ŠOU svetovalnica

Pozdravljeni!

Moje ime je Sara. Letos sem se prvič vpisala v prvi letnik (stara sem 19 let). Ker nisem iz Ljubljane, sem primorana delati preko študentske napotnice, da lahko bivam v Ljubljani. Prijatelji so mi rekli, da bom, glede na moje dohodke, morala plačati dohodnino. Kaj to pomeni? Kaj dohodnina sploh je?
Hvala za odgovor, Sara.

Pozdravljena, Sara!

Kaj je dohodnina? Dohodnina je davek na dohodek fizičnih oseb. Kot dohodek je po davčnih predpisih mišljen npr. dohodek iz zaposlitve (npr. redna plača), dohodek iz dejavnosti (npr. zaslužek samostojnega podjetnika), dohodek iz drugih pogodbenih razmerij (npr. zaslužki od študentskega dela ter tudi zaslužki, pridobljeni na podlagi avtorske pogodbe), dohodek iz premoženja in še drugi (med katere spada npr. družinska pokojnina, če ni posameznikov edini prihodek).
Kdo mora vložiti napoved za odmero dohodnine? Napoved za odmero dohodnine mora oddati vsak davčni zavezanec. Kdo pa je davčni zavezanec? Davčni zavezanci so predvsem tisti, ki imajo v Sloveniji stalno prebivališče in prejemajo dohodke. Vendar davčne napovedi ni potrebno vložiti v dveh primerih:
1) če dohodki zavezanca v letu 2006, od katerih se plačuje dohodnina, niso presegli 604.330,00 tolarjev (oz. 2.521,82 €);
2) če je bila v letu 2006 pokojnina edini dohodek zavezanca, pod pogojem, da od pokojnine ni bila odtegnjena in plačana akontacija dohodnine in pri akontaciji dohodnine zavezanci niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, če njegovi skupni preostali obdavčljivi dohodki poleg pokojnine ne presegajo 19.187,00 tolarjev (oz. 80 €).
Kako in kdaj se vlaga napoved? Davčni zavezanci morajo oddati napoved za leto 2006 do 30.04.2007 – POZOR, napoved se oddaja za nazaj, in sicer za dohodke, prejete od 1. 1. 2006 do 31.12.2006. Ta napoved se oddaja po zakonodaji, ki je veljala v letu 2006. Zato naj te informacije o spremembi davčne zakonodaje, ki se v zadnjem času pojavljajo v medijih, ne zbegajo. Vse novosti, o katerih je govora, bodo začele veljati s 1. 1. 2007. Napoved se odda tako, da se izpolni in pošlje za to predviden obrazec (tega lahko kupiš v knjigarni ali ga natisneš s spletne strani Davčne uprave Republike Slovenije) ali preko interneta s storitvijo e-davki.
Kaj pa akontacija dohodnine?
Akontacija dohodnine je “odtegljaj” (delež) od dohodka, ki ga avtomatično odvaja izplačevalec dohodka (npr. študentski servis) čez leto. 
Od študentovega dohodka, zasluženega preko napotnice, oz. dela preko študentskega servisa (t.i. študentsko delo) se NE trga akontacija dohodnine, če ta dohodek ne presega 100.000,00 tolarjev mesečno in če študent izpolnjuje pogoje za posebno študentsko olajšavo.
 Pavzerji (t.j. osebe brez statusa), osebe, ki so se vpisale na študij po dopolnjenem 26. letu, študenti, starejši od 26 let, pri katerih je od začetka študija minilo več kot 6 let na dodiplomski stopnji ali več kot 4 leta na podiplomski stopnji študija, in nerezidenti NE IZPOLNJUJEJO POGOJEV ZA POSEBNO OSEBNO (ŠTUDENTSKO) OLAJŠAVO, zato se od njihovih zaslužkov, pridobljenih s študentskim delom preko napotnice, obračuna akontacija dohodnine v višini 25% od davčne osnove za vsako izplačilo, ne glede na višino. 25% akontacije velja tudi za študente, ki izpolnjujejo pogoje za študentsko olajšavo, zaslužijo pa več kot 100.000,00 tolarjev na napotnico.
Letna davčna osnova je končni znesek, od katerega se plača dohodnina. Vključuje vse naše dohodke, od katerih se odbijejo npr. normirani stroški, dejanski stroški, pripadajoči odbitki dohodka, ki gre v davčno osnovo, ter davčne olajšave, ki nam pripadajo.
Normirani stroški so zakonsko določeno zmanjšanje dohodka, pridobljenega iz določenega vira, ki nam pripadajo. Dohodek, pridobljen preko študentskega servisa, se zmanjša za 10% iz naslova normiranih stroškov. Če pa preko napotnice opravljaš tako delo, pri katerem imaš veliko potnih in prenočitvenih stroškov (toliko, da presegajo 10% tvojega zaslužka), se ti bolj kot normirane stroške splača uveljavljati dejanske stroške. To so izdatki za pot ter prenočitve, ki se izkazujejo preko računov.
Če si prejemnica družinske pokojnine, naj te opomnim na dve zadevi: 1. da se pokojnina všteva v davčno osnovo le, če imaš poleg nje še kak drug vir dohodka, ki je po zakonu obravnavan kot obdavčljivi dohodek; 2. da se znesek pokojnine, ki gre v davčno osnovo, zmanjša za 14,5% celotnega prejemka.
Čemu služijo davčne olajšave? Funkcija davčnih olajšav je zmanjševanje (letne) davčne osnove. Splošna olajšava npr. zmanjša davčno osnovo za 604.330,00 tolarjev. Ta pripada vsem davčnim zavezancem, pod pogojem, da jih drug rezident ne uveljavlja kot vzdrževanega člana. Poleg tega imamo študenti še posebno osebno olajšavo oz. študentsko olajšavo. Do nje smo upravičeni vsi študentje s statusom (redni in izredni), mlajši od 26 let, ki v letu 2006 nismo prejeli več kot 1.600.000,00 tolarjev dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo (POZOR! Gre za vse po zakonu obdavčljive dohodke! In gre za bruto dohodke – tj. pred odštetjem normiranih stroškov). Starejši študentje so do olajšave upravičeni pod pogojem, da so se na študij vpisali do 26. leta – pri dodiplomskem študiju, če ni minilo več kot 6 let od dneva vpisa; pri podiplomskem pa, če niso minila več kot 4 leta od dneva vpisa (upošteva se zadnji vpis na študij pred 26. letom – ne glede na to, za katerega po vrsti gre). Znesek olajšave je 1.225.200,00 tolarjev, z njim pa se zmanjšuje le študentsko delo. Na primer, če predstavljata tvoj obdavčljivi dohodek delo preko servisa ter družinska pokojnina, lahko s študentsko olajšavo zmanjšaš le zneske, pridobljene iz naslova študentskega dela. Pokojnino pa zmanjšaš za 14,5% celotne vrednosti. Vse skupaj lahko zmanjšaš še za splošno olajšavo, če te starši ne uveljavljajo kot vzdrževanega člana.
Ne gre pozabiti še olajšave za različne namene (npr. za nakup zdravil, leposlovja in strokovne literature, za šolnine in priklop interneta) za zmanjšanje letne davčne osnove zavezancev, ki lahko znaša največ 2% letne davčne osnove zavezanca. Porabljena sredstva za te z zakonom določene namene lahko uveljavljaš le z računom, na katerem mora biti napisano tvoje ime.

Upam, da so ti stvari sedaj bolj jasne, za odgovore na dodatna vprašanja pa smo ti na voljo v Študentski svetovalnici ŠOU v Ljubljani, na Kersnikovi 4.

Srečno!

Primož in Tina, pravno svetovanje

Viri podatkov:
  http://www.durs.gov.si/
  Zakon o dohodnini ZDoh-1-UPB4, UL RS 59/2006
  Zakon o dohodnini ZDoh-2, UL RS 117/2006

Pod ledeno ploščo

Prvi potop pod ledom je 16. aprila 1902 na Antarktiki opravila nemška odprava na južni tečaj. Od takrat je bilo opravljenih veliko takšnih potopov, sprva v znanstvene namene, kasneje pa so se zanje navdušili tudi radovedneži iz vrst rekreativnih potapljačev.

