Subvencionirana študentska prehrana

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Prazna vreča ne stoji pokonci in s polnim želodcem se veliko lažje študira, zato mora tudi študent jesti. Status študenta prinaša ugodnosti pri prehrani, in sicer v obliki subvencionirane študentske prehrane.

Subvencionirana študentska prehrana je način podpore, ki ga daje država študentom. S subvencijo država subvencionira del obroka v restavracijah, ki imajo pogodbo za subvencionirano prehrano, in tako študentom omogoča vsaj en topel obrok in 2 dcl vode ali brezalkoholne pijače brez doplačila za vsak delovni dan v mesecu.

 

Kdo je upravičen in kdo ne

Do subvencionirane študentske prehrane je upravičen vsak, ki ima status študenta, redni ali izredni, in se izobražuje na višji strokovni šoli ali visokošolskem zavodu RS ter ni zaposlen oz. vpisan v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje. Prav tako so upravičenci vsi študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov v RS opravljajo študijske obveznosti, ob pogoju recipročnosti.

Zaradi oktobrske gneče na vpisnih mestih je priporočljivo, da si študent subvencijo uredi oz. podaljša že septembra. V času predvpisa bodo točke SŠP tudi na nekaterih študentskih klubih po vsej Sloveniji in ne le v univerzitetnih mestih. Za vpis v sistem subvencionirane prehrane se je treba najprej prijaviti na portalu www.studentska-prehrana.si, si zapisati številko prijavnice in se z njo v roku 90 dni od izpolnitve prijavnice na spletu osebno zglasiti na najbližji točki SŠP. Z referentom na točki SŠP bosta nato preverila točnost vpisanih podatkov. Študent lahko izbere tudi sredstvo, s katerim se bo identificiral pri koriščenju subvencionirane prehrane, to sta lahko telefonska številka oz. SIM kartica, kar je brezplačno, ali pa brezkontaktna čip kartica, ki stane 15 evrov. Za podaljšanje upravičenosti pa se mora študent osebno zglasiti na kateri koli točki SŠP, kamor prinese potrdilo o vpisu za študijsko leto 2013/14 ali študentsko izkaznico (z veljavno nalepko za tekoče študijsko leto) in osebni dokument.

 

Kartica ali telefon?

Za identifikacijo pri koriščenju subvencionirane študentske prehrane lahko študent uporablja mobilni telefon ali brezkontaktno čip kartico. Subvencija ni geografsko omejena, zato jo lahko študent koristi pri katerem koli ponudniku subvencionirane študentske prehrane po vsej Sloveniji, ne glede na kraj študija. Višina subvencije je 2,63 EUR, mesečno število subvencij pa je enako številu delovnih dni v mesecu. Študent lahko koristi v tekočem mesecu tudi subvencije, ki so mu preostale iz preteklih dveh mesecev, saj se subvencije, ki jih ne porabi v tekočem mesecu, prenesejo v naslednji mesec in veljajo še dva meseca. Če jih v tem času ne porabi, se izbrišejo. Vsak mesec pa študent pridobi subvencije za tekoči mesec. Dnevno se lahko koristita največ dve subvenciji, s časovnim razmikom štirih ur. Subvencionirani obroki so na voljo le od 8. do 20. ure, upravičenci pa nimajo pravice do subvencioniranega obroka med 15. julijem in 15. avgustom.

Vsakemu študentu pri subvencionirani prehrani pripada glavna jed in 2 hoda (juha ali solata ali sladica ali sadje), ob obroku pa študentu pripadata še 2 dl vode. Pri koriščenju subvencij pri ponudnikih študentske prehrane gostinec preveri istovetnost z osebnim dokumentom (na katerem je slika in osebni podatki – ime in priimek; velja tudi vozniško dovoljenje) ali s študentsko izkaznico oziroma z indeksom. Študent lahko izbira med ponudbo, ki je na voljo za študente in mora biti objavljena na vidnem mestu v restavraciji in ne med ponudbo a la cart z možnostjo doplačila.

Pregled pretekle porabe in trenutnega stanja prostih subvencij ter tudi vse ostale informacije o študentski prehrani so na voljo na spletni strani www.studentska-prehrana.si.

