ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Vsak dijak ima mesečno kar nekaj izdatkov in če ne želi biti povsem odvisen od staršev, lahko kandidira za dodaten vir „financiranja“ – za katero izmed štipendij.

ZOISOVE ŠTIPENDIJE

Zoisova štipendija je poimenovana po gospodarstveniku in mecenu nadarjenih članov njegovega krožka iz konca 18. stoletja, Žigu Zoisu. Še danes je namen Zoisove štipendije podoben mecenstvu – finančno pomagati bistrim glavam pri njihovem šolanju.

Kako pridobiti Zoisovo štipendijo? 

Načini, kako pridobiti Zoisovo štipendijo kot dijak, so (poleg izpolnjevanja splošnih pogojev – da npr. že ne prejemajo katere izmed drugih štipendij) trije:

–       povprečna ocena ob koncu letnika najmanj 4,1,

–       izjemen uspeh na maturi („zlati maturant“ – v tem primeru bo štipendijo seveda lahko pridobil kot študent 1. letnika),

–       izjemen dosežek na posameznem področju družbenega življenja (sem štejejo, npr. 1. do 3. mesto ali zlato priznanje na državnih tekmovanjih iz različnih predmetov in strokovnih področij, priznanje za najboljšo raziskovalno nalogo, udeležba in najvišja mesta na mednarodnih tekmovanjih iz znanja ipd.).

Vse dodatne informacije lahko dobite na spletni strani www.sklad-kadri.si. Zadnji rok za oddajo vlog za dijake je letos 9. september 2013.

Za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije je treba vsako leto izpolnjevati katerega izmed pogojev za pridobitev štipendije, npr. imeti povprečno oceno ob koncu letnika najmanj 4,1. Vsako leto je treba prav tako ponovno oddati vlogo, rok pa je na isti dan kot za oddajo vloge za pridobitev štipendije.

Osnovna Zoisova štipendija brez dodatkov znaša za dijake 66,05 evra. Dijaki lahko pridobijo dodatek za vrsto in področje izobraževanja (npr. za področje lesarstva – vsa področja so našteta v prilogi pravilnika o podeljevanju državnih štipendij), za učni uspeh, za bivanje izven kraja stalnega prebivališča in za štipendiste s posebnimi potrebami.

DRŽAVNE ŠTIPENDIJE 

Državne štipendije kot dopolnilni prejemek žal od leta 2012 lahko pridobijo le dijaki, starejši od 18 let.

Za pridobitev državne štipendije – poleg splošnih pogojev – povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne sme preseči 64 % neto povprečne plače (ta odstotek se je letos zvišal, kar pomeni, da bo štipendijo verjetno dobilo več dijakov).

Kandidati morajo za pridobitev državne štipendije vložiti vlogo na obrazcu „Vloga za uveljavitev pravic iz javnih sredstev“ skupaj s prilogo II – obrazec je mogoče kupiti v knjigarnah ali natisniti s spletnih strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ – www.mddsz.gov.si) ali centrov za socialno delo. 

Kandidat poda vlogo za državno štipendijo skupaj z vsemi zahtevanimi prilogami na kateri koli center za socialno delo, lahko pa tudi elektronsko preko povezave na spletni strani MDDSZ. Vlogo za državno štipendijo lahko dijaki vložijo kadar koli (npr. takoj, ko dopolnijo 18 let) in če izpolnjujejo tudi vse ostale pogoje, jo lahko začnejo prejemati na začetku naslednjega meseca. Idealno je, če je to v avgustu, saj jo tako lahko prejemajo celo šolsko leto.

KADROVSKE ŠTIPENDIJE 

Kadrovske štipendije dodeljujejo delodajalci kot del svojega dolgoročnega kadrovskega načrtovanja. Kadrovske štipendije so, kot pravijo na spletni strani JS za razvoj kadrov in štipendij, v povprečju najvišje med vsemi vrstami štipendij, kljub temu pa jih vsako leto veliko ostane nepodeljenih. Prednost kadrovskih štipendij je v tem, da zagotavljajo takojšnjo prvo zaposlitev po končanem šolanju. Za več informacij obiščite www.skladi-kadri.si.

Blaž Božnar

Tudi letos je na področju subvencionirane prehrane dijakov prišlo do sprememb. Do brezplačne ali ugodnejše šolske malice je upravičenih več dijakov kot v prvi polovici lanskega šolskega leta.