V ledenih vodah
Večina potapljačev prvič okusi čare potapljanja pod ledom v kakšnem bližnjem jezeru. A kaj ko se to ne razlikuje dosti od potapljanja sredi poletja, saj so razlike le v nizki temperaturi vode, ledeni ploskvi nad glavo in količini toplotne izolacije, ki jo potrebujemo. Naj vas teh prvih nekaj potopov ne zavede, saj to še zdaleč ni vse! Predstavljajte si jih le kot uvod v neobičajnejše ledene pustolovščine. Veliki ledeni stalaktiti, debeli več metrov, vijugaste jame znotraj ledenih gora, kristalno čisti ledeniški bazeni itd. Vse to in še več lahko doživimo na mrzlem severu in na tak izziv se pripravljamo na vsakem jezerskem potopu pod ledom.

Na žalost je, če se želimo začeti ukvarjati s potapljanjem pod ledom, potrebno premagati kar nekaj velikih ovir. Za začetek moramo opraviti poseben tečaj, kjer se naučimo postopkov in pravil. Ponavadi se tečaji organizirajo enkrat letno, vendar čas tečaja ni vedno vnaprej določen zaradi spreminjajočih se vremenskih razmer (letošnja zima je dober primer). Pogoji zahtevajo dovolj debel led, da ta lahko podpira večje število ljudi. Tečaji se izvajajo na manjših jezerih, ker se tam formira debelejši led. Poleg tega je potrebna dobra logistika in večja podporna ekipa, ki ostane na površini.

Zaradi naštetih omejitev ima potapljanje pod ledom precej manj privržencev in ni nikoli postalo tako priljubljeno, kot sta na primer jamsko potapljanje ali potapljanje na ladijske razbitine. Rezultat tega je, da sta se slednji dve disciplini bolj razvili in privabljata veliko število strastnih potapljačev. Tako je potapljanje pod ledom ostalo potisnjeno na rob. Poleg tega so najboljše destinacije običajno zelo daleč, kar terja velike stroške. Le malo je takih srečnežev, za katere ti ne predstavljajo velike ovire. Tovrstno potapljanje zahteva tudi posebno opremo, ki je pri običajnem potapljanju ne potrebujemo. Po drugi strani pa vse vrste tehničnega potapljanja predstavljajo izziv; stvari, ki jih vidiš in se jih naučiš pod vodo, vedno poplačajo vse težave in glavobole!

Oprema za življenje
Ponavadi se zatakne že pri opremi. Na lokaciji najprej z lopato očistimo sneg z mesta, kjer bomo naredili luknjo. Z motorno žago izrežemo dovolj veliko trikotno luknjo v ledu. Luknjo nato obdamo z lesenimi deskami. Običajno potrebujemo vsaj dve taki luknji, ena je vedno rezervna. Potrebujemo tudi vrvi, ki imajo dvojno funkcijo: služijo predvsem za varnost (po vrvi se vedno lahko vrnemo do izhoda), v primeru nezavesti pa potapljača s pomočjo te vrvi potegnemo na površino. Poleg tega vrv omogoča tudi omejeno komunikacijo z ekipo na površini (signali). Običajno se iz ene luknje potapljata dva potapljača, več pa ne, da se vrvi ne zapletejo. Priporočljiva je suha obleka s toplo podobleko, kapuca, “full-face” maska in regulator, odporen na mraz. To je še kako pomembno, saj nam zmrznjen regulator v najboljšem primeru samo pokvari potop, v najslabšem pa … si lahko predstavljate. Vrv pripnemo na pas, podoben tistim, ki jih uporabljajo plezalci. Pas oblečemo čez suho obleko, vendar pod kompenzator plovnosti. Zakaj? Zato, ker tako ostanemo pripeti, tudi če moramo iz kakršnega koli razloga sleči kompenzator plovnosti. Torej, potapljanje pod ledom je nevarno, vendar se lahko kljub temu dobro zavarujemo z upoštevanjem vseh varnostnih postopkov in uporabo pravilne opreme!

Na sever ali jug?
Kot že rečeno, so najboljše lokacije pogosto daleč. V mislih imam predvsem Arktiko in Antarktiko, kjer najdemo najbolj neverjetne prizore, ki si jih človek lahko predstavlja. Z nekaj sreče lahko srečamo tudi kite in igrive tjulnje. Iskanje primerne točke za vstop zna biti precej zahtevnejše. Pogosto se uporabljajo kar luknje, ki jih razširijo in uporabljajo tjulnji, ko prihajajo po zrak. Te luknje tjulnji ohranjajo odprte celo leto. V poštev pridejo tudi naravne razpoke v ledu, vendar moramo biti zelo previdni, saj se čez dan te razpoke širijo in ožajo.  Dostop je lahko še najlažji tam, kjer se led in morje srečata. Led se poleti stanjša in ko se lomi, ustvarja pravo ledeno plažo. Potapljači, ki imajo raje odprte vode, lahko tu še vedno občudujejo ledeno ploskev z varne razdalje, ostali pa se lahko odpravijo kar pod njo. Ker je led na takih prelomnicah lahko debel po več deset metrov, smo lahko deležni prav lepih globinskih pejsažev.

Potapljanje na Arktiki in Antarktiki nam omogoča izjemno redke potapljaške dobrote, popolnoma nove, drugačne izkušnje in doživetja. Potapljanje pod ledom zahteva odločnost, a hkrati podžiga našo radovednost in nam vtisne v spomin podobe, ki jih lahko vidimo le v tem svetu ledenih kristalov.

Tekst: Bojan Kotur

Desetletniki, a na vrhu

Collegium, ki letos obeležuje deseto obletnico delovanja, je skozi leta postal največja slovenska potovalna agencija za mlade in v prihodnosti načrtuje še izrazitejši prodor tudi na tuje trge.

Združitev z Mondial Travelom
Potovalna agencija, specializirana za organizacijo in izvedbo popotovanja mladih od 17. do 30. leta starosti, je nastala v letu 2002 z združitvijo tedaj dveh največjih agencij s področja potovanj mladih v Sloveniji, Collegium in Mondial Travel. Ti sta se ukvarjali s potovanji za mlade od leta 1996. K združitvi so bistveno prispevali cilji, ki so se stkali v interesih racionalizacije poslovanja, izboljšanja storitev za mlade popotnike in internacionalizacije ideje ter filozofije organiziranja potovanj za mlade. Novo podjetje z imenom Collegium Mondial Travel je obdržalo obe imeni kot dve različni blagovni znamki z namenom pokrivanja različnih trgov turističnih poslovanj. Tako je bila blagovna znamka Mondial Travel namenjena trženju in izvedbi maturantskih izletov, blagovna znamka Collegium pa trženju in izvedbi absolventskih izletov, programov smučanja in ostalih programov. Ob ustanovitvi je bila postavljena tričlanska uprava z dvema ustanoviteljema agencije Mondial Travel in novim članom – Tadejem Volfom. Dominik S. Černjak, ustanovitelj agencije Collegium, se je leta 2000 podal v politične vode, zato se je začasno odpovedal članstvu v upravi, kamor se je vrnil v začetku leta 2005.
 
Začetniki rezervacij preko spleta
Collegium Mondial Travel (CMT) je prvi v Sloveniji ponudil možnost rezervacij preko interneta ter prispeval k temu, da so mladi uporabniki začeli uporabljati tudi spletne storitve. Svojo ponudbo so pred kratkim razvili do te mere, da sedaj omogočajo izbiro spletnega nakupa, pri čemer so poiskali najprimernejše možnosti za mlade uporabnike – na dostopen, udoben in cenejši način. Njihove poslovalnice je sicer moč najti na treh lokacijah, na Kersnikovi cesti v Ljubljani, ŠOU centru v Ljubljani in ŠOU Info točki v Metropolu.

Kakšna je bila situacija na trgu pred združitvijo?
Trg maturantskih izletov je v večini obvladovala ekipa agencije Mondial Travel, katere glavni konkurent je bila turistična agencija Jupiter, ki se je specializirala za prodajo in izvedbo maturantskih izletov. Iz števila pripeljanih potnikov v letih pred združitvijo je razvidno, da je na trgu maturantskih izletov vodilno vlogo igral Mondial Travel, vlogo izzivalca je prevzel Jupiter, Collegium pa je igral vlogo sledilca in se raje osredotočil na absolvente.