 

Sanda Gajsar

Do Grčije in nazaj

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0
Do Grčije in nazaj

Lansko poletje sva šla z Nino na roadtrip, ki sem ga poimenoval Prva velika balkanska tura. Routa je bila hrvaška obala – Črna gora (obala) – Albanija – Črna gora (gorski del) – Bosna in nato nazaj čez Hrvaško. To poletje sva šla še malo dlje in edino logično je, da je to Druga velika balkanska tura.

Beograd: Dvotedenski dopust začneva z vožnjo do Beograda, kjer naju čaka hotel 3*, ki sem ga rezerviral na Megabonu za 55 EUR (2 nočitvi z zajtrkom za 2 osebi) – za glavno sezono kar dobra cena. Sprehodiva se do ulice Knez Mihailova, beograjske glavne ulice v starem delu mesta, pogledava nekaj znamenitosti, slikava in sva na splošno prava turista. Pivo 1,80 EUR, kosilo na promenadi v centru 6 EUR. Drugi dan si hočeva pogledati Hišo cvetja (Titov grob), a je zadeva zaprta. Spet greva v mesto na več piv, nekaj slikc … Prehodiva precej kilometrov in utrujena se spraviva nazaj v hotel. Ker vmes Nino ožulijo sandali, ji iščeva nove čevlje, končava z Allstarkami, ki jih kupiva v originalni trgovini za dobrih 50 EUR. Očitno so zelo in, saj jih nosijo praktično vsi v Beogradu in še malo ceneje kot pri nas so bile, tako da sva zadevo ocenila kot dober nakup. Ko se tretje jutro spravljava v avto, opaziva, da je zadnja desna šipa nekoliko spuščena (nekaj cm) in ugotoviva, da nama je nekdo poskusil vdreti v avto. Šipe se ne da več dvigniti, na sovoznikovih vratih pa so na zgornjem notranjem robu sledi od „pajsarja“ oz. kakšnega izvijača – tat, ki mu sicer ni uspelo, bi vzel sicer samo kamping opremo oz. lahko bi nama ukradel avto (11 let stara Laguna, ki je v najboljšem primeru vredna 1.000 EUR – z vinjeto in s polnim tankom nafte). Avto je bil parkiran na precej prometni ulici (predstavljajte si samo dvopasovno Celovško), ampak očitno slovenska registracija privlači.

Skopje: Na meji ni bilo problema in že sva v Makedoniji. Kamping pred mestom odpade (dež), zato greva v mesto in  poskusiva najti edini hostel, ki je bil naveden v Lonely planetu. Seveda, hostla sploh ni več, vse ulice so v cirilici in Garmin se totalno izgubi. Na koncu vprašam taksista, če ve za kakšen hostel – ve za enega, super, ampak bo stalo 100 denarjev. Začnem se kregati, da to pa ne, pa da več kot 50 denarjev ne dam; ko mi kapne, da se v bistvu kregava za približno 1,5 EUR. Dam mu denar in odpelje naju do hostla, ki je v bistvu vrtna hiša, preurejena v hostel – vseeno čisto in še kar ugodno (20 EUR na noč za 2 osebi). Šefe nama pokaže pot do centra in peš greva odkrivat stari del mesta. Moram povedati, da me je Skopje navdušilo. Makedonci so stari del zelo uredili – sicer zelo kičasto, ampak vseeno lepo – občutek imaš namreč, da si prišel v stari Rim, saj je center poln antičnih kipov, vodnjakov, obokov, stebrov. Izgleda kot kičasto antično mesto. Greva poslikat in na nekaj piv (1,50 EUR) ter na kosilo – konkretna pojedina s sladico, tremi pivi za vse skupaj 20 EUR. V Ljubljani bi dal za podobno varianto čez 60 EUR.

Ohrid: Naslednji dan se odpraviva na Ohridsko jezero – zadeva je ogromna. Ker dežuje, si najprej pogledava mesto Ohrid – mesto ima nekaj zanimivih stavb in točk, tako da kljub dežju vseeno narediva nekaj lepih fotk. Zaradi slabega vremena se odpraviva malo ven iz mesta do vasi Pescani, kjer se ustaviva v eni izmed mnogih privatnih sob – ponovno 20 EUR na noč. Kot rečeno, bi verjetno šlo tudi za kakšen evro ceneje, a je utrujenost prevelika za barantanje. Popoldne se zapeljeva še čez prelaz do drugega ogromnega jezera – Prespansko – tudi zelo lepo, a veliko manj turistično.

