Zakaj se študenti ne družimo več spontano?

Se kdo spomni, koliko je stal burek, ko še ni bilo evra? Še kdo uporablja telefonske informacije na 1188? Zakaj ne? Nekatere spremembe skozi čas so logične in imajo enostavne ter smiselne vzroke: burek je dražji zaradi inflacije, 1188 ne kličemo, ker imam

Včasih smo bili študenti kar vsi kolegi med seboj, pili smo z najboljšimi prijatelji, ki so bili še pred petimi minutami popolni neznanci. Kjerkoli in kadarkoli smo se lahko spontano zabavali in to ni bilo nič posebnega. Danes, po sedmih letih bivanja v študentskem domu, pa opažam, da je to žal le še redkost …

Kje je razlog? Smo postali manj družabni, bolj prestrašeni, mogoče samo zadržani do neznancev? Smo bolj obremenjeni in ni časa za zabavo, smo pozabili na to, kaj zabava sploh je? Spremembam v druženju so botrovali mnogi dejavniki, glavna dva pa sta lažja komunikacija in načini krajšanja časa.

Lažja komunikacija je na druženje vplivala takole. Pred leti si je študent želel nekaj družbe. Ker ni imel pojma, kje so prijatelji, je najbrž preveril na zbirališčih, kot so na primer stopnice pred študentskim domom, igrišča, bari, … Tu ni bilo važno, ali si sam ali ne. Na te točke je prej ali slej prišel še kdo. Najboljša stvar pa je bila, da je bil vsak neznanec dobrodošel, saj smo vsi vedeli, da bomo mogoče jutri mi tukaj sami iskali družbo. Spontano srečanje z neznancem je bilo nekaj pogostega in sprejemljivega. Biti samotni neznanec ni bilo nič negativnega.

Danes pa gre stvar tako. Študent si želi družbe. Z nekaj klici, sms-i in kliki dobi informacije, kje, kdo in kdaj je razpoložljiv. Točno ve, koga danes zvečer pričakuje. Če zunaj opazi bližajočega se neznanca, si o njem že pred prvim stikom ustvari negativno mnenje, ker neznanec ni dobrodošel, dokler ne dokaže nasprotno! To je popolnoma obratno prejšnjemu stanju! Zakaj? Zaradi podzavestnega sklepa: neznanec si želi naše družbe, ker očitno svoje nima. Lahko bi kontaktiral kogarkoli, pa je še vedno sam, torej je “šalabajzer”, ki ga noben ne mara, sicer ne bi sam iskal nove družbe. Včasih je neznanec najprej veljal za človeka, danes pa najprej velja za “šalabajzerja”. Ljudje se zaradi teh predsodkov bojijo iti sami ven ali se pridružiti neki družbi, ker vedo, kako bi sami gledali na neznanca, ki bi se želel pridružiti njihovi družbi. Vse samo zato, ker je neznanec postal redkost, kar je redko, ne more biti normalno, kar ni normalno, je obvezno slabo.

Krajšanje časa je vplivalo na bolj enostaven in direkten način. Družili smo se tudi zato, ker nismo imeli boljše izbire. Na prijetno popoldne smo imeli na izbiro gledanje televizije, učenje ali druženje. S prihodom interneta v vsako sobo najdeš toliko vrst zabave, da ti je ta način krajšanja časa ljubši kot iskanje družbe, ki je medtem postala sovražna do tebe.

Stanje preraste v začarani krog. Vsak bruc opaža trenutno stanje in ne pozna prejšnjega, zato se mu ne zdi izolacija nič nenavadnega. Sam ne bo nikoli ogovoril neznanca, ker tega dejanja še nikoli ni videl. Zato se druži s svojim krogom ljudi in upa, da se ne bo spet primajalo mimo kako pijano budalo in težilo, ker edino še sitne pijandure delajo to, kar smo včasih počeli vsi. To prinese druženju z neznanci še slabše ime.

Rad bi imel priložnost opazovati življenje v študentskem naselju pred mojim prihodom. Če primerjam, koliko boljše druženje je bilo tu pred petimi ali sedmimi leti, si želim, da bi kot študent bival tukaj pred dvajsetimi. Bojim pa se, kaj bom opazil, ko bom sem poslal svoje otroke …

Andrej Jakoš

Adijo 60 vatne žarnice!

Žarnice z žarilno nitko moči 60 vatov so na voljo le še nekaj dni. V septembru jih trgovine namreč ne bodo smele več prodajati. Tu je posledica direktive o postopni prepovedi navadnih žarnic, ki jo je Evropska komisija sprejela na začetku leta 2009. To je bil dejansko povod, da so evropska gospodinjstva pričela navadne žarnice, ki so v rabi že več kot 130 let, zamenjevati z učinkovitejšimi viri svetlobe, kot so varčne, halogenske ali LED.