Za razliko od trga maturantskih izletov je bila situacija na trgu absolventskih izletov od začetka povsem drugačna. Collegium je dominiral na tem trgu, imel višji tržni delež, medtem ko je Mondial Travel sprva igral vlogo sledilca, kasneje pa izzivalca.

Strategija po združitvi
Glavni cilj podjetja je bila ohranitev vodilnega tržnega deleža na področju trženja maturantskih in absolventskih izletov ter razširitev ponudbe na trge jugovzhodne Evrope, z željo v roku petih let doseči vodilni položaj na trgu mladinskega turizma ter vstopiti na trge srednje Evrope. Vodilno načelo je ostalo ponuditi potencialnim strankam tisto, kar odlikuje dobre od manj dobrih – cenovno ugodne storitve in izdelke s temeljnim namenom ponuditi zabavo in varnost. Od združitve naprej je Collegium Mondial Travel pridobil pomemben tržni delež na Hrvaškem in v Srbiji, zadnji dve leti pa aktivneje deluje tudi na trgih Bosne in Hercegovine, Makedonije in Italije.

Poslanstvo in vizija
Poslanstvo potovalne agencije Collegium Mondial Travel je jasno: pripravljati popotniške in skupinske programe ter produkte, vezane na potovanja, prilagojene mladim kot večinski populaciji. Vizijo CMT predstavlja razvijanje produktov, ki so prilagojeni njihovi populaciji, ki počasi odrašča (posebna potovanja za sprostitev in druženje, sindikalni izleti in ponudbe za mlade družine uspešnih). Skupno značilnost vseh produktov CMT pa predstavlja aktivna in polna vsebina, bazirana na športno-animacijskih dogodkih ter medsebojnem druženju.

Pestra izbira
Collegium Mondial Travel svoje izdelke prilagaja mladim generacijam. Izdelke tržijo pod naslednjimi blagovnimi znamkami:
– Mondial Travel (program za maturante)
– Collegium (program za študente)
– Generacija 25+ (programi za mlade nad 25 let)
– Cooltura (strokovni programi za mlade do 18. leta)

Oblikujejo in organizirajo pa absolventske, maturantske in študentske programe (smučanje, razpisni programi poleti, programi za prvi maj, dolga potovanja ter ekskurzije).

Kot posebnost trženja CMT velja izpostaviti izobraževanje svojih bodočih potnikov. Tako po vzpostavitvi standardov, kaj je skupinsko potovanje za mlade in kakšen je najprimernejši produkt zanje, vzgajajo bodoče generacije tudi 6 let vnaprej. Na ta način dosežejo, da njihovi potniki znajo primerjati razmerje med vsebino in ceno, kar namesto cene kot glavnega vodila postane poglavitno.

Od milijonov k milijardi
V začetku leta 1996, ko je Collegiumov promet znašal 16 milijonov SIT, si verjetno nihče ni upal napovedati, kakšen bo ta čez deset let. V letu 2006 je številka presegla milijardo. Tako so prihodki CMT to leto znašali 1.300.000 SIT.

CMT v tujini
Pri CMT cikel vlaganj v tujino vidijo dolgoročno. Kot zelo pomembno leto “žetja” sadežev delovanja na tujem trgu ocenjujejo tretje leto, ki je po njihovem mnenju ključno za obstoj na trgu, saj odloči, ali hitreje rasteš ali pa potoneš. V letošnjem letu so najboljše rezultate dosegli na jugoslovanskih tleh, sledijo Hrvaška, Makedonija ter Bosna in Hercegovina.

Pogled v prihodnost
V letih 2007 in 2008 želijo prihodke še povečati vse do dveh milijard tolarjev. Kot organizacijsko-poslovne cilje izpostavljajo IT v povezavi s poslovnimi procesi, CRM in trajnostne odnose s kupcem, interno organizacijo in stroškovno optimizacijo, trženje, nove prodajne kanale (internet), konkurenco, trening in motivacijo mladih menedžerjev, ki bi uspeli prenašati dosedanjo “pozitivno karmo” tudi v  prihodnjih letih, optimizirano in integrirano informacijsko podporo poslovanju, strateško trženje, oblikovanje holdinga do leta 2012 ter vstop na borzo. Na tujih trgih v sezoni 2007/2008 načrtujejo organizacijo potovanj za 20.000 mladih, v naslednji sezoni pa še enkrat več. Temeljna cilja v tujini sta prehod v vodilni položaj na področju absolventskih izletov ter postopno uvajanje ostalih produktov.

Turizem kot vodilna dejavnost v prihodnosti
Turizem predstavlja drugo najhitreje rastočo industrijo v svetovnem merilu, do leta 2020 pa naj bi po podatkih Svetovne turistične agencije postala prva in vodilna dejavnost na svetu. Slovenski delež danes predstavlja 0,3 odstotkov celotnega turističnega obiska v Evropi. Turistična dejavnost v Sloveniji zaposluje okrog 52.500 ljudi in predstavlja 9,1 odstotkov BDP. Tako je slovenski turizem že sedaj pomembna gospodarska dejavnost in bo v prihodnosti po predvidevanjih postal ena vodilnih panog slovenskega gospodarstva, zato velja za veliko in pomembno poslovno priložnost tako za slovensko gospodarstvo kot tudi za družbeni razvoj. Tako tudi v vodstvu potovalne agencije Collegium ocenjujejo, da so na pravi poti uspeha, ki po desetih letih delovanja strmo narašča.

Zabava ob obletnici
Kot se spodobi ob visokem jubileju, je potovalna agencija Collegium svojo deseto obletnico delovanja obeležila z veliko zabavo, ki se je zgodila v sredo, 15. novembra. Vzdušje na Gospodarskem razstavišču je bilo temu primerno.

Prireditev, poimenovano Collegiumova 10ka, lahko označimo kot uspešno, saj je bila množica zabave željnih vidno zadovoljna. Že ob vhodu v prireditveni center je prvih tisoč obiskovalcev čakal “welcome drink”, ki je kaj hitro tudi pošel. Pravi val zabave, ki je obiskovalce še dodatno ogrel, je sledil nekaj korakov dlje – v dvorani, ki se je ob zvokih prvih izvajalcev že dodobra napolnila. Voditelja Peter Poles in Vid Valič sta s pozdravom množici dvignila roke v zrak, večer desete obletnice pa je kot prva glasbena izvajalka odprla Alya, energična kot vedno. Sledil je nastop breakdancerjev No Rules, ki se jim je v raperskem stilu na odru pridružil še 6 Pack Čukur, “pleja iz Veleja”. Boki ljubiteljev hip hopa so začeli migati in Omarju Naberju ni bilo težko nadaljevati vsesplošne ekstaze, ki se je dvigovala pod streho dvorane Gospodarskega razstavišča. Alya, 6 Pack Čukur in Omar Naber so prvi del prireditve zaključili s skupnim nastopom.

Najslajše je sledilo
V nadaljevanju so bile na sporedu nagradne igre, premierna predstavitev absolventskega filma, karnevalske plesalke in kot evforični vrhunec predstavitev Collegiumovih vodičev, ki so napolnili oder ter v en glas šteli do 10. V objemu balončkov, ki so poplesavali po zraku, in metežu rdečice, pričarane s papirčki, je dvorana dobivala podobo kakšnega od brazilskih karnevalov. Kingstoni  kot zabavljaška skupina  množice niso pustili hladnokrvne, v ritmih njihovih uspešnic so zadonela grla prenekaterih obiskovalcev, ki so se v tistem trenutku že bližali glasbenemu vrhuncu. In takrat so prišli. Kralji slovenskega rocka Big Foot Mama. Potrdili so svojo kvaliteto, navzoči pa svojo zabavljaško naravo, ki je ob legendah izžarela do konca. Led s severa, Fenomen in ostale uspešnice so tako rekoč prisilile telesa v gibajoče se podobe, ki jim kar ni bilo videti konca. Ko so končali bigfootovci, je začel Trkaj. Čeprav se je množica nekoliko razblinila, je energičen fant pljuval svoje rime tistim, ki so ostali in še dodatno pomigali v hip hop ritmih. Obiskovalci so odhajali zadovoljnih obrazov, s čimer so pokazali, da so energijo predali zabavi in sprostitvi. V stilu Collegiuma, seveda. Collegium je še enkrat dokazal, da so njihove zabave tornado sproščenosti in veselja  s končnim produktom zadovoljstva. In če velja, da je mladost norost, Collegium kljub dejstvu, da še ni vstopil v pubertetniška leta, le-ta šele čaka.

