Prihajajo Mladi levi

Približuje se 16. mednarodni festival Mladi levi, ki bo potekal od 22. avgusta do 1. septembra v Ljubljani.

Program letošnjega festivala obsega 13 predstav in številne spremljevalne dogodke; osredotočen je na glasbeno gledališče, videli pa bomo tudi plesne predstave, novi cirkus, dokumentaristično gledališče, participatorne projekte, v katerih bodo sodelovali lokalni prebivalci, in instalacijo beograjske skupine Škart.

Kot rezultat prizadevanja za lokalno povezovanje in razvijanje kakovostnih odnosov v četrti Tabor skupaj s 7. trienalom sodobne umetnosti v Sloveniji – U3 organizirajo tudi štiri koncerte in posvet na temo (ekonomskega) pozicioniranja umetnika v družbi.

 

 

Med festivalom bo v Parku Tabor zaživela prav posebna Postaja Tabor, kjer se bodo srečevali in kramljali umetniki in Taborčani.

 

Podroben program festivala boš našl/a TUKAJ.

 

 

 

Tina Pečan

Dnevi poezije in vina letos že četrtič!

Letošnji mednarodni pesniški festival Dnevi poezije in vina bo letos poleti že četrto leto zapored oživil skrite ulice in trge srednjeveškega Ptuja.

Na festivalu bodo gostili več kot dvajset pesnikov z vsega sveta, ki se bodo ljubiteljem poezije predstavili na velikih večernih branjih na Vrazovem trgu ter na zasebnih branjih v skritih, a očarljivih kotičkihmesta.

Letos bodo posebno pozornost namenili Srečku Kosovelu, enemu najvidnejših predstavnikov slovenske moderne, ob tej priložnosti pa bodo izšla tudi njegova zbrana dela.

 

Častni gostje festivala bodo priznani kitajski pesnik Yang Lian, francoski pesnik Michel Deguy in slovenski pesnik Josip Osti, obiske vseh gostujočih pesnikov pa bodo pospremili tudi izidi dvojezičnih knjižic njihove poezije.

 

Letošnji fokus festivala je francoska poezija, zato bo pred začetkom festivalskega dogajala potekala intenzivna prevajalska delavnica s francoskimi in slovenskimi pesniki. Poleg tega se na festivalu obetajo še številni pogovori in okrogle mize za vedoželjne,pravljični in filmski program za najmlajše, gledališke impro predstave za najdrznejše in seveda: predstavitve in degustacije izbranih štajerskih vin za vse ljubitelje dobre kapljice.

 

Vsak večer bodo po velikih večernih branjih prisluhnili tudi priznanim glasbenikom, ki bodo poskrbeli, da se bo prijetno in sproščeno festivalsko druženje nadaljevalo pozno v noč.

Glasbene sladokusce bodo razveselili zasedba Manouche, Vasko Atanovski, Chris Eckman ter Katarina Juvančič in Dejan Lapanje z gostoma.

Info!

Kdaj:

  • 19. – 20. 8. 2013 Večeri pred Dnevi (Ljubljana, Volče, Vrba na Gorenjskem, Novo mesto, Ormož, Jeruzalem, Laafeld/Potrna)
  • 21. – 24. 8. 2013 PTUJ

Gostje 17. Dnevov poezije in vina bodo:

  • Yang Lian (Kitajska), Michel Deguy (Francija), Josip Osti (Slovenija), Jenny Tunedal (Švedska), Stefan Schmitzer (Avstrija), Joachim Sartorius (Nemčija), Nico Bleutge (Nemčija), Naeimeh Doostar Sanaye (Iran), Ana Seferović (Srbija), Zvonko Maković (Hrvaška), Julio Salgado (Argentina), Lars Skinnebach (Danska), Ester Naomi Perquin (Nizozemska), Željko Ivanković Višnjik (BiH), Guy Goffette (Francija), Emmanuel Moses (Francija), Tatjana Ščerbina (Rusija), Barbara Pogačnik (Slovenija), Andrej Medved (Slovenija), Miquel Mestre (Katalonija).

Več: www.stihoteka.com

 

 

Tina Pečan

Ko zmanjka motivacije za učenje

Za nekatere je učenje šala, za nekatere pa vir porabe časa, ki ga morajo prebiti pred knjigami. Toliko je stvari, ki bi jih lahko počeli v času, ki ga moramo porabiti za ponavljanje in učenje. Ključ do rešitve tega problema je MOTIVACIJA.

Nagrajevanje

Eden izmed trikov kako se prepričati in čimprej opraviti z učenjem je, da si določite nagrado za hitro opravljeno delo.

Naprimer: Če v eni uri narediš domnačo nalogo in vaje iz matematike si lahko privoščiš uro na računalniku. Cilj je narediti zadano nalogo v času, ki si ga sami postavimo in se tega držati. Da bo bolj zanimivo (in učinkovito) lahko tekmujete sami s seboj in za isto nalogo vsak teden zmanjšate časovno omejitev. Prvi teden imate za vaje iz matematike 1 uro, drugi teden 45 min … Preverite do kod zmorete premakniti svoje meje. Te so le v glavi.