Do konca letošnjega leta bomo lahko kupili le še žarnice z žarilno nitko, ki imajo moč manjšo od 60 vatov. V letu 2012 bo omejitev prodaje še strožja. Trgovci bodo namreč od septembra 2012 naprej lahko prodajali le še navadne žarnice do vključno moči 25 vatov. Po izračunih Evropske komisija naj bi povprečno gospodinjstvo v Uniji z zamenjavo navadnih žarnic za varčnejše za elektriko privarčevalo okoli 50 evrov letno. Kupovanje navadnih žarnic zato ni ravno smotrna zamisel.

Direktiva o postopni prepovedi navadnih žarnic ni pripomogla le k prihranku zaradi manjše porabe električne energije ampak tudi k čistejšemu okolju. Še več. Po izračunanih Evropske komisije naj bi s prehodom na varčnejše vire svetlobe do leta 2020 na ravni Evropske unije prihranili dobrih 11 milijard evrov oziroma 80 teravatnih ur dragocene električne energije. Če pa vam ni mar do okolja in manjše porabe električne energije, lahko žarnice z žarilno nitko poljubne moči še vedno kupite zunaj meja Evropske unije. Najbližje trgovine boste seveda našli v sosednji Hrvaški.

Največ akrilamida v čipsu

Predkratkim je Zveza potrošnikov Slovenije naredila test 12 živil in ugotavila, da največ akrilamida – ta je rakotvoren – vsebuje čips.

Največ akrilamida je vseboval Mercatorjev čips (1600 mikrogramov na kilogram; varen dnevni vnos je sicer sto mikrogramov na kilogram), sledita Sparov (790 mikrogramov) in Tušev (630 mikrogramov).

Akrilamid sodi v skupino snovi, ki so po klasifikaciji Mednarodne agencije za raziskovanje raka uvrščene med tiste, pri katerih obstaja velika verjetnost, da so rakotvorne. Akrilamid se tvori med toplotno obdelavo živil, med cvrtjem in pečenjem, zato takšna hrana ni primerna za dnevno prehranjevanje, ampak za občasno.

Srečanje diplomantov EF

Alumni klub Ekonomske fakultete organizira srečanje vseh diplomanto EF.

Alumni klub Ekonomske fakultete organizira srečanje vseh diplomanto. Minilo je namreč 65 let od obsotoja Ekonomske fakultete. V ta namen so obnovili bazo diplomantov in si želijo ponovnega srečanja z njimi. Namen dogodka je povezati generacije med seboj, prav tako pa obuditi spomine na študentske čase.

Dogodek se bo zgodil 22.9.2011 na Ljubljanskih Stožicah s konecertom Vlada Kreslina in Siddarte.  

Dramska šola Barice Blenkuš ponovno odpira svoja vrata

Poletni oddih je za nami, a v Dramski šoli Barice Blenkuš nismo počivali. S polno paro smo se skupaj s pedagogi pripravljali na novo šolsko leto in za vas pripravili nekaj novosti.
Vsem, ki bi se radi preizkusili v dramski igri, bodo tudi v šolskem letu 2011/12 na voljo programi dramske igre za različne starostne skupine, od mlajših osnovnošolcev do odraslih. Programe za mlajše in starejše osnovnošolce bosta ponovno vodila komičarka Lucija Ćirović in igralec Boštjan Štorman, starejše od 15 let pa bodo v programu »Odrasli« z gledališčem spoznale igralke Barbara Pia Jenič, mag. Barbara Krajnc in Barbara Žefran.V programih dramske igre se boste spoznali z različnimi vidiki gledališča. Osvojili boste osnovne gledališke tehnike in orodja ter dobili občutek za postavitev na odru in soigralce. Naučili se boste premagovati tremo ter nastopati samozavestno in suvereno. Obenem pa vam bo program ponudil priložnost za osebnostno rast skozi urjenje čustvenega in čutnega spomina, spoznavanje različnih resničnih ali izmišljenih življenjskih situacij in skupinsko delo. Barbara Pia Jenič dodaja še, da »vsak slušatelj pridobi več vpogleda v motive določenih reakcij, posledično se nauči prepoznavati ter brati motive in ozadja človeških reakcij v življenju skozi neizgovorjeno, govorico in mimiko telesa ter podtekst. Prav podtekst je čarobni ključ prepoznavanja in tisto, kar naredi vlogo prepričljivo, njegovo obvladovanje pa odličnega igralca«.Tako Dramska šola Barice Blenkuš nudi celovit vpogled v dramsko igro in varno okolje za krepitev veščin javnega nastopanja v vseh možnih oblikah, kljub temu pa smo še našli prostor za razvoj. Vpeljali smo dva nova programa, in sicer »Senior« ter »Lutkarstvo in igra z lutko«. Oba programa bo vodila Nina Skrbinšek, priznana slovenska igralka in lutkarica. V programu »Senior« se bodo starejši od 55 let lahko preizkusili v dramski igri in osvojili njene osnove, aktivno in zabavno preživeli del svojega prostega časa, hkrati pa doživeli nekaj, o čemer morda sanjajo že celo življenje. Program »Igra z lutko« pa je namenjen vsem, ki jih zanimata lutkarstvo in igra z lutko: profesionalnim in amaterskim igralcem ter pedagogom, ki pri svojem delu uporabljajo lutke.Dodatna novost je izvajanje programov v Celju. V sodelovanju z Ljudsko univerzo Celje tako pripravljamo dva programa, in sicer »Starejši osnovnošolci« (od 11. do 15. leta starosti), ki ga bo vodil igralec Damjan Trbovc, ter »Odrasli« (starejši od 20 let), ki ga bo vodila Barbara Vidovič.Vpis v vse programe Dramske šole Barice Blenkuš poteka do 15. septembra 2011. Več informacij lahko najdete na spletni strani www.dsbb.si, elektronskem naslovu info@dsbb.si ali na telefonski številki 051 304 351.