Meteora: 300 km nižje, ki se sicer precej vlečejo, saj vmes ni avtoceste in prideva v grško Meteoro – to morate videti. Gre za skalnato pobočje z osamelci na vrhu, na katerih so nato postavljeni samostani. Priporočam! Pod vznožjem je vasica Kastraki, kjer zaradi naliva (nevihta nama je sledila celotno pot od Beograda) ponovno ne moreva kampirati – prespiva v čudovitem (kičastem) penzionu za 30 EUR na noč za dve osebi. Ravno ko se razpakirava, se nevihta umiri in naredi se čudovit dan za ogled samostanov. Vseh 6 samostanov se da pogledati peš, ampak je res naporna tura – boljše je z avtom, saj je cesta zelo na nivoju. Pogledava en samostan od znotraj, vse ostale samo poslikava. Sledi večerja v tipični grški taverni (cene kot pri nas).

Lefkas: Je otok v Grčiji (med Krfom in Kefalonijo) in je s celino povezan z mostom, tako da lahko do njega pridete z avtom. Od Meteore je oddaljen le 220 km, ampak ker vmes ni avtoceste, se zna pot malo zavleči. Sicer je Lefkas ali Lefkada velik približno toliko kot dve Ljubljani, a je zelo hribovit otok (najvišji vrh je visok 1.158 m). Otok sicer lahko prepelješ v dveh urah od severa do juga, ampak če imaš malo raziskovalske žlice, se pa splača zadevo izpeljati malo bolj počasi. V petih dneh na otoku sva ga prevozila celega v smeri urinega kazalca. Vzhodna stran je bolj poseljena, ampak ne nudi tako lepih plaž – le-te so namreč kamnite (s kamni veliki kot pest) – a vseeno s kristalno čisto vodo. Tako da sva se precej hitro spravila z vzhodne strani na jug in nato naprej na zahodno stran. Vmes sva šla še na turistični izlet z ladjo (v obliki galeje) – izlet so na tripadvisorju zelo prehvalili in zadeva je res kul. Sicer nisem hud fan vodenih izletov, a ta je bil kul. Šli smo v tovarno oljčnega olja na sosednji mini otok (povprečna starost prebivalcev na otoku je čez 80 let! – ni jih sicer veliko), na otok Scorpios (do nedavnega v lasti družine Onassis), na jamsko kopanje, na žar piknik na plaži, dostopni samo z morja. Vse skupaj kul izlet. Na jugu otoka sva prišla v zelo znan surfarski raj Vassiliki (3. najboljši kraj za surfarje v Evropi). Zahodna obala pa je nato drug svet. Plaže kot iz filmov, voda tako čista, a vseeno tako zelo turkizno modra, da imaš občutek, da si v bazenu. Precej idilična je tudi vasica Agios Nikitas, kjer sva si privoščila zadnjo grško ribjo večerjo in filmsko romantičen sprehod po glavni (skoraj edini) ulici. Sledil je odhod do trajekta približno 100 km višje od Lefkasa; trajekt nas je nato v 26 urah pripeljal do Trsta. Ironično nama zadnji večer v kampu odpove polnilec za tablico in tako razen knjig in mobitelov na ladji 26 ur nisva imela praktično nič za delati. Vožnja se kar malo vleče, a vseeno bolje kot pot nazaj čez cel Balkan. Enosmerna karta je stala 230 EUR (avto + 2 palubna potnika). Po celem dnevu in noči prideva nazaj v Trst in uro in pol kasneje sva doma.

Skupno sva do Lefkasa prevozila slabih 2.000 km v 13 dneh, a če voziš etapno, potem vožnja ni problem. Kompletni strošek za izlet za oba je bil približno 1.000 EUR, s tem da sva si privoščila kar nekaj piv, kosil in večerij zunaj. Definitivno priporočam za vse navdušence nad Balkanom!

Mitja Urbanček

Drumwise predstavlja Noisia & Foreign Beggars: I Am Legion

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Kdaj? 13. oktober 2013 ob 20h. Kje? Cvetličarna Mediapark. Poznavalci točno vedo, za kaj gre, sedaj pa še nekaj za tiste, ki vas je treba opomniti na dober event.

I Am Legion je projekt, ki je nastal po nekajletnem sodelovanju med Noisio in Foreign Beggars. Gre za Nizozemsko-Britansko navezo, ki združuje moderno elektroniko in  hip hop glasbo. Je odlična kombinacija drum & bass-a, dubstepa, neurofunka in hip hopa,  ki ponuja nekaj svežega in edinstvenega.