Kaj menijo o potovalni agenciji Collegium nekateri znani obrazi slovenske estrade?

Mišo
“S Collegiumom delam že 5 let; ko sem bil prvič na absolventu oz. ko sem prvič potoval z njimi, sem se zaljubil v projekt. Sam pri sebi sem si rekel, da moram potovati, moram delati z njimi, in tako je tudi bilo. Naslednje leto sem delal kot animator, potem kot vodič. Projekt je res fenomenalno zastavljen in po desetih letih lahko damo samo kapo dol.”

Dadi Daz
“Sigurno dobre zabave, lepa dekleta, dobra organizacija, to je to. Sicer pa do zdaj še nisem potoval z njimi.”

Klemen
“Lepa dekleta, jasen odgovor. Pa pijača, kup dobre glasbe, dobri nastopi, super pevci. To je zabava. Mislim, da bo CMT tudi v prihodnosti ostal na vrhu, ker imajo dober program, dobro ekipo. Zato ne vidim razloga, da padejo, lahko samo še napredujejo.”

Za mnenje o Collegiumu smo povprašali tudi študente, ki so potovali z njimi. Kakšne so njihove izkušnje?

Maja Majcen, Fakulteta za socialno delo
“S Collegiumom imam zelo dobre izkušnje. Vedno so nudili izjemno dobro organizacijo, zanimiv program, zabavne vodiče, nore destinacije … vse “štima”! Tudi cene niso pretirane, mogoče je malo neugodno edino to, da moraš veliko stvari doplačevati, potem ko si že enkrat na potovanju (npr. fakultativni izleti in ogledi), kar včasih nanese  še precej stroškov. Niso najbolj poceni, so pa ena od boljših potovalnih agencij za mlade.”

Matej Gibičar, Fakulteta za upravo
“Občutki na absolventskem izletu s Collegiumom so bili fenomenalni. Ni mi žal niti tolarja, ki sem ga zapravil s Collegiumom. Žurka je bila vedno, dan in noč. Vodiči so bili fenomenalni. Pohvaliti moram našega vodiča Aca, ki je bil res car in se je maksimalno trudil za nas. Bili smo najboljša ekipa, res enkratno.”

Irena Kozmos, Fakulteta za socialno delo
“Ko sem na FSD začela z organizacijo strokovnih ekskurzij, sem preizkusila nekaj agencij, ki so pustile različne vtise. Zdaj je lažje. Ko se odločamo, kam, že vemo, s kom. Naši študentje so s Collegiumom obiskali Dunaj, Sarajevo in Krakov ter se udeležili letošnjega absolventskega izleta na Kreti. Vedno znova smo bili zelo zadovoljni, tako s programom in namestitvijo kot tudi z vodiči, ki so strokovno podkovani, prilagodljivi in družabni. Tudi če bi potovala zasebno, bi izbrala Collegium.”


Delo v tujini

Še nikoli ni bilo tako preprosto…

… napotiti se v tujino za nekaj mesecev, si tam nabirati delovne izkušnje in seveda tudi nekaj denarja ter znanja tujih jezikov, predvsem pa doživeti neprecenljivo izkušnjo biti del druge kulture, spoznati najrazličnejše ljudi in se vsaj za kratek čas prestaviti v povsem drug svet.

Kam lahko grem?

Pravzaprav kamorkoli 🙂 Definitivno najbolj popularni in tudi najlaže dosegljivi pa so programi za poletno delo v ZDA, poletni kampi v ZDA, delo v Španiji, Avstraliji, delo v kampih po Evropi in nam najbližji poletni kamp v Savudriji. Destinacijo si seveda lahko izberete gleda na svoje želje, možnosti, ki so še na voljo in pa tudi finančne zmožnosti.

Kaj lahko delam?

Ponovno je odgovor isti: pravzaprav vse. No, skoraj vse. Ogromno študentov čez poletje dela v poletnih kampih v ZDA in Evropi, kjer skrbijo za otroke, ki se teh kampov udeležujejo. V kampu lahko delaš kot mentor otrokom in jih učiš določenih aktivnosti (športne, umetniške, prostočasne) ali pa delaš kot tako imenovan support staff in skrbiš za delo v kuhinji, pralnici, pisarni, vzdrževanje… Priljubljena so tudi dela kot au pair, kar pomeni, da določen čas preživiš pri družini, kjer skrbiš za otroke in manjša gospodinjska opravila. Velja pa poudariti, da za delo z otroci navadno potrebuješ izkušnje.

Seveda so na razpolago tud druga dela – možnosti so skoraj neomejene. Predvsem v ZDA in Španiji so na razpolago mnoga dela v turističnem sektorju, seveda pa se dobi tudi druga dela, le pravočasno se je treba prijaviti.

In kje se lahko prijavim?

Ter predvsem kdaj, prvi rok za prijavo se namreč konča že 22.12.2006, naslednji rok pa traja do 2.2.2007. Zadnji rok je 10.03.2007, če pa si boste delo in namestitev poiskali sami pa se lahko prijavite do 31.03.2007. Vse ostale informacije o prijavi in programih pa poiščite na http://sta-lj.com/delo-v-tujini.

###v okvirček###

Mojca Zaletel:

V ZDA sem preživela dobre štiri mesece in je bila čudovita izkušnja. Delala sem čisto na severozahodu, zelo blizu Kanade oziroma med Seattlom in Vancouvrom. V letovišču smo delali in se družili ljudje res iz celega sveta. Jaz sem pomagala v trgovinici na blagajni in strankam s svetovanjem, moje cimre so delale kot natakarice in pomagale v kuhinji. Vendar je bilo poleg dela še mnogo več, veliko zabav, ki so jih pripravljali predvsem Latinoameričani, spoznavanja ljudi od vsepovsod, seveda tudi Severnoameričanov, in spletanja prijateljstev. Podrl se mi je marsikateri stereotip o Američanih, kakšen vmes pa se je seveda tudi potrdil. Zaradi tamkajšnjih poznanstev vem, da bom v bližnji prihodnost šla obiskat Avstralijo in potem še svoje bivše cimre v Peru. V tem letovišču sem sicer delala skoraj štiri mesece, vendar sem vmes obiskala okoliška mesta in šla v Kanado. Po zaključku sem pa 10 dni preživela še v San Franciscu, ki je bil res pika na i moji celotni poletni izkušnji. To poletje je bilo delovno, vendar v popolnoma drugem okolju, spoznala sem tako različne ljudi, vadila svojo angleščino in španščino in videla ogromno. V glavnem, polno vseh možnih doživetij, da lahko rečem le: pojdite, če imate možnost!

###konec okvirčka###

 

Tekst: Veronika Žagar

»Fant, iskat grem. Iskat smisel.«

Pozno popoldne za Bežigradom. Z namenom iščem kakšnega od njih. Srečam ga. Klišejsko brezdomsko me prosi za drobiž. Dam mu prešerna, a ga prav nič ne pretrese. Dovoli mi pokukati v delček njegovega vsakdana.

Neobrit, srednjih let in z rahlo hripavim glasom. Z litrsko steklenico nekaj popitega vina v roki. Na poreklo nisem bil pozoren, najverjetneje je šlo za kakšno poceni slovensko kapljico. Preden začneva s sprehodom, mi reče: “Nočem, da me slikaš, toliko zasebnosti pa vseeno hočem obdržati.” Spoštujem njegovo človeško dostojanstvo ter pristanem. In začne: “Veš, ko sem bil jaz tvojih let, nisem imel pojma, kaj bi v življenju rad. Videti si precej odgovoren in resen.” Skomignem z rameni. Toda ne zanima me moje življenje. “Kako ste pristali na cesti?” ga vprašam potiho: “Aj, samo vikat’ me ne, saj nisem predsednik,” se pošali, ko začne nagibati že skoraj napol prazno steklenico. “Tako je bilo. Nerad govorim o tem, a ti bom povedal. Tudi tebi se lahko to zgodi. Imel sem družino, enega otroka in ženo. Ločila sva se, stanovanje je bilo njena last. Pristal sem na cesti. Tega je zdaj dobra štiri leta.” Utihne. Stopiva korak naprej, nakar se ustavi. Sledim njegovim gibom. “Boš malo?” me vpraša, medtem ko mi ponuja vino. Zavrnem ga. Opazim, da se hoče izogniti vprašanjem o svoji preteklosti.