 

“Ne vzemi si več kot lahko prežvečiš”

Če vidiš, da je naloge veliko, da je zahtevna in da preprosto ne veš kje bi se je lotil, si jo razdeli na majhne delčke, v takšni obliki je vsak problem popolnoma obvladljiv.

Naredi si načrt, tabelo, miselni vzorec, karkoli da si problem vizualiziraš. V naši glavi je vsak problem neznasko velik in zapleten, ko ga enkrat vidiš pred seboj na papirju postane bolj pregleden in jasen.

 

Kar lahko storiš danes ne odlagaj na jutri!

Zavedaj se, da snov se ne bo sama prebrala in naučila, ter da ne bo kar izginila, nasprotno vedno več je bo. Namesto, da preživiš teden dni za knjigami, je bolje, če se učiš sproti, saj ti bo to omogočilo, da boš iz tedna v teden šel z lahkoto, snov pa ti bo zmeraj bolj jasna in zmeraj manj časa boš namenil učenju. V nasprotnem primeru pa bo vsakič težje, saj ne boš poznal prejšnje snovi, ki je predpogoj za snov, ki jo moraš obvladati do naslednjič. Zato boš ob nesprotnem delu porabil vedno več časa za učenje.

 

Pa si poglejmo na primeru:

Za predmet dnevno potrebuješ vsaj 1 uro. Torej, če je do testa ali izpita še 45 dni in se vsak dan učiš 1 uro boš na koncu pisal z odliko z izkupičkom 45 ur učenja.

Če pa se odločiš, da se boš začel učiti 7 dni pred testom boš namesto 1 ure dnevno za vsak izgubljeni dan porabil 2 uri, kar pomeni če si izgubil 38 dni boš potreboval 76 ur ur učenja + 7 ur za teden ko se učiš. Kar pomeni, da boš za učenje iste količine snovi potreboval vsaj 85 ur. Da ob slabem počutju, stresu in pomanjkanju spanja v tem primeru sploh ne govorim.

 

Obdrži optimizem

Kljub temu, da ti snov ni všeč, pa nikar tako pesimistično ne glej na stvar. Če bo v tvoji glavi slaba volja in misel “kako je vse skupaj bedno” se tudi prebrano ne bo kaj dosti usedlo v znanje. Zato preprosto sprejmi to kot izziv, ki ga boš premagal in zmagal na končni preizkušnji – testu.

 

 

Tina Pečan

Podaljšajte bivanje v domu!

Prošnjo za podaljšanje subvencioniranega bivanja v študentskem domu ali pri zasebniku v študijskem letu 2013/2014 vsi študenti lahko oddajo le še do 20. avgusta.

Prošnjo za podaljšanje bivanja lahko vložijo študenti, ki so v študijskem letu 2012/2013 bivali v javnih ali zasebnih študentskih domovih, dijaških domovih ali pri zasebnikih s subvencijo in se niso izselili iz javnih ali zasebnih študentskih domov oziroma dijaških domov in niso prekinili nastanitvene pogodbe za bivanje pri zasebnikih.

Prošnjo za podaljšanje bivanja študent odda preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ http://portal.evs.gov.si/bivanje/. Prav tako pa je potrebno prošnjo poslati tudi priporočeno po pošti! Rok za oddajo prošnje je 20. avgust 2013.

Vsak študent lahko odda samo eno prošnjo, in sicer, če se študent prijavlja:

1. s kvalificiranim digitalnim potrdilom se obrazca po pošti ne pošilja, temveč se prošnjo v eVŠ odda do 20. avgusta 2013. Po pošti mora priporočeno poslati ali osebno oddati pristojni pisarni za študentske domove v posameznem visokošolskem središču tiste priloge k prošnji, ki jih v prošnji označi, da jih bo oddal po pošti (na prilogi mora biti naveden sklic na številko prošnje),

2. brez kvalificiranega digitalnega potrdila (z uporabniškim imenom in geslom), mora obrazec prošnje poslati elektronsko v eVŠ, nato natisniti, podpisati in ga s prilogami priporočeno poslati po pošti ali osebno oddati do 20. avgusta 2013 pristojni pisarni za študentske domove v posameznem visokošolskem središču.

Kot pravočasna se upošteva 1.) prošnja, ki je bila izpolnjena in oddana z elektronskim podpisom v eVŠ do 20. avgusta 2013 in  2.) prošnja, ki je bila izpolnjena v eVŠ, natisnjena v istem besedilu kot je besedilo v zadnjem oddanem obrazcu eVŠ,  podpisana, in priporočeno poslana ali osebno oddana pristojni pisarni za študentske domove do 20. avgusta 2013.

Študent, ki mu status študenta oziroma pravica do subvencioniranega bivanja poteče med študijskim letom, odda prijavo najkasneje trideset dni pred potekom statusa oziroma pravice do subvencioniranega bivanja.