Začetki Noisie segajo v leto 2002, ko so Nik Roos, Martijn Sonderen in Thijs de Vlieger v svojem domačem studiju začeli razvijati svoj značilen zvok, ki je danes prisoten v vsakem njihovem izdelku. Po nekaj letih je kakopak sledila lastna založba Vision Recordings, kateri sta sledili še Division in Invisible Recordings. Njihova popularnost se je hitro dvignila, čemur so sledila sodelovanja z velikimi imeni kot so Deadmau5, Skrillex, Mark Knight, The Prodigy, za katere je Noisia pripravila nekaj izjemnih remixov. Svoje odlične produkcijske sposobnosti je trio prikazal tudi v nekaterih video igrah (Devil May Cry 5, Vipeout 2048, Gran Turismo, Ridge Racer).  

V Cvetličarni se nam torej v sklopu turneje obeta predstavitveni spektakel projekta I Am Legion. Zna biti zanimivo. Zna biti odštekano. Zna biti…. divje!

Del študija opravite v tujini

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Vse več študentov z različnih univerz po Sloveniji se dobesedno „grebe“ za vstop v širni svet in mesto na kateri izmed tujih univerz. Zaradi velikega povpraševanja lahko nekateri zaradi slabe organizacije ali neznanja ostanejo brez te neprecenljive življenjske izkušnje.

Študij v tujini je oblika formalnega izobraževanja, vendar le ko gre za javno veljaven študijski program. V vseh drugih primerih je to le obštudijsko oziroma neformalno izobraževanje.

 

Nujna je dobra predhodna informiranost in pripravljenost

Pred odhodom na študij v tujino se zato dobro pripravi in zberi čim več informacij, ne le o študiju, ampak tudi o državi, kraju in fakulteti, kamor se nameravaš odpraviti. Razmisli, kaj si želiš in izberi univerzo, katere študijski program najbolj ustreza tvojim zanimanjem. Pravočasno zberi podatke o postopkih in rokih prijave. Na večino univerz se je treba prijaviti že več mesecev prej, zato pravočasno zberi vso potrebno dokumentacijo. Pozanimaj se o možnostih financiranja študija, o domačih in tujih štipendijah, posojilih, možnostih študentskega dela itd. Pozanimaj se o življenju v državi, kjer boš živel, možnostih namestitve (študentski domovi ali privatno stanovanje), življenjskih stroških, morebitnih potrebnih zavarovanjih ali vizumih itd.

Pred izbiro študijskega programa preveri tudi, kako je z akreditiranostjo v Sloveniji, za kar je pooblaščeno Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

 

Motivacijsko pismo

Vsi, ki želijo študirati v tujini, morajo obvezno napisati motivacijsko pismo. Na podlagi le-tega in uspeha na fakulteti se potem za to pristojne osebe odločijo, ali vas bodo sprejeli ali ne. Zato se je pri pripravi motivacijskega pisma treba še posebej potruditi.

 

Programi za študij v tujini

Pri nas sta najbolj znana in uveljavljena programa za študij v tujini Erasmus in Ceepus.

Program Erasmus študentom omogoča, da del rednih študijskih obveznosti opravijo na partnerski instituciji v tujini. To so institucije, s katerimi ima matična fakulteta podpisan Erasmus bilateralni sporazum o izmenjavi študentov v določenem študijskem letu. Partnerska institucija v tujini gostujočim študentom ne sme zaračunavati stroškov šolnine, vpisnine, izpitov, vstopa v knjižnico, uporabe laboratorijev in druge stroške, razen manjšega zneska za zavarovanje, članstvo v študentski organizaciji, drobni material itd.

Ceepus pa je srednjeevropski program za izmenjavo študentov. Cilj je spodbujanje mobilnosti študentov in profesorjev. V njem sodelujejo visokošolske institucije iz Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Albanije, Avstrije, s Kosova, iz Madžarske, Makedonije, Srbije, Črne gore, s Češke, Hrvaške, iz Romunije, s Poljske, Slovaške in iz Slovenije. Deluje na osnovi mrež posameznih fakultet ali univerz. Študenti lahko kandidirajo le za štipendije znotraj mreže, v katero je vključena njihova fakulteta oziroma univerza. Štipendija zajema namestitev, zdravstveno varstvo, oprostitev morebitne šolnine in prejemek štipendije.