Zakon ulice je zajeban
“Fant, življenje je kruto, povem ti. Poglej, kaj se mi je zgodilo. Tavam po svetu in ne vem, kaj naj naredim, da bi se to končalo. Ne vidim izhoda. Ko opazujem ljudi okoli sebe in njihove izraze na obrazih ob pogledu name, mi ni vseeno, toda zdaj sem se že navadil,” razlaga zamišljeno in že rahlo vinjen. V očeh mu sijejo solze, ki jim ne pusti na plano. Prekinem ga, ko postane jasno, da je zašel z mislimi. Zanima me, kje si najde prenočišče. “Spim v zapuščeni stavbi, poleti se zgodi, da tudi na klopci. Zajebano je to življenje, zakon ulice je zajeban, poba,” brez dlake na jeziku prizna. Usedeva se na klopco, ko srka še preostanek svojega litra. Ne upam si ga vprašati, zakaj pije. Nastavim mu zanko. “Kako se soočate z brezizhodnostjo?” Ne razume vprašanja. Poenostavim ga. “Aja, to si hotel vedeti.” V tistem trenutku izprazni steklenico. Postavi jo ob klop in nadaljuje: “Pijem vsak dan, pravzaprav mi paše. Hodim gor in dol ter iščem smisel.” Prizna, da ga še ni našel.

Hrepenenje po normalnem življenju
“Ulica me je zasvojila, toda ni lepšega kot spati v mehki postelji, toplem stanovanju in z najdražjimi ob sebi. Bilo je lepo, dokler se ni končalo. Od takrat je šlo samo še navzdol. Zdaj sem tu, kjer sem,” že vidno vinjen, kljub začetnim zadržkom, bliskovito izvaja retrospektivo svojega življenja. Pogreša normalno življenje: “Ljudje sploh ne veste, kaj pomeni biti brez doma. Sanja se vam ne. Sploh ne veš, kako si lahko srečen, da imaš dom in družino, fant. Živiš v raju, pa tega sploh ne veš,” mi podeli še nekaj modrostnih misli. Fascinira me njegovo razmišljanje, ko mi pripoveduje o življenjskih izkušnjah. “Tega ne objavi,” mi med razlago zažuga s prstom. Medtem opazim, da so njegovi nohti že kar precej dolgi in umazani. Za svojo higieno skrbi, ko se mu tako zahoče: “Dokler ne smrdim sam sebi, je dobro. Poiščem kakšno javno stranišče in se pač umijem. Imam sicer nekaj oblek, a jih redko zamenjam.” Ponudim mu rokavice, a jih ne nosi. Ustaviva se še pri vremenu. Letošnje jim je naklonjeno. “Lansko leto je bilo katastrofalno. Trpel sem kot vsi drugi, ki živimo z ulico. Ne maram snega, čeprav za božič paše zraven.” Ker se bližajo prazniki, beseda nanese še na to področje: “Na ulici bom, kje pa drugje. Brez družine, a še vedno sem človek, ki ima čustva. Priznam, za praznike je lepo, čeprav mrzlo. Tudi denarja se da več nažicati. A vse je isto, potem ko se konča. Ni razlike. Leta nazaj, ko sem bil z družino, je bilo fino.” Pove, da mame ni videl že tri leta. Uporabi grdo besedo za njo. Počasi se na njegovo pobudo izteka najino skupno druženje. “Zdaj pa bom moral oditi,” potarna. Tema je že. Nočem tratiti njegovega časa. Vseeno mi radovednost ne da miru. “Kam pa greste,” me zanima. “Fant, iskat grem. Iskat smisel.”

Tekst: Tadej Buzeti

»Moj tim je sposoben in ima vizijo.«

Absolvent Fakultete za elektrotehniko je bil na decembrski seji Študentskega zbora z veliko večino potrjen kot naslednik Boruta Kozana. 24-letnik, ki svoje prihodnosti ne vidi v politiki na državnem nivoju, trdno verjame v svojo ekipo.

Pred tabo je odgovorna naloga. Kaj te odlikuje kot osebnost, ki bo zastopala ljubljanske in v pogajanjih z vlado tudi ostale slovenske študente?
Sebe je vselej najtežje ocenjevati. Na to vprašanje bi lažje odgovorili tisti, ki so me podprli pri moji kandidaturi. Pri svojem delu in sprejemanju odločitev želim biti dobro informiran, seznanjen z različnimi mnenji in stališči. Sem tehnik, tako je zame značilno logično in analitično mišljenje. Imam organizacijske in komunikacijske sposobnosti. Znam poslušati in tudi odločno izraziti svoje mnenje.

Za ŠOU v Ljubljani sta po mnenju dozdajšnjega predsednika Boruta Kozana dve uspešni leti, toda tudi sam je povedal, da je potrebno postoriti še marsikaj. Kateri bodo ključni cilji v tvojem mandatu?
Zastopali in uresničevali bomo interese študentov na področjih visokega šolstva, študentske sociale ter na obštudijskem in širšem družbenem področju. Zavzemali se bomo za kakovosten, dostopen in brezplačen študij, za dober socialni položaj študentov, izvajali in podpirali bomo številne obštudijske dejavnosti in spodbujali mednarodno sodelovanje. Dejavno bomo sodelovali pri oblikovanju zakonodaje in predpisov, ki urejajo študij in študentsko socialo, ter pri oblikovanju strategij in programov, ki se nanašajo na vse študente v Sloveniji. Temeljni poudarki našega programa dela so med drugim zagotoviti finančno trdnost in neodvisnost ŠOU v Ljubljani s pridobivanjem alternativnih virov financiranja, prizadevati si za priznavanje neformalnega izobraževanja in delovnih izkušenj, vzpostaviti inkubator idej, vzpostaviti virtualno študijsko knjižnico, zgraditi študentski center, opravljati civilno družbeno vlogo …

Si pričakoval tolikšno podporo poslancev Študentskega zbora?
Ker sem imel podporo Samostojne akademske skupine, ki je zmagala na študentskih volitvah, sem verjel, da bom dobil tudi podporo poslancev. Napovedi o številu glasov so se gibale okoli 27, pri čemer pa niso bili všteti glasovi poslanske skupine Neodvisni, ki šteje 5 članov. Ti so prispevali k tako veliki podpori moji kandidaturi.
 
Imaš ekipo, v katero, kot si poudaril na predstavitvi, zaupaš. Vsi prihajajo iz vrst SAS. Ne zaupaš kandidatom iz vrst Modrih in Neodvisnih?
Smo tim, ki si zaupa in ima isti cilj, to je po svojih najboljših močeh delovati v korist študentov. Preden sem sprejel vlogo mandatarja, sem postavil pogoj, da se pri kadrovanju na ŠOU v Ljubljani ne pogovarjamo o kvotah, temveč o imenih. Vsako funkcijo namreč zaseda oseba, od katere je odvisno, kako bo delo opravljeno. Pred oblikovanjem predsedstva sem se zato sestal s predstavniki vseh skupin, tudi Modrih in Neodvisnih. Skupina Neodvisni ni podala nobenih predlogov, saj se osredotočajo predvsem na fakultete, kjer so dobili mandat. Skupina Modri pa je želela oblikovati veliko skupno vlado. Ko sem se želel pogovarjati o konkretnih imenih, do resnejših pogovorov ni prišlo. Tako sem sestavil tim iz ljudi, s katerimi sem že delal, ki jih poznam, imajo vizijo, so sposobni in pripravljeni delati.

Po odhodu Mihe Ulčarja s predsedniškega mesta ŠOS je študentski glas utihnil. Kaj se dogaja v pogajanjih z vlado?
Študentski glas ni utihnil. Od septembra potekajo intenzivna pogajanja z državo v okviru posameznih ministrstev. Sam sodelujem pri oblikovanju zakona o subvencionirani prehrani, zakona o štipendiranju, razpisu za izbor ponudnikov subvencionirane študentske prehrane in pravilniku o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje. Študenti smo z argumenti dokazali nekaj nesmislov, vendar v tem trenutku pri nekaterih vprašanjih stojimo vsak na svojem bregu. Ker so vsa ta področja povezana z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, trenutno čakam, kako se bodo stvari odvijale po imenovanju nove ministrice.