Obvezna dokazila, ki jih mora študent priložiti prošnji:

  • soglasje družinskega člana, da pisarna za študentske domove od Davčne      uprave Republike Slovenije in drugih pristojnih organov sama pridobi      podatke o njihovih dohodkih v letu 2012 ali dokazila o dohodkih študenta      in družinskih članov, ki v prošnji niso podpisali tega soglasja,
  • dokazila o dohodkih družinskih članov, ki niso zavezanci za napoved za      odmero dohodnine in so v letu 2012 prejemali dohodke in osebne prejemke:      dohodek iz kmetijstva, dohodek iz opravljanja dejavnosti, pokojnine in      nadomestila (tudi pokojnine iz tujine), preživnine in rejnine,
  • dokazila o dohodkih in osebnih prejemkih družinskih članov, ki so jih      pridobili v tujini v bruto znesku v letu 2012,
  • otrokov rojstni list, če želi študent živeti skupaj s svojim otrokom.

Študenti pa lahko dodatne informacije in pomoč pri izpolnjevanju elektronske prošnje za bivanje najdejo na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (TUKAJ), kjer so na voljo tudi »Navodila za izpolnjevanje prošnje za bivanje (pdf)«.

Ko tvoj cimer smrči?

Smrčanje nastopi, ko napetost mišic grla in ostalih mišic, ki nadzorujejo premikanje jezika in čeljusti, popusti. Če so te mišice šibke, mehko nebo pri vdihovanju zraka zaplapola. Glavni vzrok za smrčanje je zožanje zračnih poti, ki ga povzroča mehko nebo.

Raziskave kažejo, da smrči več kot tretjina odraslih ljudi. Pri smrčanju nastaja močan zvok – najglasnejši smrčač, ki se je s svojim smrčanjem vpisal v Guinessovo knjigo rekordov, smrči z jakostjo 95 decibelov. Jakost normalnega smrčanja pa je okrog 80 decibelov. Ta zvok ponavadi moti partnerja, moti pa tudi spanec smrčečega, saj njegovo spanje ni globoko in zato se zjutraj ne zbuja spočit.

 

Razlogi za smrčanje so različni, odkrijejo pa jih lahko z otorinolaringološkim pregledom. Tu pa naštevamo nekaj posrednih dejavnikov, ki vplivajo na smrčanje:

–         starost – v starosti postajajo mišice ust in grla vedno ohlapnejše in zato po 60. letu smrči kar 40-60 % populacije                        

 –         spanje po uživanju alkohola – alkohol poveča ohlapnost mehkega neba                        

–         povečani mandlji in žrelnica – predvsem pri otrocih, ki zaradi vnetega grla težje dihajo                       

 –         spanje na hrbtu – pri spanju na hrbtu se čeljust spusti navzdol in nazaj, jezik pa zdrsne navzdol, zato se zračne poti zožijo                      

   –         debelost – dihalne poti so obložene z maščobnimi celicami, zato je žrelo ožje                       

  –         ovire v nosu – povečajo tlak, ki povzroča plapolanje mehkega neba                       

  –         bolezensko povečanje jezika – jezik zdrsne nazaj in pritiska na mehko nebo, kar povzroči smrčanje.

Večini ljudi se smrčanje ne zdi resen problem. Vendar pa se moramo zavedati, da je smrčanje motnja spanja, ki smrčečemu onemogoča kakovosten spanec. Ker smrčanje ovira dihanje, spanje ni tako globoko in mirno. Posledice so jutranji glavoboli, slabo razpoloženja, izguba koncentracije in kronična utrujenost. Če smrčanje preide v dušenje v spanju, se moramo posvetovati z zdravnikom, saj je to resna motnja, ki ima številne negativne posledice.

 

Če vas ali vašega partnerja smrčanje zelo moti, lahko preden se odločite za operacijo, poskusite nekatere naravne tehnike:

–         spremenite položaj spanja: Če smrčite le, kadar spite na hrbtu, je rešitev, da izberete drugačen spalni položaj. Mesto, kjer imate glavo, nekoliko privzdignite (dvignite vzglavnik) ali pa poskusite s staro tehniko. Na hrbtni del pižame všijte žogico za namizni tenis, ki bo preprečevala, da bi se prevalili na hrbet in začeli smrčati.                        

 –         shujšajte: dihalne poti pri pretežkih poteh so odebeljene in zato so zračne poti ožje.                         –         izogibajte se alkoholu, uspavalom in pomirjevalom: alkohol, uspavala in pomirjevala onemogočajo normalno dihanje     

  –         pred spanjem inhalirajte: ker je pogost vzrok smrčanja zamašen nos, poskusite z ihaliranjem pare, ki odmaši zračne kanale (za boljši učinek lahko dodate nekaj kapljic eteričnega olja)

 

 

Tina Pečan

Korzika – na kratko – idealno

Čisto enostavno – Vsi, ki še niste bili – pojdite; vsi, ki so že bili, bodo še šli (vedo zakaj).

