vabim k resnemu in zavzetemu študiju in tudi k aktivnemu in odgovornemu odnosu do okolja, v katerem študirate delate in živite, vključujoč univerzo.

Blaž Božnar

Z začetkom študijskega leta so povezani tudi nekateri dodatni študijski stroški. Poleg vpisnih stroškov je treba podaljšati članarino za knjižnice, si urediti prevoz, kot vsak mesec pa študente čaka tudi najemnina in ostali stroški. Na kaj vse torej ne smete pozabiti v oktobrskem proračunu.

Vpisnina, knjižnica in drugi stroški na fakulteti

Potem ko si bil izbran na študijski program ali napreduješ v višji letnik, se moraš še vpisati. In tudi to je plačljivo. Strošek vpisa oziroma vpisnina v prvi letnik znaša 29,24 EUR, vpisnina v višji letnik, v dodatno leto ali ponovni vpis v letnik pa 20,30 EUR. Če si jo slučajno izgubil, boš za novo študentsko izkaznico z nalepko odštel 6,73 EUR, za dvojnik indeksa s prepisom podatkov (če si ga izgubil) pa 24,35 EUR.

V času vpisa se vpiši ali podaljšaj članarino za knjižnico na matičnem oddelku fakultete in še za kakšno dodatno, mestno ali univerzitetno. Letna članarina za knjižnice v sklopu fakultet Univerze v Ljubljani je za študente s statusom (ob vpisu), študente brez statusa in dijake nad 18 let 14, 75 EUR letno (gre za najvišjo dovoljeno ceno).

Stroški opravljanja izpitov

Stroški so povezani tudi z morebitnimi preizkusi in za določene izpite. Za morebitni potreben preizkus posebnih nadarjenosti in psihofizičnih sposobnosti boš odštel 58,80 EUR. Za prvo, drugo ali tretje opravljanje izpita za osebe brez statusa, posamično opravljanje (diferencialnega) izpita boš odštel isti znesek. Če si redni študent, so ti izpiti brezplačni. Četrto in vsako nadaljnje komisijsko opravljanje izpita pa je že dražje in stane 176,40 EUR. Za izbirni izpit za vpis na doktorski študij pa boš odštel kar 352,80 EUR.

Plačljiva so tudi razna potrdila, ki jih v začetku šolskega leta prav tako potrebuješ. Vse cenike najdeš na spletni strani Univerze v Ljubljani: http://www.uni-lj.si/studij/cenik_storitev_za_studente/.

Največji mesečni strošek večini študentov predstavlja bivanje

Cena najemniškega stanovanja v Ljubljani (in tudi drugje po Sloveniji) je odvisna v glavnem od njegove lokacije, velikosti in opreme. Cene za najem sobe se gibljejo med 150 in 250 EUR na mesec. Cene za najem garsonjer se začnejo nad 200 EUR in se gibljejo v povprečju med 250 in 400 EUR na mesec. Mesečne najemnine za enosobna stanovanja se gibljejo med 350 in 500 EUR. Enoinpolsobna stanovanja imajo ceno od 400 do 450 EUR na mesec, dvosobna od 600 do 800 EUR in velika stanovanja čez 800 EUR na mesec. Omenjene cene so zgolj približne, v glavnem je zelo pomemben faktor lokacija in opremljenost, ki lahko prej omenjene cene precej zviša ali zniža.

Ne pozabite, da najemnina ni edini mesečni strošek. Sami ali s sostanovalci krijete tudi mesečne stroške za vodo, elektriko, ogrevanje, oskrbovanje, internet, telefon in druge tekoče stroške.

Tudi cene najemnin sob v študentskih domovih so zelo različne in odvisne od opremljenosti sobe. Ogledate si jih lahko na spletni strani: http://www.stud-dom-lj.si/domovi/stroski-bivanja.

Ne pozabite na študentske bone

Čeprav imajo študentje pravico do subvencionirane prehrane, so cene doplačil za študentski obrok lahko tudi precej visoke za študentski mesečni proračun. Trenutna subvencija je 2,63 EUR. Imenik ponudnikov s ceno obroka in doplačilom za obrok si lahko ogledate na spletni strani http://www.studentska-prehrana.si/Pages/Directory.aspx in si sami preračunate, koliko vas stane kosilo pri katerem ponudniku. Preračunajte si, kje se vam najbolj splača prehranjevati, dražje ponudnike pa si prihranite za posebne priložnosti.

