ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Šesttedenski izobraževalni projekt Inovacijska šola, ki ga že drugo leto zapored uspešno izvajata Fakulteta za management ter Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske.

Šesttedenski izobraževalni projekt Inovacijska šola, ki ga že drugo leto zapored uspešno izvajata Fakulteta za management ter Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske, se je zaključil v sredo, 4. aprila 2012, v Hiši refoška Vinakoper s predstavitvijo rešitev izzivov podjetij, ki so jih študenti snovali v okviru omenjenega projekta. Izobraževalni projekt i.šola je uresničevanje prizadevanj FM in UIP, da se ustvari kakovostnejši dvosmerni prenos znanja iz akademskega sveta v gospodarstvo in se usposobi študente za ustvarjalno reševanje poslovnih izzivov podjetij. Letos so bili vanj vključeni tudi mednarodni študenti na primorski univerzi, zato je potekal v angleščini.

Z dizajnerskim razmišljanjem (design thinking) do drugačnega pogleda na razvoj idej

Temelj i.šole je filozofija ustvarjalnega mišljenja oziroma dizajnersko razmišljanje (angl. design thinking) po vzoru standfordske univerze iz Združenih držav Amerike. Glavni cilj je naučiti študente dizajnerskega razmišljanja, ki ponuja drugačen pogled na razvoj idej in proizvodov in pomeni odmik od klasičnega ekonomskega reševanja problemov. Študenti pridobijo veliko znanj, od poslovnih, humanističnih, tehnoloških, antropoloških znanj do znanja o pridobivanju idej in javnem nastopanju. Na kožo je pisana tistim, ki želijo poglobiti znanje in preveriti svoje podjetniške sposobnosti.

Izziv podjetja »od ideje do inovacije«

Delo poteka v projektni skupini, ki jo vodita mentor iz sodelujočega podjetja in projektni mentor. V skupini študenti rešujejo izziv podjetja »od ideje do inovacije« in izdelajo prototip izdelka, storitve, procesa ali poslovnega modela. Željo naučiti se ustvarjalnega razmišljanja je letos uresničevalo 20 mednarodnih študentov iz osmih evropskih držav, ki so v Koper prišli na študentsko izmenjavo v okviru evropskega programa mobilnosti Erasmus.

 Projektno delo udeležencev letošnje i.šole je temeljilo na dveh poslovnih projektih, ki sta jih kot izziv ponudili podjetji Tomos in D.I.F.F – Different. Študenti so obe podjetji tudi obiskali in spoznali njihove produkte. Seznanili so se z razvojnima projektoma podjetij in konkretnimi poslovnimi izzivi. Tako so praktično spoznali celoten potek razvojnega procesa in se soočili z okoljem v podjetju. Udeleženci i.šole so bili z izvedbo zelo zadovoljni. Poleg vsega pa je bilo pomembno tudi druženje, saj celotno delo na projektu predstavlja dragoceno izkušnjo za timsko delo. Fakulteta za management in UIP bosta tudi v prihodnje izvajala program i.šole na Univerzi na Primorskem ter s tem utrjevala interdisciplinarno povezovanje, omogočala inovativno in ustvarjalno okolje za reševanje poslovnih izzivov in spodbujala aktiven proces dvosmernega prenosa znanja.

Največja in ena najstarejših slovenskih folklornih skupin, Akademska folklornaskupina France Marolt ŠOU v Ljubljani, pripravlja 64. letni koncert, ki so ga poimenovali Prebujeni zapisi. Premiera bo v soboto, 21. 4. 2012, ob 19.30 v Cankarjevem domu.
Premikanje meja v folklorno-plesni dejavnosti je še vedno vodilo največje in ene najstarejših slovenskih folklornih skupin. Letne produkcije priljubljenih Maroltovcev na odru Cankarjevega doma vedno znova presenečajo, poustvarjanje ljudskega plesa, glasbe in oblačilne dediščine pa postavljajo ob bok sodobni odrski umetnosti. Z letošnjim koncertom bo skupina zakorakala na področje še neizkoriščenih možnosti za odrsko uprizarjanje. Rdeča nit Prebujenih zapisovso manj znani opisi plesa na Slovenskem, ki so izšli predvsem v časopisju, rokopisnih zbirkah in leposlovju od 17. do konca 19. stoletja, od katerih so nekateri dostopni samo v arhivih na Dunaju.