Bi podprl morebitne študentske demonstracije, če bi se zgodile zdaj?
Tudi demonstracije so demokratičen način izražanja stališč, še posebej, ko dialog ni več mogoč. Pred majskim študentskim protestom sem bil član pogajalske skupine ŠOS. V protest nas je potisnila vlada, ko je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zadnji trenutek dobesedno sabotiralo pogajanja. Če vlada ne bo upoštevala argumentov študentov in bo poskušala poseči v temeljne pravice študentov, bom, če bodo izčrpane vse ostale možnosti, vsekakor podprl demonstracije.

Točko spotike ŠOU predstavlja njena razpoznavnost. Imaš rešitev?
ŠOU v Ljubljani je že v preteklih dveh letih naredila velik korak naprej k preglednemu ter uspešnemu delovanju in poslovanju. V našem dveletnem mandatu bomo nadaljevali s preglednim in javnim delovanjem ter kakovostnimi storitvami, dejavnostmi in projekti ter si z načrtnim komuniciranjem prizadevali ŠOU v Ljubljani približati študentom in širši javnosti. Čas je, da se razbremenimo pretekle dediščine, ko se je ŠOU pripisovalo nepravilnosti in visoke honorarje študentskih funkcionarjev. Slednji so povsem primerljivi s plačili študentom za delo preko študentskega servisa.

Študentska politika nekaterim predstavlja odskočno desko v politiko na nacionalnem nivoju. Se vidiš nekoč tudi v tej vlogi?
V življenju sem se že naučil, da nikoli ne smem reči nikoli. Ko sem bil predsednik Študentskega sveta Univerze v Ljubljani, sem dejal, da nikoli ne bom šel na ŠOU v Ljubljani. Pa sem nato postal minister za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani. Politika na nacionalni ravni me ne zanima. V zadnjem letu sem imel priložnost videti,  kako deluje, in se ne vidim v njej. Po končanem mandatu se nameram vrniti nazaj v stroko in gospodarstvo.

ŠOU v prihodnosti. Kam vodi njena pot?
ŠOU bo učinkovita, dobro organizirana, stabilna, avtonomna ter študentom in dijakom prijazna organizacija.

Tekst: Tadej Buzeti

Osveščen, ne zadet!

Že v prejšnji številki smo vam predstavili projekt Osveščen, ne zadet!, ki poteka v okviru Društva študentov medicine Slovenije. Izvedeli ste, kaj počnemo na področju drog ter na kakšen način. Zdaj pa bi se osredotočila predvsem na vprašanje, zakaj.

V dveh letih vodenja projekta sem doživela že vse mogoče odzive na naše delo. Mnogokrat sem slišala izjave, kot je: “Droge? Se ne drogiram.” Ali pa: “To se me ne tiče, sam nimam nič z drogami.”  Še vedno ne morem verjeti, da si lahko nekdo izoblikuje tak odnos, še posebej v današnjem času, ko srečaš drogo na vsakem koraku. Ko vidiš otroke v petem razredu osnovne šole, ki že eksperimentirajo z marihuano. Ko izveš, da je tvoja prijateljica zaradi fanta začela s kokainom. Ko te na cesti ustavi fant in prosi za telefon, da pokliče svojega dilerja, ker krizira … A ne, drog ni, to ni moj problem …

Seveda ni vedno tako. Pri delu sem doživela tudi ogromno pohval, pogovor s staršema, ki imata hčerko v komuni, izpoved nekdanjega alkoholika, nešteto vprašanj o drogah in nato zamišljene izraze na obrazih, izraze, ki ti povedo, da si nekaj naredil prav. Da se je ta oseba zamislila o svojem početju ali o početju prijatelja, sestre, brata … Zaradi takih ljudi, odzivov in življenjskih zgodb mi je v veselje delati pri tem projektu in, da, delati na področju drog.

Vsi, ki sodelujemo pri projektu, se trudimo, da bi nekaj dosegli, da bi se stvari začele spreminjati na bolje. Trudimo se odpreti oči mnogim, zmanjšati tabu in stigmatizacijo uporabnikov drog.

Rada bi se zahvalila celi ekipi, ki je letos sodelovala pri projektu! Zakon ste! :
Zaključila pa bi s citatom J. Rakuš v delu Električna zadrga:

Poskusiš prvič. Bruhaš. Rečeš: nikoli več.
Poskusiš drugič. Bruhaš. Rečeš: nikoli več.
Poskusiš tretjič. Ne bruhaš. Nič ne rečeš. Pomisliš na naslednjega.


Tina Korač

Desetletniki, a na vrhu

10. obletnica Collegium Mondial Travel

Jih poznate? Zagotovo. Ali pa ste zanje vsaj slišali, če že ne doživeli. Tokrat želimo podreti raznovrstne urbane mite in legende ter jih predstaviti take, kot so – mladi, kreativni, ter s smislom za dober žur in še boljše potovanje. Začeli so z dobro idejo in veliko entuziazma nadobudnih mladih posameznikov, ki so bili sposobni poprijeti za kakršnokoli delo. So, kar so, ker so začeli graditi iz malega. Nekega dne je iz malega zraslo veliko.

Vse se je začelo 1996, ko so se ustanovitelji/praočetje odločili, da ne bodo sledili klasični zgodbi diploma-služba, temveč si poiskali lastne izzive in ustvarili nekaj več, kot le zasedli stol na delovnem mestu. Navkljub “dvomu” okolice so se podali v vode turizma, točneje mladinskega. Nastala sta Collegium in Mondial Travel. Prvi specializirani potovalni agenciji. Agenciji za mlade. Vsaka po svoje sta se razvijali in dodobra izpopolnjevali svoje produkte za slovenske dijake in študente.
Veliki prodor se je zgodil leta 2002. Združitev blagovnih znamk Collegium in Mondial v Collegium Mondial Travel, torej CMT, je dvignila marsikatero obrv in ponovno sprožila skeptične izraze na obrazih. Vendar so skozi svoje delo dosegli, kar so želeli: končni produkt zadovoljstva. In tudi če velja, da je mladost norost, CMT kljub dejstvu, da še ni vstopil v pubertetniška leta, ta šele čaka!

Njihova zgodba. Gola dejstva
1995
Dominik S. Černjak se vrne s skoraj enoletne poti okoli sveta in se odloči, da bo delal izlete za mlade po avstralsko – novozelandskem principu backpacker potovanj.

1996  Dominik S. Černjak se, na zgražanje bližnjih, razen tedanjega dekleta, odpove karieri v diplomaciji in ustanovi Collegium, specializirano agencijo za potovanja mladih; oblikuje prvi program za poletno Grčijo. Skupina 81 absolventk in petih fantov, med njimi tudi Mare Stošič, danes vodja absloventskega oddelka in marketinga CMT, se septembra tega leta odpravi na Kreto. Prvi poabsolventski žur v legendarnem Kra kra-ju.

1996 Sandi Küplen in Hugo Baus v okviru Mondiala odpeljeta prvo skupino maturantov v Španijo.

1997 Collegium izvede prvo daljše potovanje –  tritedensko potovanje v Turčijo. Prvič organizira potovanje za novo leto; 250 potnikov v Pragi.

1998 S Collegiumom prvič potuje več kot 500 absolventov. Privoščijo si strošek in najamejo pisarno – 12 kvadratnih metrov prehodno pisarno med ˝šalterjem˝ študentskega servisa in pisarno direktorice. Andreja T., danes vodja prodaje, pride za 2 uri odgovarjat na telefonske informacije. Za Mondial začne voditi Dado, danes vodja maturantskega oddelka. Collegium ustanovi sindikat zaposlenih SONC.E (Sindikat odvisnih in neodvisnih od Collegiuma Eto).

1999 Collegium se sreča s konkurenco Mondiala na trgu absolventov; Mondial prvi ponudi letalske programe; Collegium stiska prvi barvni plakat – za program Novo leto 2000. Miro Š. – danes “men’ se rola” – začne s programi Smučarajanja. Collegium zaposli prvo osebo – Andrejo T., za Mondial začne voditi mlad vodnik Bobo. Vesna V. za Collegium uvede tradicionalni tematski večer ˝Red Love Party˝. 

