ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Slovenski praznik zaljubljencev praznujemo 12. marca in sicer na Gregorjevo.

Bliža se 12. marec in s tem slovenski praznik zaljubljencev Gregorjevo. Po ljudskem izročilu se 12. marca oziroma na Gregorjevo ženijo ptički.

Že po starem Julijanskem koledarju je bil Gregor znan prenašalec luči, godoval pa je na prvi spomladanski dan. V resnici je bil to Gregor Veliki, ki je bil rojen okoli leta 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja.

Leta 1582 se je koledarski sistem spremenil iz julijanskega v gregorjevega. Gregorjevo tako praznujemo 12. marca in ne na prvi koledarski spomladanski dan. Gregorijanski koledar se imenuje po papežu Gregorju XIII in ne po Gregorju Velikemu.

Študentski sekciji Slovenskega društva za odnose z javnostmi ni vseeno za ugled in percepcijo stroke odnosov z javnostmi

Študentska sekcija Slovenskega društva za odnose z javnostmi (ŠS PRSS) bo letošnjo pomlad in jesen izvedla projekt PRUF!, s katerim želijo izobraziti študente in mlade zaposlene o stroki odnosov z javnostmi. Njihov cilj je doseči prepoznavnost stroke in hkati izboljšati njeno percepcijo širom Slovenije. Poleg velikopoteznega projekta pa PR sekcija vodi nemalo radicionalnih aktivnosti kot so mesecna predavanja (PRedigre), interna izobraževanja (PRakse), strokovne ekskurzije (PRebliski) in podobno.

Več na www.ssprss.si!

Za izboljšanje prepoznavnosti in percepcije PR-a Povsem nov projekt, ki ga to leto snuje Študentska sekcija PRSS sestoji iz dveh delov. V prvem bodo mladi ponujali brezplačno svetovanje in storitve študentskim društvom, nevladnim organizacijam, mladinskim združenjem pa tudi zainteresiranim podjetjem. PR svetovalnica bo tako preko vpeljave PR orodij v vsakdan društev/organizacij pokazala na nepogrešljivost odnosov z javnostmi in njihovo uporabno vrednost, hkrati pa bo tovrstno delovanje prineslo dragocene izkušnje članom društva. Drugi del projekta PRUF! pa predstavlja snemanje kratkega dokumentarnega filma zvrsti mockumentary, ki bo s svojo lahkotno in z zabavno vsebino skušal doseči viralnost. Njegov namen je ozavestiti podjetne študente in mlade, za katere menimo, da bodo tekom svoje kariere naleteli na določene težave, pri katerih bi jim poznavanje dela PR-stroke omogočalo lažje iskanje optimalnih rešitev za svoja podjetja. Premiera mockumentary-ja bo predvidoma v začetku oktobra.

Izobraževalni dogodki aktivnega društva

Projekt PRUF! pa še zdaleč ni edina aktivnost društva, saj ŠS PRSS redno organizira osrednje dogodke kot so PRedigre (mesecna izobraževalna srecanja v obliki predavanj), PRakse (izobraževalna srecanja v obliki delavnic in obiskov podjetij), PRebliski (izobraževalna potovanja v tujino oz. strokovne ekskurzije) ter PR teater, študentska konferenca o odnosih z javnostmi, ki je eden največjih in najbolj reprezentativnih dogodkov društva. Prav tako so pomemben del njihovega delovanja neformalna srecanja – PRalnice in PReklopi (motivacijski vikendi) namenjeni teambuildingu in spoznavanju novih članov.

Preteklo leto so z entuziazmom in željo po novem spomladi organizirali ePRuveto idej – študentske dneve kreativnosti, izpeljali pa so tudi TEDxFDV, s katerim je FDV postala prva fakulteta v Sloveniji, ki je organizirala dogodek pod licenco TED. »Rek, da na mladih svet stoji, je še kako pomemben za prihodnost številnih strok v Sloveniji. Upam si trditi, da naša študentska sekcija, ki je v nekaj letih iz društva z 20 zrasla v društvo s kar 60 clani, z mnogimi izobraževalnimi dogodki mocno prispeva k stroki odnosov z javnostmi. Predvsem pa je kljucnega pomena, da krepimo sami sebe, se bogatimo z res izjemnimi izkušnjami in dokazujemo, da je tudi mlado srce polno prostovoljstva ter entuziazma,« delovanje in domet društva ocenjuje njegova predsednica Ana Pisar.

Študentska sekcija PRSS deluje že 15 let

ŠS PRSS je neprofitno društvo, ustanovljeno leta 1998, v sekciji pa aktivno delujejo študentje komunikacij in predvsem tisti, ki bi se radi naucili vec o praksi odnosov z javnostmi. Društvo študentom in ostalim, ki jih zanima področje PR-a, nudi pridobitev znanj, ki jih fakultete pogosto ne – omogoča jim tudi vpogled v delovanje projektov in hkrati nudi možnost, da ambiciozni mladi pri projektih tudi sodelujejo, soustvarjajo program društva ter z ucenjem preko dela spoznajo primere dobre prakse in nacine, kako teorijo aplicirati na praktično področje.