Kaj se je spremenilo?

1. 2. 2013 je začel veljati nov Zakon o šolski prehrani (ZŠolPre-1, Ur.l. RS, št. 3/2013), ki so ga po ugotovitvi, da je bila dotedanja ureditev šolske prehrane nevzdržna (veliko učencev in dijakov je kljub težki finančni situaciji doma v šoli ostalo lačnih, ker niso bili upravičeni do subvencije, starši pa jim niso mogli plačevati malice), sprejeli poslanci v Državnem zboru. Zakon poleg tega, da je do subvencije upravičeno večje število dijakov (20.000 dijakov več), prinaša tudi novo razvrstitev v razrede.

V šolskem letu 2013/14 cena malice znaša (enako kot lansko leto) 2,42 evra. Vseeno se upošteva, da si nekateri težje privoščijo malico, zato bodo do brezplačne malice upravičeni dijaki iz tistih družin, katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 42 odstotkov povprečne neto plače v Sloveniji (do 414,70 evra na osebo).

70 odstotkov cenejšo malico bodo imeli dijaki iz družin, katerih povprečni mesečni dohodek je med 42 do 53 odstotki neto povprečne plače v RS (od 414,70 do 523,31 evra na osebo – malica bo stala 0,73 evra), 40 odstotkov cenejšo pa, če ta odstotek znaša med 53 in 64 (od 523,31 do 631,92 evra na osebo – malica bo stala 1,45 evra). Višino teh odstotkov lahko vsaka družina zase preveri na odločbi o otroškem dodatku, ki so jo dobili.

Kdor bo želel uveljavljati subvencijo, bo moral vlogo za subvencioniranje malice oddati na pristojnem centru za socialno delo (CSD) in ne na sami šoli, kot je to veljalo do nedavnega. Šola namreč ne sme več izdajati sklepov o subvencionirani šolski prehrani.

V izjemnih primerih lahko CSD poleg odstotkov povprečne plače upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki nastopijo zaradi dolgotrajne bolezni ali smrti v družini, nenadne izgube zaposlitve staršev ter naravne ali druge nesreče. Subvencijo za malico lahko ne glede na kriterij dobijo tudi dijaki v rejništvu oziroma prosilci za azil.

Odločba CSD se izda za vsako leto posebej, zato lanskoletne odločbe ne veljajo za novo šolsko leto, ampak je potrebno na CSD vložiti novo vlogo. 

CSD bo o pravici do subvencionirane malice odločil z odločbo v roku treh mesecev. Podatke o dijakih, ki so upravičeni do subvencionirane malice, šola prejme od CSD. Ker postopek za izdajo odločbe lahko traja relativno dolgo, šole dijakom oz. njihovim staršem svetujejo, da vlogo na CSD vložijo čim prej. V primeru, da bo CSD subvencijo odobril med šolskim letom, bo dijak od šole dobil povrnjen (delno ali v celoti) znesek do tedaj plačanih malic. 

Dobro je tudi vedeti, da se lahko dijak, če določene malice tekom leta ne želi jesti (in če se s tem, da o tem odloča sam, v vlogi strinjajo tudi njegovi starši), od malice za tisti dan tudi odjavi, vendar mora to storiti pravočasno – ponavadi je rok en dan prej, dopoldan.

Pa dober tek!

Blaž Božnar

Delo dijakov preko študentskega servisa je koristno za nabiranje najrazličnejših izkušenj. Preko študentskega servisa sicer delo opravljajo predvsem študenti, vendar to lahko počnejo tudi dijaki, ki so dopolnili 15 let.

Za dijake je študentsko delo lahko zelo koristno, saj jih navaja na prevzemanje odgovornosti, pomaga pridobivati izkušnje pri komunikaciji z ljudmi, poleg tega pa je lahko za njih tudi pomemben vir prihodkov, saj štipendija ali žepnina včasih hitro skopnita. Prav zato je koristno, da ima dijak nekaj informacij o značilnostih študentskega dela.

Napotnice 

Pravna podlaga za študentsko delo je študentska napotnica, zato mora biti nujno izdana pred začetkom dela. Poznamo dve vrsti napotnic, in sicer stalno napotnico (velja največ eno leto od izdaje), namenjena je študentom, ki delajo pri istem delodajalcu dlje časa, novo napotnico je potrebno izdati na začetku novega šolskega leta. Druga vrsta je navadna napotnica, ki je namenjena za dela, ki se opravljajo krajši čas. Napotnico je potrebno pred začetkom dela posredovati delodajalcu, kar stori študent sam ali študentski servis.