2000 Collegium prepelje več kot 1200 absolventov naenkrat in zasede skoraj cel El Venizelos – največji trajekt Sredozemlja. Prvič popelje na Kreto hrvaške absolvente. Pesem Kingstonov prvič postane himna absolventov. Dominik S. Černjak na Collegiumovi novoletni zabavi v Riminiju spozna Mojco, bodočo ženo.

2001 Z Mondialom potujejo prvi absolventi s Hrvaške. Collegium izda katalog dolgih potovanj.

2002 Začno se pogovori o združitvi Collegiuma in Mondiala. Peter Poles začne vodniško kariero na Collegiumu.

2003 Dominik S. Černjak, Sandi Küplen, Hugo Baus in Tadej Wolf združijo moči v okviru blagovnih znamk; nastane COLLEGIUM MONDIAL TRAVEL (CMT); Collegium se posveti izključno produktom za študente, Mondial  dijakom. Zastavijo si cilj priti med prvih 10 v Evropi, poskusijo se v Rusiji in na Poljskem. Kingstoni prvič igrajo na Kreti.

2004 Na pot gredo prvi poljski in srbski absolventi CMT. Za novo leto potuje z agencijo že čez 3.000 potnikov.

2005 Z njimi potujejo absolventi iz Bosne in Hercegovine ter prvi potniki iz Italije.  Na absolventu prvič MTV Party. Za novo leto potuje rekordnih 8.000 potnikov iz štirih držav. CMT preseže 1.000.000.000,00 SIT prometa. Vodnik CMT Mišo uspešno nastopi v Baru 1, izkušen vodnik CMT Bobo zaslovi med domačinkami na Kubi ter slavo unovči doma – znajde se na plakatu in naslovnici kataloga za Poletje.

2006 Moderator in vodnik  CMT Adel postane sanjski moški, z njimi potujejo prvi potniki iz Makedonije. Beležijo več kot 5.000 maturantov; Krf postane top destinacija za dijake. Borut S., dolgoletni vodnik CMT, postane pilot na Adrii.  CMT postane najmočnejša agencija za mlade v regiji, zgodi se najbolj nori Absolvent na Kreti. Uspešen koncert, Collegiumova 10ka se sprevrže v tornado sproščenosti in veselja. Dominik S. Černjak postane očka. Začne se prodaja potovanj preko spleta. Collegium organizira lasten vlak za novoletni Beograd.

To so oni, CMT, največja potovalna agencija za mlade

Danes mladi po Sloveniji in tudi že na nekaterih drugih trgih ob omembi imena Collegium in Mondial pomislijo na potovanja, sonce, druženje in 25-urno zabavo. V čast jim je, da so to dosegli. Med drugim so z združitvijo blagovnih znamk tudi racionalizirali poslovanje in  izboljšali storitev za njihove potnike, kar lahko povzamemo s pomenom združenih imen:

Collegium – latinsko združevati se
Mondial – svet
Travel – ena najbolj razumljivih besed – potovanja

Sandi Küplen, CMT:

˝Omenjene besede izražajo filozofijo naših potovanj. Želimo jih nagovoriti z univerzalnim jezikom mladih; to so potovanja. Izražajo tudi našo idejo druženja, spoznavanja mladih s svetom okoli sebe in širše naravnim kulturnim in duhovnim bogastvom, ki se kaže v izjemni raznolikosti, barvitosti kultur, načina življenja in razmišljanja ljudi po svetu. Želimo, da mladi  najprej spoznajo sebe in svojo generacijo ter ugotovijo, da ni narobe biti drugačen, ampak nas drugačnost bogati.˝

Pestra izbira – za vsakogar nekaj.

Svoje izdelke prilagajajo mladim generacijam, s katerimi rastejo tudi sami. V sklop CMT povezujemo štiri blagovne znamke:

– Mondial Travel (program za maturante)
– Collegium (program za študente)
– Generacija 25+ (programi za mlade nad 25 let)
– Cooltura (strokovni programi za mlade do 18. leta)

Z njimi lahko potujejo mladi in mladi po srcu na absolventskih, maturantskih in študentskih programih (smučanje, razpisni programi poleti, programi za prvi maj, dolga potovanja ter ekskurzije).

Kvaliteta, ne cena

Kot posebnost CMT velja izpostaviti izobraževanje svojih bodočih potnikov. Tako po vzpostavitvi standardov, kaj je skupinsko potovanje za mlade in kakšen je najprimernejši produkt zanje, vzgajajo bodoče generacije tudi 6 let vnaprej. Na ta način dosežejo, da potniki znajo primerjati razmerje med vsebino in ceno, kar namesto cene kot glavnega vodila postane

poglavitno. Prav v namen nadgradnje strokovne in kvalitetne plati potovanj sta bili ustanovljeni blagovni znamki CoolTura (izleti in ekskurzije za mlade do 18. leta) ter Generacija 25+ (potovanja za zahtevnejšo, a hkrati zabave željno generacijo nad 25. letom).

Vedno mlada in dinamična animatorska ekipa

Ni naključje, da so se iz njihovih vrst animatorjev in vodnikov rekrutirala znana medijska imena, kot so Mišo, Adel in drugi. Vrhunska mlada in energična ekipa, ki na skupinskih potovanjih bdi nad dogajanjem 25 ur dnevno, ustvarja posebno atmosfero; posebni karizmi in privlačnosti, ki jo imajo fantje in dekleta, v internem žargonu rečejo kar ˝Power of the Badge˝ (moč, privlačnost vodniške značke).
Poleg vodnikov, spremljevalcev in animatorjev potujejo tudi zdravniška služba, redarska služba ter popularni slovenski glasbeniki.  Na mednarodnih srečanjih mladih v Španiji in na Kreti so nastopali Kingstoni, Omar, Alya, 6 pack Čukur, Atomic harmonic, Double Trouble, Trkaj, Karma, Sausages, DJ Saturday Simon, DJ Katty, DJ Urbano, DJ Luke De Luxe, DJ House, DJ Zok in ostali, hrvaški DJ Dani, DJ Macko, DJj E base, DJ Aqua, Marko Nastič iz srbskih vrst ter  Candice Mckensie iz Londona.
Da mlade posredno opozorijo na zdrav način življenja, so sodelovali tudi z ekipo fundacije Z glavo na zabavo – generacija 00 in Šolsko košarkarsko ligo (ŠKL).

 Mišo (Bar 1)
“S CMT-jem delam že 5 let; ko sem bil prvič na absolventu oz. ko sem prvič potoval z njimi, sem se zaljubil v projekt. Sam pri sebi sem si rekel, da moram potovati, moram delati z njimi; tako je tudi bilo. Naslednje leto sem delal kot animator, potem kot vodič. Projekt je res fenomenalno zastavljen in po desetih letih lahko damo samo kapo dol.”

Klemen (Bar 1)
“Lepa dekleta, jasen odgovor. Pa pijača, kup dobre glasbe, dobri nastopi, super pevci. To je zabava. Mislim, da bo CMT tudi v prihodnosti ostal na vrhu, ker imajo dober program, dobro ekipo.  Ne vidim razloga, da padejo, lahko samo še napredujejo.”

Omar Naber 
˝Najprej se moram zahvaliti CMT-ju, da so me povabili. Spomini (nekateri sicer bolj megleni), so nepozabni. Sam, pa tudi Alya in 6 Pack Čukur smo se imeli “the best”. Zagotovo je bila za odličen izlet zaslužna tudi vrhunska ekipa, ki je poskrbela za fenomenalen program in zagotovila, da nam ni bilo nikoli dolgčas.˝

Alya
˝Na Kreti sem se imela super, bolje ne gre. Dogodivščin, zabav in norih izletov ni manjkalo. MTV Partyja, kjer sem nastopila, sta bila zelo uspešna, saj so absolventi vedno pripravljeni na žur. Skratka noro, noro, noro.˝

Njihova stalnica so spremembe!

Zavedajo se, da so edina stalnica spremembe. Obenem pa se zavedajo, da so nosilci sprememb, novih idej in trendov največkrat mladi. Zato je edina stalnica znotraj CMT-ja konstantno pomlajevanje delovne ekipe. Na tedenskih soočenjih, kot jim popularno pravimo “brain storming”, iščejo odgovore na izzive sodobnega časa ter poskušajo ujeti in predvsem  sooblikovati bodoče trende.