 

Koristi študija v tujini

O koristih študija v tujini je bilo povedanega že zelo veliko. Vendar zaradi situacije, v kateri se znajdejo mladi diplomanti, velja to še velikokrat ponoviti, saj je marsikomu ravno ta izkušnja prinesla zaposlitev ali ga usmerila v iskanje zaposlitve v tujini.

Poleg tega, da boste postali bogatejši še za eno izkušnjo, boste spoznali novo kulturo, si pridobili mednarodna poznanstva, se naučili tujega jezika, spoznali drugo delovno okolje, na svet boste gledali s širše perspektive itd. V očeh bodočih delodajalcev so te osebe bolj samostojne, neodvisne, motivirane, željne novih izzivov, pripravljene na reševanje problemov, kar delodajalci cenijo in iščejo.

 

Ksenija Glažar

Mednarodne izmenjave

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Mobilnost študentov oziroma mednarodne izmenjave so ena izmed prioritet bolonjskega študijskega procesa. V programu Evropa 2020 je zapisano, da bo do leta 2020 v Evropi mobilna petina študentov in akademskega osebja.

 

Horizontalna in vertikalna mobilnost

Če se odločaš za študij v tujini, obstaja več različnih možnosti. Najbolj znani sta dve vrsti mobilnosti, in sicer: horizontalna (določen del študija opraviš v tujini) in vertikalna mobilnost (v tujini opraviš celotno stopnjo izobraževanja). V okviru Evropske unije obstaja veliko programov, ki spodbujajo mobilnost študentov, zaposlenih, akademskega osebja in mladih.

Programi študijske mobilnosti

Erasmus. Erasmus je sektorski program v okviru evropskega programa vseživljenjskega učenja. Spodbuja in finančno podpira evropsko sodelovanje na področju vseh oblik formalnega izobraževanja. Različnim nivojem izobraževanja so namenjeni različno poimenovani sektorski programi. Za douniverzitetno izobraževanje je namenjen Comenius, za terciarno izobraževanje Erasmus, za vseživljenjsko izobraževanje Grundtvig in za poklicno izobraževanje ter usposabljanje Leonardo da Vinci. V okviru Erasmus programa lahko posamezen študent del rednih študijskih obveznosti namesto na domači univerzi opravi v eni od sodelujočih držav ali v eni od sodelujočih držav opravlja prakso.

Erasmus Mundus. Ta program je zanimiv za podiplomske študente in omogoča mobilnost na področju visokega šolstva Evropske unije. Program podpira sodelovanje držav članic Evropske unije z državami tretjega sveta. Poudarek je na atraktivnosti in večjem zanimanju izobraževalnih institucij, profesorjev in študentov držav tretjega sveta za sodelovanje z državami Evropske unije. Prednost je, da študent v treh do štirih semestrih zamenja dve do tri univerze oziroma izobraževalne institucije, kar zvišuje kvaliteto študija, omogoča poglobitev specifičnih znanj in študentu ponudi več različnih okolij in družb. Slabost programa je dejstvo, da je večina podprogramov plačljivih.

Basileus. Gre za izmenjavo študentov na področju bivše Jugoslavije. Namenjen je spodbujanju mobilnosti na dodiplomski, magistrski, doktorski in postdoktorski stopnji ter mobilnosti predavateljev.

MAUI. To je kratica za program Mid-America Universities International, ki evropskim študentom omogoča doživeti študij po ameriško. Študentje tovrstnih študijskih izmenjav so oproščeni šolnine, ostale stroške pa krijejo sami.

AEN. To je kratica za Australian European Network, program, ki omogoča študijske izmenjave med evropskimi in avstralskimi univerzami.

Vsak študent ima v času študija enkratno možnost mobilnosti z namenom študija in enkratne prakse.

Študent lahko ostane v tujini 2 leti, 1 leto na študijski izmenjavi in 1 leto na praksi.

Informacije o študijskih izmenjavah v tujini dobiš v mednarodni pisarni svoje matične institucije. Poiskati moraš torej koordinatorja na svoji fakulteti ali oddelku.

 

Kaj o tem menijo mladi

Vsi, ki so mednarodno študijsko okolje že preizkusili, to izkušnjo označujejo kot nepozabno in edinstveno, ki širi obzorja. Pravijo, da ne gre za to, da je drugje boljše kot pri nas, je pa drugače in ravno izmenjave omogočajo, da spoznamo drugo okolje v najbolj pristni luči. Spoznati raznolikosti drugih kultur v delovnem oziroma študijskem okolju je neprecenljivo. Tega kot turist, popotnik oziroma obiskovalec ne doživiš na enak način.