Kam: Korzika, francoski otok, velik približno toliko kot slaba polovica Slovenije.

Kako: z avtom – iz Ljubljane do italijanskega pristanišča Livorno je cca 570 km. Za primerjavo – pot je le malo krajša od poti do Splita. Nato še trajekt.

Kdaj: junija, prvo polovico julija ali septembra. Avgusta in v drugi polovici julija se Korzike izogibajte zaradi visokih temperatur in italijanske Ferragoste (vročina + milijon italijanov).

Prenočitev: kampi – preko 200 uradnih; cene – v povprečju cca 44 eur na noč skupaj, kar pomeni 4 osebe, 2 šotora, 1 avto in brez elektrike (11 eur na osebo).

Hrana: Špar v vsakem večjem kraju, cene cca 10 % dražje kot pri nas (v hipermarketih).

Pijača: žgane pijače skoraj cenejše kot pri nas; pivo zelo drago – 0,5 l pločevinka v hipermarketu 3 eur – v bifejih 10 eur.

Trajekt: kot z Ryanairom – zadeva je podobna. Na Korziko vozita dve trajektni podjetji – Moby in Corsika ferries. Rezervirate, plačate preko interneta ter natisnete karto. Mi smo plačali za povratno karto 280 eur (4 osebe + avto) – seveda se jo da dobiti tudi ceneje.

Ostalo: Vedno pomagata Garmin in Lonely planet. Pogosto se tudi sliši, da je zelo pomembno, v kateri smeri greš po Korziki – smer urinega kazalca ali obratno – to naj bi bilo pomembno, da se nato ne vozite po cestah na robu pečin. No, po mojih izkušnjah je to traparija, saj so ceste čisto ok, so ponekod malo ovinkaste, a za vsakega normalnega voznika ne bodo predstavljale problema (avtodom je pa druga zgodba). Glede denarja – imejte gotovino, saj bankomatov ni zelo veliko.

1. in 2. dan: Štartamo ob cca 22h in po celonočni vožnji pridemo zelo zgodaj zjutraj v Livorno, kjer nato še malo pospimo v avtu – sledi polurno natovarjanje na trajekt – zadeva je precej večja od Jadrolinije. Nato sledi štiriurna vožnja, ki jo preživimo večinoma na palubi. Po prihodu v Bastio sledi polurno raztovarjanje in že smo na cesti. Ceste so v tem delu zelo ravne in razen milijon krožišč se kar hitro premikamo proti jugu. Ustavimo se v prvem kampu ‘U Rosumarinu', ki je lociran zraven reke – v njenih tolmunih se nato kopljemo; vse skupaj malo spominja na Sočo, le da je voda veliko bolj topla. Cel dan se kopljemo in zvečer načnemo borovničke.

 

3. dan: Zjutraj greva z Nino še na jutranji tek (to prakso še nekajkrat ponoviva), nato po zajtrku spakiramo in se spravimo naprej. Potujemo naprej proti jugu in v prijetni vožnji prispemo na drugo lokacijo – Rondinara. Kot že ime pove, gre za okroglo plažo s kampom, ki naredi v globok zaliv skoraj poln krog. Voda je že skoraj kičasto pretopla, sama plaža peščena in glavna atrakcija na plaži so krave – nek kmet ima ob robu plaže cca pet krav, ki jih turisti veselo slikajo(mo). Občutek imam, da večina ljudi prvič vidi kravo (poleg tiste vijolične od Milke). Marsikdo od navdušenih fotografov ne ve, da jim potem krave hodijo med brisačami + še kakšen kravjek se najde… Seveda se mi strateško umaknemo dovolj stran. Zvečer začne močneje pihati in veter nas nato na žalost spremlja še nekaj dni… Nasplošno zna biti veter malo nadležen – saj ko piha, potem res piha!

 

4. dan: Eno izmed mest, ki se jih splača ogledati, je Bonifacio čisto na jugu otoka. Tja prispemo dopoldne in najprej si gremo ogledat trdnjavo, ki je postavljena na pečinah in je glavna atraktivnost mesta. Najbolj zanimivo je to, da je v sami trdnjavi notri pravi labirint majhnih ulic in kavarn. Iz vrha se vidi tudi že južna soseda Sardinija. Ko se poslikamo, se odločimo še za vožnjo z ladjo ob obali, kjer si impresivne pečine in mesto pogledaš še z drugega zornega kota. Pri kupovanju kart nas sicer opozorijo (v polomljeni angleščini), da so zaradi vetra veliki valovi. Ni panike, bomo že preživeli – a šok je popoln. Valovi so bili namreč po tri metre visoki in ladjo je premetavalo kot v Viharju vseh viharjev – mi seveda slikamo in uživamo…

Sledi spet malo vožnje in s pomočjo Garmina najdemo naslednji kamp Kevano.