Uredite si kartico za prevoz po mestu in se vozite ceneje

Enotna mestna kartica Urbana, brezkontaktna pametna kartica, omogoča hitro in udobno brezgotovinsko plačilo vožnje z ljubljanskimi mestnimi avtobusi. Z njo lahko plačaš tudi vožnjo z vzpenjačo na Ljubljanski grad, parkirnino na belih conah in parkiriščih v upravljanju Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice ter storitve Mestne knjižnice Ljubljana. Možno pa jo bo uporabiti tudi ob obisku muzejev, športnih zavodov in kulturnih prireditev.

S kartico je uveden sodoben elektronski plačilni sistem, ki omogoča brezplačno prestopanje v roku 90 minut od plačila prve vožnje. Vrednostno kartico je možno napolniti z dobroimetjem v vrednosti od 1 do 50 EUR. Cena ene vožnje na mestnem avtobusu stane 1,20 EUR, pri čemer je mogoče brezplačno prestopanje v roku 90 minut od plačila prve vožnje. Terminska kartica Urbana je nadomestila prejšnje mesečne vozovnice za vožnjo z mestnim avtobusom in omogoča neomejeno število voženj v mesečnem obdobju oziroma od 1. dne v tekočem mesecu do 5. dne v prihodnjem mesecu. Poleg ali namesto mesečne vozovnice lahko imetnik terminske kartice Urbana nanjo naloži tudi dobroimetje v vrednosti do 1 do 50 EUR in ga uporablja za vse storitve, ki bodo vključene v enotno mestno kartico URBANA. Kartica je izdana na ime in priimek in ni prenosljiva.

Ksenija Glažar

Oktobra že tradicionalno poteka jesenski študentski krvodajalski teden pod sloganom Častim ½ litra! S tem želijo študentske organizacije spodbuditi mlade k darovanju te življenjske tekočine in ustvariti zavedanje o tem, kako pomembna je pomoč sočloveku. Z darovano krvjo bodo lahko nekomu vrnili zdravje ali celo rešili življenje. Letos bo akcija potekala od 7. do 13. oktobra po vseh večjih mesti po Sloveniji. Vabljeni k darovanju!

Krvodajalec je lahko vsak, ki je zdrav in se dobro počuti. Pred odvzemom lahko krvodajalec poje nemasten obrok (npr. kruh z marmelado), priporočljivo je, da popije dovolj tekočine (čaj, sok ali kavo), izogiba pa naj se mastni hrani in mlečnim izdelkom (mleko, maslo …). Več o tem, kaj je treba upoštevati pred odvzemom krvi, je objavljeno tudi na spletni strani www.castimkri.si. Poleg tega pa se lahko na spletni strani posameznik tudi vpiše v bazo krvodajalcev in si tako zagotovi, da bo pravočasno obveščen o naslednji krvodajalski akciji.

Kri bo možno darovati v več mestih po Sloveniji:

V Ljubljani boste lahko darovali kri na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, Šlajmerjeva 6:

• v torek, 8.      oktobra, od 7. do 15. ure,
• v sredo, 9.      oktobra, od 7. do 17. ure.

V Mariboru bo organiziran odvzem krvi potekal:

• v torek, 8.      oktobra, na Centru za transfuzijsko medicino od 8. do 15. ure,
• v sredo, 9.      oktobra, na Štuku od 9. do 14. Ure.
• Za prevoz      izpred fakultet do krvodajalskega mesta bo poskrbljeno oba dneva.

V Izoli bo darovanje krvi organizirano v Splošni bolnišnici Izola (oddelek za transfuzijsko dejavnost):

• v torek, 8.      oktobra, od 7.30 do 12. ure,
• v sredo, 9.      oktobra, od 9.00 do 12.ure.
• Študentom      krvodajalcem bomo priskrbeli prevoz do transfuzijskega oddelka izolske      bolnišnice po njihovi predhodni najavi na e-poštni naslov: prostovoljstvo@soup.si ali ob prijavi pri promotorjih.