Tudi tebe zanima ta skandinavska država? Spodaj si lahko prebereš nekaj splošnih in zanimivih podatkov o Švedski, ki bo letos tista država, ki bo gostila Evrosong.

OSNOVNI PODATKI;

Članstvo v EU: 1995

Glavno mesto: Stockholm

Celotna površina: 449 964 km²

Prebivalstvo: 9,2 milijona

Denarna enota: švedska krona

Švedska je po prebivalstvu največja skandinavska država. Od Norveške jo na zahodu loči gorska veriga, na severu Baltskega morja pa si s Finsko delita Botnijski zaliv.Južni del države je pretežno poljedelski, proti severu pa postaja dežela čedalje bolj gozdnata. Za južni del Švedske je značilna tudi večja naseljenost z največjo gostoto v dolini jezera Mälaren in pokrajini Öresund.Parlament (riksdag) je leta 1971 postal enodomen. Ima 349 poslancev, ki jih izvolijo po proporcionalnem sistemu za štiri leta.Na Švedskem živi še najmanj 17 000 avtohtonih Laponcev (Samov) – ta skupnost največ prihodka ustvari s severnimi jeleni. Na Švedskem živi tudi nekoliko manjša finska manjšina.Švedska izvaža avtomobile, izdelke strojne industrije, jeklo, elektronske naprave, komunikacijsko opremo in izdelke iz papirja.Šveda Mauritz Stiller in Victor Sjöström sta bila pionirja zgodnje kinematografije, pozneje so si režiser Ingmar Bergman in igralke Greta Garbo, Ingrid Bergman in Anita Ekberg sloves ustvarili na tujem. Švedsko glasbo mnogi povezujejo z uspešno pop zasedbo Abba iz 70. let prejšnjega stoletja.Med švedskimi jedmi slovijo Smorgåsbord (slastni narezki in prigrizki), baltski slanik, grahova juha in palačinke.

Tina Pečan

V laboratorijih evropske unije vsake 3 sekunde umre ena žival. Po podatkih Revizije direkcije 86/609 je vsako leto izključno zaradi testiranj medicinskih in kozmetičnih sestavin in izdelkov samo v Evropi ubitih in mučenih okoli 12 milijonov, po svetu pa kar preko 115 milijonov živali na leto! 115 milijonov mučenih, zlorabljenih in na koncu ubitih živali.

Pomislite. Poglejte v oči milijonom živih bitij, ki umrejo v nepredstavljivem trpljenju. To niso le številke. To so in so bila življenja.

Testiranja na živalih so grozljiva, boleča in smrtonosna. Živali so pri testiranjih izpostavljene nepredstavljivemu trpljenju in bolečinam, živijo v strahu in šoku, so nemočne in prestrašene. Namesto naravnega okolja so stisnjene v jeklene kletke, odtrgane od svojih mater in družin, izolirane.

Zdaj je potrjeno! Z 11. marcem 2013 bo Evropska unija zaprla vrata kruti kozmetiki.

Od tega dne naprej bosta v EU prepovedana uvoz in prodaja kozmetičnih izdelkov in sestavin, testiranih na živalih.

Novico je potrdil evropski komisar Toni Borg, ki je zadolžen za kozmetično direktivo, in s tem pokazal posluh za prizadevanja številnih evropskih organizacij za zaščito živali, ki so opozarjale na nesmisel in neprimernost črnega scenarija, po katerem je bilo predvideno tudi večletno podaljšanje roka za odpravo testiranj na živalih znotraj EU.

Skupaj do zmage!

Najmočnejša in najvplivnejša organizacija v svetovnem merilu, ki se zavzema za odpravo testiranj na živalih, je ECEAE (European Coalition to End Animal Experiments), ki je bila skupaj z združenjem BUAV (British Union for the Abolition of Vivisection) pobudnica evropske kampanje No Cruel Cosmetics (STOP kruti kozmetiki).

V okviru kampanje je bila leta 2011 organizirana tudi mednarodna peticija za ukinitev testiranj na živalih za kozmetične namene v EU, ki jo je podprlo več kot 250.000 evropskih državljanov, od tega več kot 4000 iz Slovenije.

Kampanji se je pred letom dni pridružilo Društvo za zaščito živali Ljubljane.

V ta namen so oblikovali in razdeljevali izobraževalno zloženko ter začeli zbiranje podpisov peticije na spletu in na terenu. Z omenjenima organizacijama, ki povezujeta vrsto evropskih društev, so vzpostavili dobro sodelovanje in letos pridobili status opazovalca ECEAE. Več o tem si lahko ogledaš na http://www.dzzz.si/sl/stop-kruti-kozmetiki.html

Tina Pečan

Evropska prestolnica mladih Maribor 2013 je z nepogrešljivo pomočjo prostovoljcev v ponedeljek, 4. marca v dvorani Gustaf Pekarna v Mariboru pripravila prvo skupno predstavitev programov, ki se izvajajo v okviru EPM Maribor 2013.