 

5. dan: V Kevanu ostanemo dva dneva, saj smo že malo utrujeni od stalnega pospravljanja šotorov – predvsem moški del ekipe. Oba dneva namenimo v celoti branju, plavanju, sončenju in lenarjenju. Ker je borovničk že zmanjkalo, poskusimo njihovo lokalno pivo Pietra, ki naj bi bilo iz kostanja – dejstvo št. 1 – kostanja se ne čuti (sploh), dejstvo št. 2 – za tako ceno sem pil že tudi veliko boljše pivo… Seveda čisto osebno mnenje…

 

6. dan: Spet na cesti in sledi zadnja tretjina otoka. Po nasvetu nekega potopisa se odpravimo tudi na zelo znano plažo Cupabia, ki ima zraven skrit kamp (skrit za nasipom); vhod pa tudi precej dobro zakamufliran. Kamp je sicer prelep in z 1,2 km dolgo plažo precej top zadeva. Edini minus pa najdemo na plaži, ko se nam zdi malo čudno, zakaj se nihče ne kopa? Razlog so meduze – posledično se le sončimo in zvečer potolažimo s steklenicama Malibuja in neke variacije likerja.

 

7. dan: Sledi še en vrhunec – Camping De La Plage D'arone. Kamp sicer povprečen in malo drag; a pot do njega je pa vrhunec potovanja. Pelješ se po prelazu – cesta široka a brez zaščitne ograje, spodaj pa 100-metrski prepad – adrenalinsko, a vrhunsko. Ponovno cel dan kopanje in naredim tudi peščeni grad – Nina je sicer mnenja, da je od 10-letnega otroka zraven boljši…

 

8. dan: Sledi vožnja nazaj čez prelaz in spustimo se v mesto Porto – če smo natančni, gre za malo večjo vas. Kamp je od mesta oddaljen približno 400 m. Tu bi mogoče omenil – za moje pojme sta edini mesti, ki sta vredni ogleda Bonifacio, Porto ter mogoče Bastia. Vsa ostala mesta, vključno s prestolnico Ajaccijem, izgledajo kot Portorož – veliko kavarn in betona, to je pa tudi vse. Ker je vetrovno in so res visoki valovi (preko tri metre), se samo sončimo. Po večerji se razdelimo v dve etapi – Nina in jaz greva pogledat mesto, medtem ko drugi par ostane pri šotorih. Sprehodiva se skozi mesto in najprej najdeva v neki piceriji mini golf – odigrava igro – Nini seveda ‘pustim', da zmaga.  Po golfu greva naprej in iz neke gostilne prihaja ven prav luštna glasba – domnevam, da avtohtona glasba iz Korzike – malo spominja na dalmatinsko – nekaj kitar ter petje, ki ga ne razumem. Privoščiva si sladoled in poslušava glasbo pod teraso restavracije. Romantika na vrhuncu.

 

9. dan: Valovi so še vedno visoki, a očitno malo manj – oz. vsaj toliko da reševalci, ki malo spominjajo na Mitcha iz Baywatcha (a brez ljubavnega tepiha), pustijo plavanje. Valovi so vseeno preko dveh metrov visoki in po obali iz kamenčkov nas meče kot v pralnem stroju – uživamo na polno. Popoldne greva z Nino še v Genevški stolp – gre za edino turistično znamenitost v kraju – pač manjši, približno tri nadstropja velik stolp na pečinah – na otoku jih je včasih bilo kar nekaj. Po vrnitvi iz stolpa pa nas čaka neprijetno presenečenje – dež. Ker izgleda, da bo nevihta huda, smo še pravočasno pospravili vso robo ter šotore, saj bi drugače bili premočeni v nulo – dež je namreč padal dve uri brez prestanka – pravi naliv. In tukaj nastopi slaba stran kampiranja, ker nismo imeli druge strehe nad glavo, smo morali prevetriti v avtu – z litrom belega ruma je bilo malo lažje. Zvečer dež poneha in na novo postavimo šotore ter gremo spat.

 

10. dan: Čaka nas vzpon čez gorovje, mimo mesta Corte ter nazaj na vzhodno stran otoka. Sam vzpon si predstavljajte kot pot na Krvavec ali kaj podobnega – le da se malo bolj vleče. Na poti proti vrhu prelaza, ki je bil na višini cca slabih 1500 m nadmorske višine se pogoste zgodi, da srečaš ‘divje' prašiče ob cesti. Z veseljem se pustijo slikati in to seveda izkoristimo. Na vrhu prelaza je bilo samo še cca 7 stopinj ter megla, tako da se hitro spustimo nazaj v doline na drugi strani. Tu nekje najdemo tudi eno izmed dveh smučišč, ki jih ima Korzika (svašta…). Zadnjo noč prespimo v kampu Miami plage blizu Bastie, tako da smo bili že zelo blizu trajekta. Privoščimo si še nekaj piv in gremo spat.