V zaprašenih arhivih izbrskani zapisi, prebujeni in rekonstruirani za oder, bodo ob bogati kostumografiji, prilagojenem plesnem izrazu in za folklorno občinstvo precej nenavadnih godčevskih sestavih popestrili klasičen folklorni program in morda začrtali prihodnost folklorne dejavnosti.

Maroltovci zaradi velikega zanimanja za koncert že pripravljajo tudi ponovitev, ki bo v nedeljo, 22. 4. 2012, ob 18.00 v Centru kulture Španski borci. Na odru Cankarjevega doma in KD Španski borci se bo zvrstilo več kot 100 plesalk in plesalcev, pevcev in glasbenikov.

O Akademski folklorni skupini France Marolt

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil France Marolt, prvi slovenski etnomuzikolog. S samo tremi pari je postavil temelje razvoja največje slovenske folklorne skupine, ki danes redno nastopa tako doma kot v tujini in svoje občinstvo vedno znova navduši z letno produkcijo na največjem odru v Sloveniji – Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. V triinšestdesetih letih nenehnega delovanja si je skupina prislužila številna priznanja in nagrade. Najbolj je ponosna na zlati častni znak svobode Republike Slovenije in na status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. Skupino, ki je del Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, trenutno sestavlja 125 članov, razdeljenih v 3 plesne skupine in 2 glasbena orkestra. Umetniški vodja skupine je Tomaž Simetinger, ki je vodstvo prevzel od prof. Mirka Ramovša. Skupina med letom izvede več kot 60 koncertov, krajših nastopov in delavnic ter številne samostojne projekte. Lahko se pohvali z mnogimi protokolarnimi nastopi, polnimi dvoranami v Cankarjevem domu in z izkušenim, plesno in pevsko izobraženim kadrom.

Več o AFS France Marolt preberite na http://www.marolt.si/ .

ŠOU v Ljubljani v sodelovanju z Zavodom Nefiks po izjemno uspešni prvi pripravlja novo sezono Zaposlitvenih torkov! Prvi bo že ta torek, 17. aprila, med 9:00 in 13:00 v Študentski hiši SRCe (Židovska steza 6, Ljubljana).
Vrata tokrat odpira nevladna organizacija, Zavod Študentska svetovalnica, ki je v dvajsetih letih delovanja pomagala mnogo mladim, ogromno mladih pa je prek sodelovanja tudi razvila, jim nudila znanje in neprecenljive delovne izkušnje. 

Svojo dejavnost in kadrovanje bodo z veseljem predstavili vsem, ki jih to zanima, predvsem pa študentom psihologije, socialnega dela, prava, terapije, andragogike in pedagogike …

Trenutno imajo razpisano tudi prosto študentsko delovno mesto, zato je to idealna priložnost, da se jim predstavite in začnete nabirati delovne izkušnje, še preden stopite na trg dela.

Zakaj se je smiselno udeležiti Zaposlitvenega torka v Zavodu Študentska svetovalnica?

– ker boste spoznali delovanje nevladnih organizacij
– ker boste spoznali ključne kadre in njihove poklicne poti
– ker se boste naučili, kako napisati prijavo na delovno mesto
– ker bodo v Svetovalnici zagotovili tudi simulacijo zaposlitvenega razgovora.

Prijavite se čimprej tukaj:  https://docs.google.com/spreadsheet/viewform?formkey=dHlGN0xVRWJwWnN0Y1BlbGFRRE5xbFE6MQ 

Več informacij na tadeja@talentirana.si

V četrtek, 5.4., je v Centru Evropa v organizaciji Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) ter Revije Študent potekalo predavanje znamenitega slovenskega izumitelja Petra Florjančiča.

Peter Florjančič, s katerem smo pred kratkim izvedli intervju, ki je objavljen na strani https://www.student.si/preberi-si/aktualno/peter-florjancic-kljucni-so-pogum-vera-v-svoj-uspeh-in–sreca.html, je pripravil zelo zanimivo predavanje, ki je držalo poslušalce v popolni pozornosti skoraj dve uri.

To niti ni bilo tako težko, saj ima Florjančič skoraj neverjetno življenjsko zgodbo, o kateri je bil posnet tudi film z naslovom Zgodba o gospodu Petru F.