Razloge za krizo vidim v nesodelovanju vseh

Intervju, Ana Pleško, predsednica ŠOU v Ljubljani

Najprej iskrene čestitke ob izvolitvi, dobili smo torej novo predsedstvo s tabo na čelu; zdaj je pred vami enoleten mandat. Kako bi ocenila stanje na ŠOU v Ljubljani v času, ko prevzemaš njegovo vodenje?

Ker sem v zadnjem letu postala že tretja predsednica ŠOU v Ljubljani, me vsi predvsem sprašujejo, če je ŠOU v Ljubljani v krizi. Pogoste menjave v vodstvu organizacije so po mojem mnenju odraz tega, da se te krize zelo dobro zavedamo in da aktivno iščemo načine, kako jo rešiti. Razloge za krizo vidim v nesodelovanju vseh, ki so udeleženi pri soustvarjanju v organizaciji. To je posledica nesoglasij med interesnimi skupinami znotraj organizacije. Rešitev je mogoča edino v preseganju teh nesoglasij in iskanju skupnih rešitev. Moj mandat bo tako temeljil na sodelovanju, ki edini omogoča napredek. Treba se bo pogovarjati in se ne zapirati eden pred drugim. Sicer menim, da različni interesi niso nič slabega, vendar pa moramo najti skupne poti, po katerih lahko skupaj storimo kaj koristnega za študente, namesto da si drug drugemu mečemo polena pod noge.

Kakšne prioritete ima predsedstvo v tem mandatu, kakšni so vaši glavni cilji in kaj si želite konkretnega – v smislu projektov – izpeljati?

Ureditev statusa organizacije, vzpostavitev večjega nadzora nad njenim delovanjem, povečanje transparentnosti, izboljšanje sodelovanja z drugimi študentskimi organizacijami – vse to bo zajemala nova strategija ŠOU v Ljubljani. Z njo je tesno povezana tudi implementacija protikorupcijske strategije, ki jo je Študentski zbor ŠOU v Ljubljani sprejel maja in ki odpravlja napake v sistemu ter uvaja boljše rešitve. Večjo možnost sodelovanja kot doslej bodo morali imeti tudi študentje, ki se jih bomo trudili privabiti v organizacijo z različnimi projekti, kot so organizacija izobraževanj, pridobivanje neformalnih izkušenj, predstavitve organizacije po fakultetah ter dan odprtih vrat ŠOU v Ljubljani. Seveda bomo tudi v mojem mandatu nadaljevali s projekti, kot so mesec marec, mesec kulture, mesec sociale in zdravstva in mesec mednarodnih idej, pridružili pa se jim bodo še številni drugi, med njimi izobraževanja s področja visokošolske problematike, študentskega organiziranja in zaposlovanja mladih.

Zaznati je problem, da se študenti, ki postanejo člani študentskih organizacij univerz, že s samim vpisom na univerzo (obvezno članstvo), ne čutijo povezani s svojo organizacijo oz. je sploh ne poznajo. Kaj bi bilo po tvojem mnenju potrebno, da bi se to stanje izboljšalo, in, ali imate kakšne konkretne načrte v zvezi s tem?