 

11. dan: Vožnja do trajekta, in ker smo malo prezgodnji, gremo pogledat še samo Bastio malo – poslikamo nekaj kipov in gremo na trajekt. Popoldne preživimo na trajektu in ob prihodu v Italijo gremo še v Piso, ki je oddaljena približno 15 km in si jo pojdite obvezno pogledat, saj je res lepo in zelo blizu (tu bo sicer precej pomagal Garmin). Potem, ko se poslikamo, sledi večerno-nočna vožnja domov. Za volanom se vmes zamenjava, saj je avtocesta nekje prav naporna – ozka, polna tovornjakov in tunelov. Nekje ob dveh ponoči smo doma in to v enem kosu. Celotna zadeva na glavo nas je stala cca 380 eur.

Mitja Urbanček

K sodelovanju pri 20. EX PONTU vabijo prostovoljke in prostovoljce

Kulturno društvo B-51 vabi k sodelovanju vse, ki vas veseli dinamično in zanimivo festivalsko delo in želite prispevati svoj del k soustvarjanju kvalitetnega in raznolikega umetniškega prostora

Vabijo vas k sodelovanju pri realizaciji mednarodnega festivala uprizoritvenih umetnosti EX PONTO, letos jubilejnega 20. in zato še bolj posebnega.

V času festivala, od 1. do 8. septembra, se bodo na različnih prizoriščih v Ljubljani predstavili številni umetniki iz Slovenije, Nemčije, Japonske, Črne gore, Kosova, Makedonije, Bolgarije, Slovaške, Madžarske, Francije in Hrvaške z 12 gledališkimi predstavami in pestrim spremljevalnim programom.

Področja dela:

  • pomoč pri pripravi na festival
  • pomoč pri organizaciji festivala
  • pomoč pri koordinaciji gostov
  • pomoč pri razdeljevanju in zbiranju glasovnic pred in po predstavah, s      katerimi gledalci oddajo oceno posamezni predstavi
  • druga dela s področja organizacije in koordinacije festivala.

Več informacij o delu dobite na 01-426 95 05 in 041-200 390.

Prijave z življenjepisom in kratko predstavitvijo razlogov ter želja za sodelovanja pošljite na elektronski naslov b51@exponto.net

 

 

Tina Pečan

Vse več fakultet se prilagaja študentom

V Sloveniji imamo vse več fakultet in študijskih programov, vse več je zasebnih. Poleg rednega študija lahko študiramo tudi izredno ali na daljavo.

 

Visokošolski zavodi in višje strokovne šole

Visokošolski zavodi so univerze (fakultete in akademije) in samostojni visokošolski zavodi, ki niso del univerz, delujejo pa kot visoke strokovne šole ali samostojne fakultete. Višje strokovne šole so poseben del terciarnega izobraževanja, kjer potekajo dvoletni študijski programi, ki izobražujejo za poklicne standarde.

 

Redni ali izredni študij

Redni študij je najpogostejša oblika študija, ki je organizirana tako, da naj bi povprečen študent porabil 8 ur dnevno za študij. Na redni študij se lahko vpiše vsak, ki izpolnjuje pogoje za vpis ne glede na starost ali zaposlitveni status. Redni študij je na 1. in 2. stopnji na javnih zavodih brezplačen.

Izredni študij je praviloma namenjen tistim, ki študirajo ob delu. Obveznosti so prilagojene delovniku in potekajo večinoma ob popoldnevih in vikendih. Po obsegu in zahtevnosti je enakovreden rednemu študiju, razlikuje se le v organizaciji in razporejanju dela in študijskih obveznosti. Za izredni študij je potrebno plačilo šolnine.

 

Javna ali zasebna fakulteta

Javno izobraževanje pomeni, da izobraževalno ustanovo upravlja javna oblast (država, regije ipd.), financira pa se iz javnih virov. Zasebno izobraževalno ustanovo pa upravlja zasebni sektor, financira pa se iz zasebnih virov (šolnine, prispevki ipd.).

V zadnjih letih je število akreditiranih visokošolskih zavodov precej naraslo.

Ob vpisu na zasebni zavod se je dobro pozanimati, ali je izbrani program koncesioniran, saj je v nasprotnem primeru tudi redni študij plačljiv.

Študij na daljavo ali e-študij

Vse bolj narašča povpraševanje po študiju na daljavo ali e-študiju. Glavna prednost te oblike študija je izjemna fleksibilnost, zato je še posebej zanimiv za zaposlene, mlade mamice, športnike in druge, ki zaradi službe, družinskih ali drugih obveznosti ne morejo obiskovati predavanj. Tu študirate v virtualnem učnem okolju, s pomočjo forumov, klepetalnic, družbenih omrežjih in drugih spletnih orodjih, kar vam omogoča, da ste ves čas povezani s študijskimi kolegi. Študirate takrat, ko vam čas to dopušča.

Najpogostejše težave, na katere naletijo študentje (predvsem odrasli, ki imajo tudi druge socialne vloge in zaposlitev), so učno okolje, tehnologija, komunikacija in strah.

Razpisani študijski programi

Vse podatke, povezane z vpisom in možnostmi študija, najdete v vsakoletnem Razpisu za vpis ali na http://www.vpis.uni-lj.si/vpis/razpis_kazalo.htm.