 

Ksenija Glažar

Študentje in zdrava prehrana

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Pravilna in uravnotežena prehrana je zelo pomembna za zdravje. O optimalni prehrani govorimo, ko dnevna prehrana ustreza zahtevam organizma, tako količinsko kot po sestavi in razmerju hranil.

Temelj zdravega prehranjevanja je pestra in raznolika prehrana

Raziskave so pokazale, da je prehrana slovenskega prebivalstva nezdrava, kar velja še posebej za mlade. Ne zaužijemo priporočenega števila dnevnih obrokov, imamo neustrezen ritem prehranjevanja, previsoka je energijska vrednost zaužitih obrokov, zaužijemo preveč maščob, na jedilnikih je premalo sadja in zelenjave.

Ponudniki subvencionirane prehrane za študente so dolžni uresničevati smernice zdravega prehranjevanja ministrstva za zdravje in študentom zagotavljati kakovostne obroke z optimalnimi energijskimi in s hranilnimi potrebami študentov.

Priporočena energijska vrednost kosila za študente

Zaradi posebnih psihofizičnih potreb in zmožnosti vzdrževanja daljše sposobnosti koncentracije je pravilno prehranjevanje študentov zelo pomembno. Upoštevanje smernic zdravega prehranjevanja se skuša danes usidrati že v zgodnjem obdobju odraščanja, a so študenti tista rizična skupina, ki zaradi odhoda iz kraja bivanja in daljše odsotnosti hitro podležejo nezdravi hitri prehrani.

Zaradi študijskih obveznosti hitro pozabijo na primerno časovno in količinsko razporejeno prehrano s tremi obroki (zajtrk, kosilo, večerja) ter dvema malicama. Nezdrave prehranjevalne navade povzročajo slabo počutje in slabšo delovno storilnost ter hkrati vplivajo na zmanjšano odpornost organizma, ki je dejavnik tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni v poznejšem življenjskem obdobju.

Po smernicah zdravega prehranjevanja za študente (Ministrstvo za zdravje RS, 2008) je priporočena energijska vrednost kosila študentov od 750 do 1050 kcal za moške in od 600 do 840 kcal za ženske. Kosilo naj obsega glavno jed (mesna jed ali zamenjava za meso), škrobno prilogo, zelenjavo ali sadje (zelenjava, kuhana priloga, surova solata ali kompot) in napitek (voda, naravni sok, mlečni napitek, nesladkan čaj). Škrobne priloge, zelenjave in sadja mora biti enkrat več kot glavne jedi.

Študenti se vse bolj zavedajo pomena zdrave prehrane

Zdravo prehrano študentov spodbuja tudi Študentska organizacija Slovenije, ki je v sodelovanju s Fakulteto za vede o zdravju Univerze na Primorskem in študentov dodiplomskega študijskega programa Prehransko svetovanje – dietetika in podiplomskega magistrskega študijskega programa Dietetika v okviru projekta „Jem zdravo. Študiram s polno paro!“ izdala brošuro s številnimi zanimivi nasveti za zdravo prehrano študentov. Študente želijo spodbuditi k zdravemu načinu prehranjevanja in motivirati gostinske ponudnike k pripravi in ponudbi zdravih obrokov kosil.

In ne pozabite:

  • V hrani uživajte. Če si jedi pripravljate sami, se ob tem zabavajte.
  • Obroki naj bodo pestri in raznoliki, izbira živil raznovrstna.
  • Izogibajte se belemu sladkorju.
  • Zmanjšajte vnos soli, izogibajte se konzerviranim, predelanim in pripravljenim živilom.
  • Ne pozabite na dovolj tekočine, predvsem vode.
  • Ne pretiravajte s kofeinom in z alkoholom.
  • Ne pozabite na dovolj gibanja.
  • Držite se pregovora, da jeste zato, da živite in ne živite zato, da jeste.

Ksenija Glažar

Čuj ti, prinesi učbenik in zasluži si!

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Klub mariborskih študentov organizira sejem rabljenih učbenikov, skript in knjig za študente. Skozi celoten sejem bodo študenti lahko poleg izmenjavanja knjig izmenjevali tudi svoje študijske izkušnje ter podelili kakšen nasvet svojim študijskim kolegom.