Študentski klub GROŠ organizira krvodajalsko akcijo:

• v ponedeljek,      30. septembra, od 7. do 13. ure v Osnovni šoli Louisa Adamiča v Grosupljem,
• v torek, 1.      oktobra, od 7. do 13. ure v Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni      Gorici,
• v sredo, 2.      oktobra, od 7. do 12. ure v Osnovni šoli Dobrepolje, Videm – Dobrepolje.

Društvo novomeških študentov organizira odvzem v ponedeljek, 7. oktobra, od 7. do 10.30 v Splošni bolnišnici Novo mesto na Oddelku za transfuzijo.

V Celju bo odvezem v organizaciji Kluba študentov Občine Celje potekal v ponedeljek, 7. oktobra, od 7.30 do 10.30 v Transfuzijskem centru Celje.

V Novi Gorici bo Klub goriških študentov organiziral krvodajalsko akcijo skupaj z Rdečim križem v četrtek, 10. oktobra, med 8.00 in 12.00 uro na Transfuzijskem oddelku šempetrske bolnišnice.

Klub B – Klub trboveljskih študentov in ŠOHT – Študentska organizacija Hrastnik bosta v Trbovljah krvodajalsko akcijo organizirala v četrtek, 10. oktobra, ob 8.00 na Transfuzijskem oddelku Splošne bolnišnice Trbovlje.

Krvodajalskko akcijo organizira Študentska organizacija Slovenije skupaj s študentskimi organizacijami univerz v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in Zvezo Študentskih klubov Slovenije (ŠOU v Lj, ŠOUM, ŠOUP in Zvezo ŠKIS) in v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije ter Zavodom RS za transfuzijsko medicino.

Dodatne informacije o študentskem krvodajalskem tednu najdete na spletni strani  www.castimkri.si.

ROGER SANCHEZ :: NIC FANCIULLIEDDIE F :: SYLVAIN :: ANGEL ANX

Kdaj: SOBOTA, 19.OKTOBER – 23:00 @ AMBASADA GAVIOLI – IZOLA

Dogodek za dekleta, bi lahko zapisali v prvo vrstico predstavitve 🙂

Malo za šalo, malo za res, Roger Sanchez ima pri nas zavidljivo število oboževalk in seveda oboževalcev. Prijetni šarm in vedno brezmejna dobra volja sta sestavni del njegove artistične podobe. Kakšen glasbeni izbor si lahko obetamo od Grammy nagrajenca je skorajda jasno – samo najboljši. Posluh za glasbo nosi v sebi že od zgodnje mladosti, ko se je njegov “čut” spoznaval z mešanico žanrov soula, salse, pa vse do diska, rock-a in hip-hop-a, ki so v 80’ kraljevali na ulicah New Yorka. Neustavljivi mojster House remixev in lastnik priznane založbe Stealth Records, se vrača v Ambasado Gavioli, po zelo uspešnem lanskoletnem nastopu. Da bo večer še dodatno nabrit s pozitivno energijo, bo poskrbel DJ, producent in prav tako lastnik zelo priljubljene založbe Saved Records,… Nic Fanciulli, ime, ki ga v zadnjem desetletju srečujemo v družbi največjih House in Techno ustvarjalcev. Priljubljenost njegove založbe in visok položaj v »podzemlju« sta odprla mednarodna vrata mnogim mladim talentom.

Ne spodaj na velikem in ne zgoraj na malem plesišču, ne gre brez domačih imen. Sylvain in Angel Anx bosta vsak v svoji vlogi, medtem ko bo Eddie F svojo zgodbo predstavil skozi podaljšan, torej celonočni nastop. Še ena zabava v produkciji Fetch The Vibe ekipe.

Dance Lounge:

ROGER SANCHEZ :: New York, USA

Stealth Records :: https://www.facebook.com/rogersanchezfanpage

NIC FANCIULLI :: Maidstone Kent, UK

Saved Records :: https://www.facebook.com/nicfanciulli

SYLVAIN :: SI

Sharkastique Tunes :: https://www.facebook.com/Sylvain.si

ANGEL ANX :: SI

Tested Rec :: https://www.facebook.com/angelanx

Mezzanine:

EDDIE F extended :: SI

Wicked :: https://www.facebook.com/EddieFOfficial

Predprodaja vstopnic EVENTIM + Petrol + Big Bang + Kompas + …

www.eventim.si & www.vstopnice.com