 

Ksenija Gider

 

Beljakovine in vzdžljivostni športniki

Še vedno se zelo pogosto dogaja, da tekači in kolesarji zanemarjajo pomembnost beljakovin v svoji prehrani. Zgrešeno je tudi mišljenje, da nas proteini napihnejo in da se bomo zaradi njih zredili. Kaj so torej proteini? In kaj so beljakovine? Zakaj jih potrebujemo? In iz kje jih dobimo?

Proteini ali beljakovine?

Izraza proteini in beljakovine pomenita isto. Izraz proteini se uporablja v strokovnejših vodah in pogovorno za beljakovine v prahu, medtem ko je izraz beljakovine znan verjetno vsakomur izmed nas. Da proteine potrebujejo le »bilderji«, ki želijo pridobili mišično maso, je le še eden izmed številnih mitov, ki krožijo predvsem med vzdržljivostnimi športniki.

Kaj so beljakovine?

Beljakovine so organske molekule, sestavljene iz med seboj povezanih manjših gradnikov – aminokislin. Ko zaužijemo beljakovine, jih naše telo razgradi na aminokisline, da jih lahko absorbira. Aminokisline nato po krvi potujejo do jeter, ki iz njih izdelujejo telesne beljakovine oziroma se deloma porabijo kot vir energije.

Aminokisline delimo na esencialne in neesencialne aminokisline. Esencialne aminokisline telo ne more samo proizvesti, zato jih moramo zaužiti s hrano, neesencialne pa je sposobno tvoriti samo iz gradnikov, ki so mu na voljo. Med esencialne aminokisline tako spadajo fenilalanin, valin, treonin, triptofan, izolevcin, metionin, levcin in lizin. Med športniki so zagotovo najbolj poznane BCAA aminokisline, ki so sestavljene iz L-valina, L-levcina in L-izolevcina.

Sem tekač, jaz ne potrebujem beljakovin!

Največ telesnih beljakovin najdemo v mišicah, kar pomeni, da so za aktivnega posameznika še kako pomembne. Mišljenje, da se bomo z uživanjem beljakovin oziroma proteinov »napihnili«, je zgrešeno. Za pridobivanje mišične mase je poleg urejene prehrane potreben še temu primeren trening, ki stimulira mišično rast. Samo z uživanjem mesa, jajc ali mlečnih izdelkov, enih izmed glavnih virov beljakovin, še nihče ni postal mišičast.

Tekači potrebujemo beljakovine za uspešno regeneracijo in s tem kakovostno izvajanje treningov iz dneva v dan. V primeru, da ne zaužijemo dovolj beljakovin, bo naše telo začelo pospešeno razgrajevati telesne beljakovine (v prvi vrsti mišično maso). Ta proces imenujemo katabolizem, ki je še posebej močan med in takoj po koncu treninga. Ker so beljakovine nujno potrebne tudi pri različnih telesnih funkcijah, kot so celična presnova, vpliv na delovanje hormonov in imunsko odpornost, je v primeru njihovega pomanjkanja delovanje teh vitalnih funkcij omejeno.

Koliko beljakovin potrebujem?

Priporočila za dnevni vnos beljakovin se gibljejo okrog 1 g beljakovin na kilogram telesne teže. Odrasli moški, ki tehta 70 kilogramov, bi torej naj vsak dan zaužil okrog 70 g beljakovin. Seveda se potrebe po beljakovinah razlikujejo glede na stopnjo aktivnosti, delež mišične mase, itd. Za vzdržljivostne športnike se priporoča dnevni vnos tudi do 2 g beljakovin na dan, saj je katabolizem pri dolgih in napornih treningih še posebej povečan in s tem pomembnost beljakovin v prehrani toliko večja.

Viri beljakovin

Med živalske vire beljakovin spadajo meso, ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki. Izmed rastlinskih virov so beljakovine v večjem deležu zastopane predvsem v stročnicah (soja, fižol, grah) in oreških, najdemo jih tudi v žitih, semenih in nekateri zelenjavi.

Poleg samega uživanja zadostne količine beljakovin je pomembna tudi biološka vrednost živila. Višja je, boljše je živilo, saj vsebuje ugodnejšo aminokislinsko sestavo. Živila živalskega izvora spadajo med popolne vire beljakovin, ker vsebujejo različne vrste aminokislin. Prav tako vsebujejo esencialne aminokisline v ugodnih razmerjih. Po drugi strani pa so rastlinske beljakovine nepopolne, zato je za vegetarijance in vegane zelo pomembna kombinacija več rastlinskih živil v enem obroku. Na tak način lahko dosežemo nekoliko višjo biološko vrednost obroka in s tem ustrezno raven pomembnih esencialnih aminokislin v prehrani.