 

Sejem rabljenih učbenikov bo potekal v petek, 4. oktobra 2013, med 11:00 in 17:00 pred Univerzitetno knjižnico Maribor. Klub mariborskih študentov vabi študente, da prinesejo stare učbenike, skripte in knjige ter zanje postavijo ceno, ki bo prepričala radovedne kupce. Hkrati pa je to priložnost, da se študenti družijo med seboj in si razkrijejo kakšno študijsko skrivnost.

Čuj ti, prinesi učbenik in zasluži si!

 

Razpis za socialno ogrožene družine študentov

V tem času je na spletni strani Kluba mariborskih študentov tudi odprt razpis za socialno ogrožene družine študentov, na katerega se lahko prijavijo študenti sami ali pa to storijo njihovi sorodniki, znanci, prijatelji. Ob vsesplošnem zaskrbljujočem stanju in vse večji brezposelnosti se na Klubu mariborskih študentov namreč zavedajo, da v teh težkih časih igrata ključno vlogo solidarnost in dobrodelnost. V ta namen je KMŠ razpisal razpis, preko katerega bo izbranim študentom pomagal z zbranimi sredstvi. Namen razpisa je ublažiti materialno stisko socialno najšibkejšim študentom. Zadnji rok za prijavo študentov je 7. oktober 2013.

Razpis lahko najdete na tej povezavi: http://www.klub-kms.si/index.php/razpisi/297-razpis-za-za-socialno-ogrozene-druzine-studentov

Izbranim študentom bo KMŠ namenil šolske potrebščine, učbenike in oblačila, katere bodo pridobili s pomočjo partnerjev, zbiralnih akcij, donacij v obliki šolskih potrebščin in nakupa najosnovnejših stvari, ki jih študenti potrebujejo za svoje izobraževanje.

Čuj ti, na razpisu lahko izbran si!

Za več informacij in redno obveščanje o dogodkih si oglejte njihovo spletno stran www.klub-kms.si ali dogajanje spremljajte na njihovi facebook strani KMŠ – Klub Mariborskih Študentov.

Zmeda z eko, bio, integrirano, naravno …

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Oznake na živilih nas, kupce, lahko zelo hitro zavedejo. Nekatera dajejo vtis, da gre za ekološko pridelana živila, čeprav to sploh niso. Nadzor nad ekološkimi kmetijskimi pridelki in živili opravljata kmetijska inšpekcija in inšpekcija za kakovost živil.

 

Ekološko, biološko in organsko

Te tri oznake imajo podoben pomen in označujejo živila, ki so pridelana naravno in ustrezajo natančno določenim standardom. Ekološko pridelano živilo je tisto, ki je pridelano pod nadzorom in brez sintetičnih sredstev za varovanje rastlin, brez gensko spremenjenih organizmov, umetnih gnojil in sintetičnih dodatkov v krmilih za živali. Živilo nosi oznako ekološko, če zadostuje vsem kriterijem in ima dodeljen poseben certifikat. Sestavine morajo biti v celoti ali vsaj v 95 odstotkih kmetijskega izvora in iz ekoloških kmetijskih pridelkov. Popolnoma prepovedano je preventivno zdravljenje živali s kemoterapevtiki.

V Sloveniji pridelana in predelana ekološka živila morajo poleg šifre organa, ki je izdal certifikat, imeti tudi uradni državni znak. Na vseh živilih, ki so bila pridelana in predelana v EU, mora biti poseben znak EU in naveden organ, ki je certifikat izdal. Izjema so ribe in divjačina, ki se jih z oznako ekološki ne sme označevati.

Kmetijski pridelki in živila so lahko poleg z uradno označbo ekološko označeni tudi z drugimi zasebnimi blagovnimi znamkami, kot npr. Biodar in Demeter. Biodar je kolektivna znamka za živila, ki so pridelana ali predelana po standardih za ekološko kmetovanje Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije, katerih pravila so pri določenih zahtevah celo strožja od državnih ali evropskih. Eno pomembnejših določil je, da mora kmetija ekološko kmetovati na celotnem obratu.