Predavanje je potekalo tudi v sklopu dejavnosti MDDSZ, saj je bil Florjančič z njihove strani imenovan za Ambasadorja aktivnega staranja in medgeneracijskega sodelovanja.

http://www.mddsz.gov.si/si/teme_projekti/el2012/peter_florjancic/

Tako je bilo že samo predavanje vzorčen primer medgeneracijskega sodelovanja, saj so se že pri organizaciji povezali ljudje vseh generacij, na samem predavanju pa je bilo to še toliko bolj očitno, saj je bilo tam mnogo nadebudnih mladih ljudi, predvsem študentov, ki jim je predaval človek zrelih let z izjemno življenjsko potjo.

Peter Florjančič je zelo iskriv govornik. Poleg pripovedovanja svoje življenjske zgodbe (v krajši verziji), je podal tudi svojo pronicljivo analizo sedanjega stanja gospodarske krize in nanizal nekaj svojih predlogov za njeno reševanje (trend vidi predvsem v prilagodljivih družinskih podjetjih), predavanje pa je sklenil z domislico, da mu je ‘zelo žal, da tako slabo vidi, ker je med občinstvom verjetno veliko luštnih punc'.

Predavanje je bilo zelo dobro obiskano, celo tako, da vseh prijav organizatorji zaradi omejenega prostora nismo mogli sprejeti, bo pa ravno zato podobno predavanje morda izvedeno še kdaj v bližnji prihodnosti.

Blaž Božnar

Foto: Erik Rant

Društvo MEDS – Meeting of design students – je mednarodno združenje študentov arhitekture in notranjega, industrijskega ter grafičnega oblikovanja.

Društvo je bilo ustanovljeno leta 2010 z namenom, da bi se študentje različnih oblikovalskih ved že v času študija naučili medsebojnega in mednarodnega sodelovanja in da bi to znanje pri nadaljnjih projektih uspešno uporabljali na svoji ustvarjalni poti.

Društvo zato vsako leto prireja dvotedensko delavnico, na kateri udeleženci pripravijo in realizirajo različne projekte (manjše konstrukcijske objekte ali urbanistične in oblikovalske implementacije), izmenjujejo ideje, se seznanjajo z materiali in pridobivajo nove praktične izkušnje.

Letošnje leto bo delavnica potekala med 5. in 17. avgustom v Ljubljani. Na njej bo sodelovalo 250 študentov arhitekture in oblikovanja iz vse Evrope, ki bodo v središču Ljubljane pripravili 15 projektov na temo čutil. Ti bodo na ogled širši javnosti, ki jo želijo študentje s svojo ustvarjalnostjo opozoriti na zapostavljenost čutil v današnjem načinu življenja. 

Prijave na delavnico sprejemajo do 14. 5. 2012 na naslov slovenia@meds-workshop.com.

Več informacij o delavnici in prijavi si lahko ogledate na:

– uradni spletni strani društva MEDS: www.meds-workshop.com

– blogu ekipe MEDS Slovenia: http://medsslovenia.tumblr.com

Pri Računalniških novicah, smo v sodelovanju s podjetjem Brother Slovenija za vas pripravili največjo nagradno igro z največjim dobitkom doslej. Srečni dobitnik, si bo nagrado lahko izbral kar sam, saj bo bogatejši za 1000 gotovinskih evrov.

Kaj moram storiti za sodelovanje v nagradni igri?

Vstopnica za sodelovanje v nagradni igri je slika Brother tiskalnika, (lahko jo poiščete tudi na spletu) ki jo naložite na spletno stran nagradne igre in povabilo prijatelja k sodelovanju. Nagradne igre se udeležite tukaj. Med vsemi sodelujočimi v nagradni igri bomo izžrebali tudi nekoga, ki bo prejel čisto nov tiskalnik Brother MFC-j6510DW.

Podelili bomo tudi dve dodatni nagradi, ki tokrat znašajo 100 evrov v gotovini in tiskalnik Brother DCP-J925DW.

Nagradna igra traja do 6.5.2012.

Študentska svetovalnica vas 10. aprila ponovno vabi na druženje ob 19.30 uri na potopisno predavanje Nepal.

V torek 10. aprila 2012 ob 19.30 bodo v okviru študentske svetovalnice študentje delili svoje izkušnje iz potovanja v Nepal. Pridi v Študentsko hišo SRCe na Židovski stezi 6 v Ljubljani (zraven Bikofeja).

Študentje bodo predstavili potovanje v Nepal, deželo preprostih ljudi, riževih polj, neokrnjene narave, ki nudi zatočišče redkim in ogroženim živalskim vrstam, kot so bengalski tiger, nosorog, azijski slon in snežni leopard.