Ob začetku dela je dobro, da dijak od delodajalca zahteva žigosan četrti izvod napotnice. Prav slednji izvod napotnice ali/in pisni dogovor, sklenjen pred začetkom dela, sta zelo koristna dokaza v primeru neplačila – takrat se je dobro obrniti na študentski servis, ki bo delodajalca opomnil, naj denar nakaže na njihov račun. Možno je tudi – po poteku 8 dni od pisne zahteve dijaka za plačilo – obvestiti inšpektorat za delo ali/in vložiti tožbo pred pristojnim sodiščem.

Če veliko delate preko študentskega servisa, je dobro, da poznate vsaj osnove davčne ureditve na tem področju.

Dohodnina

V primeru višjih zasluženih zneskov mora dijak del le-teh plačati kot dohodnino. V večini primerov to ne pride v poštev, vendar je vseeno dobro vedeti.

Koliko lahko dijak zasluži, da mu ne bo treba plačati dohodnine?
–    Če dijaka kot vzdrževanega družinskega člana prijavijo starši, je ta vsota za leto 2013 2.477,03 evra (upoštevana je posebna osebna davčna olajšava; znesek je dejansko lahko še nekoliko višji zaradi 10 % normiranih stroškov, ki se odštejejo od dohodka preko napotnic). Nasvet za starše je, da dijaka kot vzdrževanega družinskega člana uveljavlja tisti od staršev, ki ima višje dohodke, saj mu to lahko omogoči višjo davčno olajšavo.
–    Če dijaka starši ne prijavijo kot vzdrževanega družinskega člana, dijaku pripadeta še splošna (3.302,70 evra) in praviloma tudi dodatna splošna olajšava (3.217,12 evra, če zasluži do 10.866,37 in 1.115,94 evra, če zasluži nad 10.866,37 do 12.570,89 evra). Upoštevajo se še normirani stroški.

Če dijak vseeno preseže ta znesek, je v večini primerov obdavčen po 16-odstotni dohodninski lestvici.

Poleg tega je potrebno biti pozoren, da znesek na napotnici ne preseže 400 evrov. V nasprotnem primeru se odvede 22,5 % dohodnine (konec leta se sicer vrne, če dijak ne preseže letnega limita).

Če vas zanima več o študentskem delu, se lahko obrnete na kateri koli študentski servis, kjer vam bodo z veseljem ponudili ustrezne informacije.

Blaž Božnar 

Ste vrhunski raziskovalec z akademskimi ali raziskovalnimi delovnimi izkušnjami? Bi želeli voditi svoj raziskovalni projekt v Evropi?

Za štipendije CIG lahko zaprosijo izkušeni raziskovalci iz katerekoli države na svetu, ki imajo najmanj štiri leta izkušenj z raziskovalnim delom (polni delovni čas) ali doktorat. V zadnjih treh letih so se morali aktivno ukvarjati z raziskavami, vendar v tem času niso smeli delati v državi organizacije gostiteljice dlje kot dvanajst mesecev. Niso še izkoristili ne evropske ne mednarodne štipendije za ponovno vključitev (ERG ali IRG) ne štipendije za poklicno vključitev (CIG).

Vloge za štipendijo CIG sprejemajo za vsa področja znanstvenih in tehnoloških raziskav. Izvzeta so le področja raziskav iz pogodbe EURATOM.

Več informacij tukaj.

Tina Pečan

PiNA v sklopu projekta Youth Adrinet pripravlja brezplačno 20-urno delavnico izdelave dokumentarnega filma za mlade med 18 in 29 letom, ki prihajate iz Izole, Kopra ali Pirana oziroma njihovega zaledja

Delavnica je namenjena začetnikom, predznanje ni potrebno. Delavnica bo potekala med 12. in 16. avgustom 2013 med 10.00 in 14.00 v Izoli in Kopru. 

Št. mest je omejeno! Prijave zbirajo do vključno 8. avgusta. Prijave in več informacij:workshops@pina.si.

Program delavnice najdeš TUKAJ.

Po vzoru drugih stanovskih združenj imajo tudi dijaki svojo predstavniško organizacijo, katere člani postanejo samodejno s pridobitvijo statusa dijaka.