Predstavilo se je deset mladinskih organizacij, ki izvajajo svoje programe pod okriljem EPM Maribor 2013. Kulturno društvo Mladinski center Indijanez sodeluje z več projekti, v ponedeljek je predstavilo dva, in sicer projekta Kikiriki! in Posluh!. Prvi predstavlja sklop različnih prostorskih, socialnih, družbenih in umetniških akcij. Program Posluh! pa je namenjen vključevanju gluhih in naglušnih v letošnje dogajanje in tudi osveščanju slišečih o problematiki gluhih in naglušnih.

Zveza prijateljev mladine Maribor pri EPM sodeluje s programom Čevljarček kot navdih, ki sloni na legendi o čevljarčku, ki je rešil Maribor pred Turki. S projektom želijo mlade spodbuditi k ustvarjalnosti in jih med drugim osveščati o izkoriščanju otrok in mladih za ekonomske koristi.

Mladinski kulturni center Maribor pri EPM sodeluje s štirimi projekti, med drugim s projektoma Litera(z)tura in Borza veščin. V okviru slednje želijo spodbuditi medvrstniško sodelovanje in izmenjave znanj in veščin. Klub mariborskih študentov (KMŠ) je predstavil projekt I take Europe ter projekt KMŠ in EPM, ki med drugim spodbuja mobilnost mladih.

“Listen to the Youngle” je program, s katerim sodeluje mariborska študentska mreža Erasmus (Erasmus Student Network), ki želi mlade spodbuditi k razmišljanju, kje so in kaj želijo ter jih aktivirati. MBajk pa je program Univerzitetne športne zveze, v okviru katerega pravkar poteka zbiranje rabljenih koles, ki jih bodo prebarvali v “mariborske” vijoličasto-rumene barve in jih umestili v kolesarsko mrežo po postajališčih, kjer se zadržujejo mladi.

Zavod Antona Martina Slomška skupaj s Tovarno podjemov sodeluje pri EPM Maribor 2013 s programom Oblak podjetniških priložnosti za mlade, v okviru katerega bodo mladim pomagali pri razvijanju njihovih podjetniških idej. Zavod PIP je predstavil Mestni parlament mladih, Druga gimnazija Maribor pa projekt Mavričnost sveta.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru je predstavila programa Aktivna pomlad in Mala šola politike, študenti so predstavili dve zmagovalni aplikaciji v okviru FeriCamp, dve tuji prostovoljki pa svoje delo pri EPM, ki ga opravljata v okviru programa združenja EPEKA.

Prostovoljci, ki so nepogrešljiv del EPM Maribor 2013, so poskrbeli za organizacijo dogodka, scenarij prireditve, glasbo ter samo izvedbo. Pripravili so mladim prijazno in zanimivo predstavitev ter spremljevalni program, v katerem je bilo obilice dobre volje in smeha. »Prostovoljcem je  bilo omogočeno, da so sami odločali, na kakšen način je predstavitev potekala. Tako si bodo kmalu pridobili izkušnje z organizacijo dogodkov, ki je najbolj zaželena veščina, v kateri se želijo kaliti prostovoljci,« je povedala Kristina Rešek iz Evropske prestolnice mladih Maribor 2013.

Predstavitev se je po predstavitvi programov zaključila s sproščenim druženjem mladinskih organizacij ob brezplačnemu čaju, sadju, domačih sokovih in pecivu.

Kampus.si je platforma, ki povezuje različne študente iz različnih fakultet z različnimi znanji in spodbuja podjetništvo med mladimi.

Kampus.si je platforma, ki povezuje študente iz različnih fakultete z različnimi znanji in spodbuja podjetništvo med mladimi. Njihov glavni cilj je povezati študente z različnimi idejami in študente s pravimi znanji za razvoj teh idej.

Različni študentje imajo različna znanja in veliko talenta. Vendar so med seboj nepovezani in zato njihov talent ne pride do izraza. Nihče namreč ne more sam popolno izpeljati vseh plati projekta, zato je pomembno, da najde ljudi s komplementarnimi znanji. To je tudi ideja projekta Kampus.si in iz te točke izhaja. 

Kampus je definiran kot zemljišče v sklopu univerze, kjer se nahajajo različne fakultete in povezane institucije. Na kampusu se srečujejo študentje z različnimi pogledi in znanji, ustvarijo se povezave med njimi in sčasoma ideje prerastejo v projekte. V takšnem raznolikem okolju se nastale podjetniške ekipe hitreje razvijajo in njihove ideje imajo večje možnosti, da se prelevijo v hitro rastoča podjetja.

Kampus.si temelji na temu, da v Sloveniji primanjkuje povezovanja med fakultetami in njihovimi študenti. Vizija Kampus.si je postati vodilna povezovalna skupnost študentov, ki jih zanima podjetništvo in na tak način pripomoči k razvoju okolja, v katerem živimo. Poslanstvo je skrbeti za čim lažje povezovanje med študenti različnih fakultet in smeri, da lahko ti sestavijo kar se da najboljšo ekipo za svoj projekt. Prav tako bo oblikovana skupnost skrbela za medsebojno pomoč in sodelovanje, da bodo imele mlade ideje kar se da dobro možnost za rast.