Govorili bodo o trekingu do Anapurne Base Campa na 4130 v osrčjih najvišjih vrhov sveta. Spoznali boste odročne vasi, kjer je poljedelstvo še vedno glavni vir preživetja. Na koncu se boste ustavili v Bhaktapurju, enem od treh kraljevskih mest v dolini Khatmandu, ki je pravi kulturni biser, saj ga zaznamujejo številni templji, palače in bogata rokodelska kultura.

Več informacij dobite na e-mail naslovu tujina@svetovalnica. 

Naslednji stavek se bo najverjetneje slišal kot znanstvena fantastika, a vseeno. Predpostavimo, da v današnjih časih dejansko obstaja študent, ki ima nekaj denarja preveč in ga trenutno ne potrebuje.

Ker je malo bolj previden in predvsem pameten (ne naseda idejam, kot je ‘ne, to ni finančna piramida, samo dva prijatelja pripelji …'), se odloči, da bo denar dal v banko vezati. Ker bo čez eno leto ta denar potreboval, bi bil čas vezave eno leto. Zanima nas, kako bi naš študent lahko kar najbolje oplemenitil svoj trdno privarčevan denar.

Za začetek bodimo iskreni – finančna pismenost v Sloveniji je dokazano na psu

Znana slovenska finančna revija je lansko leto izvedla anketo finančne pismenosti in povprečna ocena je bila zadostna (2).

Najprej nekaj o osnovah varčevanja

– Varčevanje v bankah je varno: vse banke, ki poslujejo v Sloveniji (tudi tuje, ki imajo pri nas svoje poslovalnice), spadajo v sistem zajamčenih vlog. To pomeni, da celoten bančni sektor v Sloveniji jamči za vsa vložena sredstva fizičnih oseb do višine 100.000 EUR. V praksi to pomeni, da bi vam morala, če bi banka, pri kateri varčujete, propadla, neka druga banka izplačati vaš denar.

– Depozit ali vezana vloga (razlika v našem primeru ni toliko pomembna) je polog denarja na banko ali v hranilnico za določen čas in za določeno obrestno mero.

– Depoziti do treh ali tudi petih let imajo običajno fiksno obrestno mero. To pomeni, da že ob sklenitivi veste, koliko denarja boste dobili ob koncu vezave.

– Fiksna obrestna mera se za sklenjen depozit ne spreminja (razen, če ni drugače določeno).

– Obresti od depozita so obdavčene, ampak le v primeru, ko njihov znesek v enem letu ne presega 1.000 EUR.

– Z vidika običajnega potrošnika med hranilnico in banko v Sloveniji ni bistvene razlike. Vse tri hranilnice vam nudijo enake storitve kot vse banke (osebni račun, plačevanje položnic, varčevanja, krediti, …).

– Obrestna mera ob napisanem depozitu je vedno letna obrestna mera – četudi se govori npr. o 1-mesečnem depozitu.

– Depozit lahko sklenemo pri vseh bankah v Sloveniji in ne le pri svoji banki. Običajno to lahko storimo brez dodatnih stroškov oz. le odpremo varčevalni ali evidenčni račun (odvisno od posamezne banke).

– Ko banke govorijo o pasivnih obrestnih merah, so to obrestne mere za varčevanja in depozite; ko pa je govora o aktivnih obrestnih merah, so le-te mišljene za kredite.

In še najbolj bistveno – obrestne mere za varčevanja se po bankah razlikujejo. Predpostavimo, da bi naš študent rad v enem letu oplemenitil 1.000 EUR. Tabela nam pove, kakšne so trenutne obrestne mere za depozite v posameznih bankah in hranilnicah.

Osnova za tabelo so informativni izračuni s spletnih strani posameznih bank in hranilnic. Upoštevali smo redno ponudbo (ne akcij), čas vezave bi bil 366 dni, kjer je bilo to mogoče, oz. 365 dni.

Kot vidite, so razlike mogoče na prvi pogled majhne, a dodajte našemu znesku zraven še kakšno ničlo in razlike se bodo kar poznale. Seveda nas večina spada v kategorijo, kjer lahko sanjamo o takih ‘sladkih' skrbeh, a vseeno … Slej ko prej pa verjetno bomo v takem položaju in takrat nam mogoče te informacije pridejo prav.

Mitja Urbancek

Brez uvodnika, brez pisanja o nerelevantnih zadevah … Takoj k bistvu.