Prehranska dopolnila

Beljakovine so nam na voljo tudi v obliki prehranskih dopolnil. Uporaba beljakovinskih prehranskih dopolnil je zelo priporočljiva v času okrog treninga. Večina izdelkov je namreč po pripravi v tekoči obliki, zaradi česar jih naše telo lažje absorbira in nimamo težav s prebavo. Če boste torej med in po treningu zaužili napitek s sirotkinimi beljakovinami, bo to za vaše telo veliko manj stresno, kot če bi zaužili zrezek ali jajca. Hitreje in kakovostneje nahranimo mišice, hitrejša in bolj učinkovita bo regeneracija.

Med najbolj znana prehranska dopolnila spada sirotka v prahu oziroma whey. Čeprav je včasih še vedno moč opaziti strah pred temi »čudežnimi« praški, je sirotka v prahu dejansko zelo podpbna mleku v prahu, le da ne vsebuje mlečnega sladkorja (laktoze) in mlečne beljakovine kazein, ki sta oba prisotna v mleku v prahu.

Drugo zelo priljubljeno prehransko dopolnilo so aminokisline, osnovni gradniki beljakovin, ki se po zaužitju hitro vsrkajo v kri, kjer so na voljo našim celicam. Med aminokisline spadajo BCAA aminokisline, L-glutamin, beta-alanin in različne kompleksne formule.

Pestra je tudi ponudba prehranskih dopolnil z različnimi kombinacijami ogljikovih hidratov in beljakovin (t. i. gainerji ali recovery napitki). Ti so zelo priročni, kadar potrebujemo hiter in enostaven obrok med dolgim treningom oziroma takoj po njem. Pozorni bodite le na njihovo sestavo in sestavine. Vsebujejo naj kompleksne ogljikove hidrate (maltodekstrin, Vitargo, Palatinoza) in sirotko kot glavni vir beljakovin.

Za konec

Beljakovine oziroma proteini so zelo pomemben del uravnotežene prehrane tekačev in kolesarjev. Zagotavljajo nam energijo, močan imunski sistem, pospešujejo regeneracijo in, kar je najpomembneje, zmanjšujejo razgradnjo telesnih beljakovin (mišic). Prehranska dopolnila, bogata z beljakovinami nam lahko zelo olajšajo dnevni vnos beljakovin in so odlična za uporabo v času okrog treninga, ko naše telo hitro potrebuje enostavna hranila. Vsekakor pa niso izgovor za uravnoteženo prehrano in zapostavljanje drugih kakovostnih živil. Vaš jedilnik naj bo dovolj pester in raznolik, tako da ne boste imeli težav z uživanjem vseh potrebnih aminokislin.

Avtor: Uroš Sobočan, www.maxximum.si

Kako delati, če si ‘nočna ptica’

Si veliko bolj aktiv/ a v nočnih urah? To vrlino pretvori v prednost! Zabavaj se in obenem ‘delaj'.

Dolge noči so zate nekaj vsakdanjega, a kako potem naslednji dan normalno na fax ali v službo? Ponujamo ti štiri namige, kako svoj nočni življenski stil lahko postane ključ za uspešno kariero.

 

Pospešeno delaj od 18 naprej

Običajno po 18. uri pospešeno prenehajo zvoniti telefoni. Tako da če imaš v večernih urah več energije kot čez dan, premakni zahtevnejše obveznosti in se jih loti kasneje, ko te ne bodo telefoni in druge vmesne stvari zmotile vsakih 5 minut.

 

Mreži se (networking)

Šel/ šla si na zabavo, a ne pozabi, da prave ljudi za sodelovanje lahko srečaš kjerkoli in kadarkoli. Pripravi si mini predstavitev, v kateri boš lahko na kratko opisala sebe, svoje iterese in svoje delo. Tako ti bo veliko lažje in ne boš se izgubila, ko boš na zabavi po dveh mojitih, začela na dooolgo in široko nekomu razlagati kaj si in kaj si želiš. Mogoče bo prav on/ona tvoja bodoč/a sodelavec/ka.

 

Bodi innovativn/a

Pravijo, da ima noč svojo moč. Definitivno lahko v nočnih urah opazimo in odkrijemo stvari, ki čez dan samo ‘zletijo' mimo nas. Ob nočnih izhodih imej vedno pri sebi pametni telefon in slikaj kar te navdihuje in kar ti vzbuja pozornost, noč ti ponuja čisto novo perspektivo. Mogoče pa se ti porodi čisto odštekana ideja, ki bo pravi BOOM!

 

Izkoristi nespečnost

Druga polobla živi, ko naša sladko spi. Ljudje pišejo, slikajo in objavljajo na socialnih omrežjih stvari ob čisto drugih urah, kot tvoji sodelavci in prijatelji. Če ponoči pokukaš  na internet imaš dostop do ogromne količine različnega materijala, ki ga drugi sploh ne bodo zasledili. Izkoristi to!

Primer: na Tviterju med priljubljene dodaj različne osebnosti in medije, ki so bolj aktivni v naših nočnih urah, tako te bodo zjutraj na zidu čakale sveže informacije iz drugega konca sveta.

 

 

Tina Pečan