Ta organizacija dijakov se imenuje Dijaška organizacija Slovenije (DOS). Namenjena je zastopanju interesov dijakov na različnih ravneh. Zavzema se predvsem za izboljšanje materialnega položaja dijakinj in dijakov, uveljavljanje in varstvo pravic dijakinj in dijakov, utrjevanje in širjenje vpliva dijakinj in dijakov na učni načrt in na način preverjanja znanja v srednjih šolah, medsebojno povezovanje in zastopanje v organih DOS ter za mednarodno sodelovanje vseh slovenskih dijakinj in dijakov.

Kaj sploh dela DOS?

DOS si, kakor lahko preberemo na njihovi spletni strani www.dijaska.org, prizadeva tudi za izboljšanje kvalitete odnosov v srednjih šolah, informiranost in vpliv dijakinj in dijakov v civilni družbi, zagotavljanje in utrjevanje vpliva dijakinj in dijakov pri vprašanjih, ki so povezana z njihovo materialno in duhovno rastjo, zagotavljanje šolske demokracije, enakopravnosti in enakosti v srednjih šolah in zagovarjanje enakih možnosti za vse in zavzemanje za laično, od ideologij in religij nevtralno, šolo.

Organiziranost DOS

DOS je organiziran podobno kot državna oblast – ima predsednika dijaške „vlade“, ki je hkrati predsednik DOS, in dijaške „ministre“ – člane predsedstva DOS. Da gre vse tako kot mora, nad njimi bdi „mentor“, vodja DOS.

Najvišji organ DOS je Parlament DOS, katerega člani so dijaški „poslanci“, predstavniki srednjih šol iz vse Slovenije. Parlament sprejema najpomembnejše odločitve, za njihovo uresničevanje med sejami Parlamenta pa skrbi organ, ki se imenuje Svet DOS.

Skrb za dijakove pravice v okviru DOS

Na dijaške pravice v okviru DOS opozarja predvsem varuh dijakovih pravic, kateremu se lahko „potožijo“ dijaki iz vse Slovenije, če menijo, da so kršene njihove pravice – če so bili, npr. diskriminirani, neupravičeno ali napačno kaznovani in tako dalje. Njegov elektronski naslov je varuh@dijaska.org.

Dijaška skupnost na šoli

Na ravni šole je stanovsko združenje dijakov dijaška skupnost, ki naj bi jo imela vsaka srednja šola (predsednik te skupnosti je hkrati poslanec v Parlamentu DOS).

Udejstvovanje dijaške skupnosti je odvisno od kreativnosti njihovega članstva – vse od kulture, zabave, izobraževanja, informiranja in povezovanja dijakov do tega, da v skladu z zakonom imenujejo dva svoja predstavnika v svet šole, ki je organ upravljanja v ustroju vsake šole – med drugim imenuje in razrešuje ravnatelja, sprejema program razvoja, letni delovni načrt, odloča o pritožbah v zvezi s statusom dijaka kot drugostopenjski organ in tako dalje. Predstavnika dijakov v svetu šole enakopravno sodelujeta in glasujeta ter tako poskrbita, da je slišan tudi dijaški glas.

Iz vsega povedanega lahko potegnemo sklep, da je dijaška skupnost pomemben organ, ki dijakom daje pomembno vlogo pri sooblikovanju življenja in dobrega počutja na šoli.

Blaž Božnar 

Poletni študentski meni v Restavracijah Interspar nagrade deli!

V Restavracijah Interspar so za študente poskrbeli tudi v poletnih mesecih: študentsko kosilo si lahko študenti tudi v poletnem času, ko ne morejo plačevati s študentskimi boni, ob predložitvi študentske izkaznice privoščijo po znižani ceni, za samo 3,99 €.

Od 15. 7. do 18. 8. 2013 pa so za vse študente, ki bodo kupili študentsko kosilo,  pripravili veliko nagradno igro, v kateri bodo kar 10 študentov nagradili s super nagrado – tablico Galaxy Tab! Za nagrade se lahko potegujejo tako, da ob nakupu študentskega kosila na 3939 pošljejo ključno besedo SPAR ter številko blagajne in številko računa – podatke seveda najdejo na računu. Vsak teden bodo izžrebali dva srečneža, ki bosta postala nova lastnika tablice Galaxy Tab!

Več informacij o nagradni igri Poletni študentski meni nagrade deli najdete na www.spar.si.