Ponovno imamo hipotetično situacijo: imamo študenta, ki se že danes zaveda, da bo moral čez 1 leto plačati za nov avto ali recimo nov letnik študija. Dejstvo, da že danes vemo za prihodnje stroške, nam lahko pomaga pri finančnih opcijah, ki so nam na voljo. Če si študent, je namreč še bolj pomembno, kako zapraviš svoje evre, saj je teh vedno premalo.

Recimo, da vemo, da bomo čez eno leto potrebovali 2.000 EUR. Načeloma imamo dve možnosti, ki ne vključujeta jokanja staršem, da nam pomagajo in dajo/posodijo denar – če imate to možnost, potem ne berite naprej.

Prva možnost je, da čez eno leto vzamemo kredit pri banki

Tu je seveda kar nekaj pogojev in morebitnih problemov. Ni nujno, da vam bo banka odobrila kredit, saj lahko, če ne prejemate rednih prihodkov ali si ne priskrbite enega ali dveh kreditno sposobnih porokov, kar pozabite na to možnost. Ko napišem, da prejemate redne dohodke, ne mislim 150 EUR štipendije ali da občasno strežete v baru in za to dobite npr. manj kot 200 EUR na mesec. S takimi prihodki ponavadi banka še vedno želi vsaj enega kreditno sposobnega poroka, ki bo jamčil za to, da boste vrnili denar. Problem pri porokih je, da kreditno sposoben porok pomeni osebo, ki je zaposlena za nedoločen čas ali prejema pokojnino oz. je pripravljena za vaš kredit zastaviti npr. kakšno nepremičnino (če bo to banka dovolila). Porok mora biti seveda tudi prost kreditov oz. mu mora glede na svoj dohodek in morebitno plačilo vašega kreditnega obroka ostati vsaj minimalna neto plača. Glede na situacijo v Sloveniji, je to lahko težava. Dodatna možnost je plačilo zavarovalne premije, ki glede na znesek ne bi smela biti velika (nekje od 20 do 50 EUR), a ni nujno, da vse banke ponujajo to možnost. Ampak recimo, da ste vse te prepreke prestali in si vzeli 2.000 EUR kredita, ki ga boste odplačevali eno leto. Izračun pri eni od slovenskih bank pokaže, da bo vaš mesečni obrok 172,45 EUR, kar pomeni, da boste v enem letu morali skupaj vrniti 2.076,20 EUR. Če smo iskreni, se to ne sliši tako slabo, kajne?

Druga možnost je, da že danes začnemo varčevati …

… s ciljem, da privarčujemo v enem letu 2.000 EUR. Izračun pri eni izmed slovenskih bank, ki ponuja na področju varčevanj malo boljše obrestne mere, pokaže, da bi za to, da prihranimo 2.000 EUR v 12 mesecih, morali mesečno vplačevati 163,20 EUR. Dodatna prednost varčevanja je tudi ta, da ne potrebujete nobenih porokov ali kakšnih dodatnih pogojev kot pri kreditu.

Da vam bo zadeva lažje razumljiva, jo lahko prikažemo tudi na sledeč način. Če eno leto plačujemo zgoraj omenjeni kredit po mesečnih obrokih v višini 172,45 EUR, smo za to dobili 2.000 EUR (s tem, da banki dejansko vrnemo skupaj 2.076,20 EUR). Če bi vplačevali eno leto po 172,45 EUR v obročno varčevanje, bi ven dobili 2.112,49 EUR.

V primeru, da eno leto odplačujemo kredit v višini 2.000 EUR, moramo torej mesečno plačevati 172,45 EUR, v če pa že vnaprej eno leto varčujemo, moramo mesečno vplačevati po 163,20 EUR, da dobimo ven 2.000 EUR. To pomeni, da v enem letu prihranimo približno 111 EUR (kar je približno 50 piv v povprečnem baru), če se odločimo za varčevanje namesto kredita. To potrjuje priložena tabela.

Čisto za konec moramo še dodati, da četudi imamo vsi najboljše namene, se večina odloči za kredit, saj zelo majhen odstotek ljudi premore tako finančno samodisciplino, da že vnaprej varčuje za neko stvar. Slovenska miselnost govori bolj v prid kreditiranju. Mogoče smo tudi zaradi tega v tako slabi gospodarski situaciji, kot smo zdaj.

Mitja Urbanček