Začetniki rezervacij preko spleta

Collegium Mondial Travel (CMT) je prvi v Sloveniji ponudil možnost rezervacij preko interneta ter prispeval k temu, da so mladi uporabniki začeli uporabljati tudi spletne storitve. Svojo ponudbo so pred kratkim razvili do te mere, da sedaj omogočajo izbiro spletnega nakupa, pri čemer so poiskali najprimernejše možnosti za mlade uporabnike – na dostopen, udoben in cenejši način.

držav ter jim zagotoviti dobra potovanja, druženje in zabavo. Njihovi pestri programi in tematike jim to omogočajo, rezultat dobrega dela in kreativnih idej pa se kaže v vedno večjem številu mladih iz tujine, ki se odločijo potovati z njimi. Od združitve naprej je Collegium Mondial Travel pridobil pomemben tržni delež predvsem na Hrvaškem in v Srbiji, zadnji dve leti pa aktivneje deluje tudi na trgih Bosne in Hercegovine, Makedonije in Italije.

Njihov vsebinski cilj je mladim ponuditi več kot le potovanje, kot poslovni cilj pa so si zastavili preboj med vodilne organizatorje potovanj za mlade v Evropi.

Ali smo vas prepričali?

Matej Gibičar, Fakulteta za upravo
“Občutki na absolventskem izletu s Collegiumom so bili fenomenalni. Ni mi žal niti tolarja, ki sem ga zapravil s Collegiumom. Žurka je bila vedno, dan in noč. Vodiči so bili fenomenalni. Pohvaliti moram našega vodiča Aca, ki je bil res car in se je maksimalno trudil za nas. Bili smo najboljša ekipa, res enkratno.”

Maja Majcen, Fakulteta za socialno delo
“S Collegiumom imam zelo dobre izkušnje. Vedno so nudili izjemno dobro organizacijo, zanimiv program, zabavne vodiče, nore destinacije … vse “štima”! Tudi cene niso pretirane, mogoče je malo neugodno le to, da moraš veliko stvari doplačevati, potem ko si že enkrat na potovanju (npr. fakultativni izleti in ogledi), kar včasih nanese  še precej stroškov. Niso najbolj poceni, so pa ena od boljših potovalnih agencij za mlade.”

Zabava ob obletnici: 10ka
(Gospodarsko razstavišče, 15. november 2006)

Kot se spodobi ob visokem jubileju, je potovalna agencija Collegium svojo deseto obletnico delovanja obeležila z veliko zabavo, ki se je zgodila v sredo, 15. novembra. Sproščeno vzdušje na Gospodarskem razstavišču je bilo pestremu dogajanju primerno.

Prireditev, poimenovana Collegiumova 10ka, se je pričela s prijetnim presenečenjem – prvih tisoč obiskovalcev čakal “welcome drink”, ki je kaj hitro tudi pošel. Pravi val zabave, ki je obiskovalce še dodatno ogrel, je sledil nekaj korakov dlje – v dvorani, ki se je ob zvokih prvih izvajalcev že dodobra napolnila. Mlada voditelja Peter Poles in Vid Valič sta s pozdravom množici dvignila roke v zrak, večer desete obletnice pa je kot prva glasbena izvajalka odprla energična Alya. Sledil je nastop breakdancerjev No Rules, ki se jim je v raperskem stilu na odru pridružil še 6 Pack Čukur, “pleja iz Veleja”. Boki ljubiteljev hip hopa so začeli migati in Omarju Naberju ni bilo težko nadaljevati vsesplošne ekstaze, ki se je dvigovala pod streho dvorane Gospodarskega razstavišča. Prvi del prireditve so vsi izvajalci zaključili s kreativnim skupnim nastopom.

Najslajše je sledilo


Njihove poslovalnice je sicer moč najti na treh lokacijah – na Kersnikovi cesti v Ljubljani, ŠOU centru v Ljubljani in ŠOU Info točki v Metropolu.

Strategija po združitvi v CMT: prodreti v tujino!

Glavni cilj CMT je ohranitev statusa vodilne agencije na področju maturantskih in absolventskih izletov v Sloveniji ter razširitev ponudbe na trge jugovzhodne Evrope, z željo v petih letih doseči vodilni položaj na trgu mladinskega turizma ter vstopiti še na trge srednje Evrope. Vlaganja in širitev v tujino vidijo dolgoročno, vendar bo vodilno načelo ostalo nespremenjeno –  ponuditi mladim tisto, kar odlikuje dobre od manj dobrih, t.j. cenovno ugodne storitve in izdelke, zabavo in varnost. Pod svoje okrilje želijo združiti mlade različnih

V nadaljevanju so bile na sporedu nagradne igre, premierna predstavitev absolventskega filma, karnevalske plesalke in kot evforični vrhunec predstavitev Collegiumovih vodičev, ki so napolnili oder ter v en glas šteli do 10. Po objemu balončkov, ki so poplesavali po zraku, in metežu rdečice, pričarane s papirčki, tudi Kingstoni množice niso pustili hladnokrvne in v ritmih njihovih uspešnic so zadonela grla prenekaterih obiskovalcev. Svojo kvaliteto so potrdili kralji slovenskega rocka Big Foot Mama, navzoči pa svojo zabavljaško naravo, ki je ob legendah izžarela do konca. Nato je začel Trkaj. Kljub temu, da se je množica nekoliko razblinila, je energičen fant pljuval svoje rime tistim, ki so ostali in še dodatno pomigali v hip hop ritmih. Obiskovalci so odhajali zadovoljnih obrazov, s čimer so pokazali, da so energijo predali zabavi in sprostitvi. V stilu Collegiuma, seveda.

Za konec …

… CMT – še na mnoga leta. Zagotovo. Z vami.

Omejitev vpisnih mest?

Senat UL je na seji obravnaval dopis MVZT, v katerem ministrstvo predlaga drugačno število vpisnih mest, kot je to sklenil Senat Univerze v Ljubljani na eni od svojih prejšnjih sej. V skladu s tem dopisom bi se naj na ravni vseh visokošolskih zavodov povečalo število vpisnih mest za približno 1400 medtem, ko bi se skupno število mest na UL zmanjšalo za 590. V tem smislu posebej izstopa področje družboslovja, poslovnih ved in prava, kjer se na ravni države povečuje število vpisnih mest za 850, medtem, ko se na UL ta številka zmanjšuje za 500 mest, večinoma na izrednem študiju. Rektorica Univerze v Ljubljani, prof. dr. Andreja Kocijančič: “Minister se je odločil, da bo nas držal navzdol, predvsem pri izrednem študiju, zato, da bo lahko napolnil tiste fakultete, ki so nastale na družboslovnem in poslovno-ekonomskem področju in niso imele nobenih možnosti, da zapolnijo svoja prosta mesta. To je zame zelo vprašljivo.” Ob zaključku razprave je Senat sprejel sklep, da Univerza v Ljubljani ne bo odgovorila na ministrov dopis, temveč vztraja na predlaganih številkah, ki jih je že potrdil Senat UL. Senat je prav tako preklical sklep z dne 22.11.2001, ki je število razpisanih mest za izredni študij omejeval na največ 51% vpisnih mest za redni študij na razpisanem programu.

Seja Rektorske konference

18. decembra je potekala seja Rektorske konference RS, na kateri so univerze predložile pripombe na novelo Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva RS 2006-2010. Predstavnik ministrstva, državni sekretar dr. Dušan Lesjak, je upošteval redakcijske pripombe predstavnikov univerz ter obljubil prenesti ministru pripombe o katerih ni bil pooblaščen razpravljati. Zaključne ugotovitve udeležencev so, da novela ni usklajena z univerzami na treh ključnih točkah. In sicer glede sistema financiranja visokošolskih zavodov, definicije univerze in načina habilitiranja univerzitetnih profesorjev. Razprava o teh temah sicer ni bila možna, ker je državni sekretar ocenil, da za to nima primernih pooblastil s strani ministra Zupana. RK RS se je strinjala, da se pogovori o teh temah nadaljujejo, s primernimi pooblastili, novela pa se medtem lahko usklajuje na Svetu za študentska vprašanja, saj omenjena področja niso predmet neposrednega interesa študentskih organizacij. RK RS pa vsekakor vztraja, da se tri zgoraj navedena ključna področja, ter druge pripombe, ki bodo prenesene ministru, uskladijo pred nadaljevanjem formalnih postopkov sprejema novele k resoluciji.

piksel
Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.