Demeter pa je mednarodna blagovna znamka živil, ki so pridelana in predelana v skladu z načeli biodinamičnega kmetijstva. Ta vključuje tudi posebno pripravo obdelovalne zemlje in upoštevanje naravnih ciklov pri izbiri časa priprave zemlje, sajenja, pobiranja …

 

Integrirano ni ekološko

Še posebej pozorni moramo biti pri oznaki integrirano, saj ne pomeni nič več kot to, da je bilo živilo pridelano doma. Do narave je ta način pridelave živil sicer prijaznejši kot konvencionalni. Je pa dovoljena uporaba škodljivih sintetičnih in fitofarmacevtskih sredstev, čeprav je omejena na najnujnejšo količino. Tudi tovrstna živila morajo imeti certifikat akreditirane organizacije.

 

Naj vas ne zavedejo lepe besede

Kadar so na embalaži namesto bio ali eko oznake, kot so alternativno, naravno, nepredelano, neškropljeno, prihaja s kmetije, iz kontrolirane pridelave, tradicionalni način proizvodnje in podobno, lahko brez dvoma pomislite, da vas morda zavajajo. Vendar ni nujno, da so ti izdelki slabi, to le pomeni, da niso iz ekološke pridelave. Ker niso zaščiteni, so brez prave vrednosti in ne vemo natančno, pri čem smo. Morda so res zrasla na domačem vrtu, a ob uporabi kemičnih sredstev, ob prometni cesti ali …

Ne smejo nas zavesti tudi imena blagovnih znamk, ki morda nakazujejo, da bi lahko bila ekološka, kar pa v resnici niso (npr. Natura, Natureta, Zdravo življenje, Kultura narave, Bio itd).

 

Ksenija Glažar

IAESTE Online Career Fair 2013 – One click ahead!

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Si študent tehniške ali naravoslovne fakultete ali sveži diplomant in si zainteresiran za poslovne priložnosti ali možnost izobraževanja po vsej Evropi?

V tem primeru je IAESTE Online Career Fair, ki bo potekal med  14.10.2013 in 7.11.2013, ravno prava priložnost za tebe. Poišči uporabne informacije, vzpostavi kontakt z vrhunskimi podjetji in univerzami, izmenjaj izkušnje z ostalimi študenti iz več kot 15 evropskih držav in vse to za svojo pisalno mizo pred računalnikom.

Na virtualnem sejmu imaš lahko kot udeleženec možnost si ogledati profile različnih podjetij, prijaviti se na delovno mesto ali komunicirati s predstavniki podjetij in tako pridobiš vtis o delovnih pogojih, trenutnih projektih in viziji podjetja. Sodelujoče univerze bodo ponudile informacije za študente tehniških in naravoslovnih fakultet, ki jih zanima študij v tujin ali iščejo zaposlitev na tujih univerzah.

Poleg tega, bodo na sejmu tudi delavnice na temo ”Kako napisati CV v angleškem jeziku?”, ”Deset najboljših možnosti za začetek kariere v tujini”, itd., kar je edinstvena priložnost za vse študente , ki želijo ustvariti kariero v tujini.

Kje dobim več informacij?

Lahko nam slediš na Facebook-u (https://www.facebook.com/IAESTEOnlineCareerFair) ali preveriš na naši spletni strani: www.onlinecareerfair.eu

Začenja se!

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

…Novo študijsko leto.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) je ob začetku novega študijskega leta 2013/14, pripravila informativno akcijo »DOSTOP«, s katero želi izraziti dobrodošlico brucem in jim zagotoviti vse informacije, ki jih potrebujejo za uspešno vključitev v študentsko življenje. Hkrati ŠOUM predstavlja tudi številne aktivnosti, ki se bodo za mariborske študente izvedle v jesenskem semestru, študenti pa lahko vse informacije sedaj najdejo tudi na prenovljeni spletni strani www.soum.si.

 

»Že od vsega začetka se pri ŠOUM trudimo, da mariborski študenti dobijo potrebne informacije in podporo ob študiju. Pomembno je, da se zavedajo svojih pravic in dolžnosti, mi pa jim bomo hkrati omogočili tudi pester obštudijski program«, študente pozdravlja predsednik ŠOUM Jaka Žižek. 

 

Študentsko mapo DOSTOP bruci Univerze v Mariboru prejemajo pred svojimi fakultetami že pred samim pričetkom študijskega procesa. Ob rokovniku, ki vsebuje 10 nasvetov za čim lažjo vključitev v študentsko življenje, bodo bruci med drugim prejeli še kemični svinčnik, odpirač in »študentski plakat«, ki jim bo krasil študentsko sobo ali stanovanje.

1...1.7301.7311.732...2.178Stran 1.731 od 2.178