Študentsko organiziranje potrebuje predvsem take predstavnike študentov, ki v njem delujejo zaradi širših interesov in študentskih ciljev. Šele na tak način, torej ko bodo študentje prepoznali, da smo tukaj zaradi njih, bomo lahko vzpostavili odnos. Za pridobitev njihove pozornosti se bomo trudili z izvedbo takih projektov, ki jih bodo pritegnili in jih prepričali, da v ŠOU v Ljubljani resnično počnemo veliko koristnega in dobrega za študente. Hkrati si želimo, da tudi študentje sami postanejo bolj aktivni in prevzamejo pobudo za to, da skupaj soustvarjamo in sooblikujemo študentsko življenje na področju obštudijskih dejavnosti.

Ali bi morda želela še kaj sporočiti študentom?

Bodite aktivni, poleg študija pridobivajte tudi neformalna znanja, ki vam bodo v prihodnosti prišla še kako prav. Spreminjajte, ustvarjajte in počnite tisto, v kar verjamete in vas veseli. In seveda, pridite v ŠOU v Ljubljani, da bomo skupaj snovali nove ideje in skupaj soustvarjali nove projekte za študente.

Hvala za odgovore!

Blaž Božnar

Akademija za vizualne umetnosti AVA vabi k vpisu

Do 30. septembra se lahko vpišete v tri študijske smeri, in sicer Temeljni študij umetnosti in oblikovanja ter specializirani smeri Likovna umetnost in Konceptualizacija prostora. Vse o njih pa boste izvedeli že naslednji teden na Informativnih dnevih.

AVA deluje v Ljubljani kot neprofitni zavod za izobraževanje in umetniško ustvarjanje že 4 leta. V tem času se ji je uspelo uveljaviti v Sloveniji in na področju bivše Jugoslavije z odličnimi predavatelji ter sodobnimi pristopi učenja in poučevanja. Programi namreč temeljijo na britanskem visokošolskem sistemu FHEQ, kar omogoča študentom, da se po zaključku dodiplomskega študija neposredno vpisujejo na britanske podiplomske študije.

V šolskem letu 2011/12 se lahko vpišete v tri študijske smeri vizualnih umetnosti, ki so Temeljni študij umetnosti in oblikovanja, Likovna umetnost in Konceptualizacija prostora. Temeljni študij umetnosti in oblikovanja traja eno leto, v njem pa spoznate osnove umetnosti in oblikovanja ter temeljne umetniške smeri in teorije. Tako se pripravite na nadaljevanje študija v specializiranih smereh Likovna umetnost in Konceptualizacija prostora. V času študija spoznate klasično in sodobno vizualno umetnost ter nove medije in režijo. Študijske smeri so zasnovane interdisciplinarno, kar pomeni, da osvojite širok spekter medijev kot so slikarstvo, kiparstvo, fotografija, instalacija, 3d oblikovanje, računalniško upodabljanje, animacija, video, filmska, gledališka in TV scenografija, kostumografija, izdelava lutk ter performans.

Študij temelji na kritičnem razumevanju umetnosti v širšem kulturnem in družbenem kontekstu. Študente spodbuja, da se razvijejo v samostojne ustvarjalce ter jih hkrati pripravlja na čimprejšnjo vključitev v umetniško prakso in delovno okolje. Prednosti AVE ležijo v interdisciplinarnem delu, osebnem pristopu, podpiranju individualnosti in kreativnosti ter v odličnem timu mednarodno uspešnih umetnikov oziroma predavateljev ter gostujočih umetnikov. Dodatno pa nudi svojim študentom visok standard šolanja, ki se izraža v intenzivnem in interaktivnem študiju ter nizkem razmerju med študenti in predavatelji (1 predavatelj na 10 študentov). Vsem študentom omogoča AVA tudi celodnevno vodeno ateljejsko delo s celotno infrastrukturo, da lahko nemoteno ustvarjajo. S svojimi deli pa se širši javnosti vsako leto predstavijo na Pregledni razstavi študentov Akademije za vizualne umetnosti AVA.

V Akademijo za vizualne umetnosti se lahko vpišete od 1. do 30. septembra ob predložitvi portfolia. Več informacij o smereh, predavateljih in vpisu pa lahko dobite 2. in 3. septembra na Informativnih dnevnih v Jakopičevi galeriji ali na spletni strani www.ava.si, elektronskem naslovu info@ava.si in telefonskih številkah 01 425 50 06 in 031 270 204.

Športne igre

Skupina študentov Univerze na Primorskem se je udeležila športnih iger vzhodno-centralnih evropskih univerz in uspešno zastopala UP.

Športne igre, ki so prvi projekt Združenja vzhodno-centralnih evropskih univerz, katere članica je tudi Univerza na Primorskem, so od 18. do 21. avgusta 2011 organizirali študenti univerze EDUCONS iz Novega Sada. Univerza na Primorskem je financirala odhod petih študentov: Matija Kosmač, Gregor Bujan, Samo Surina, Vito Lužar in Primož Popovič, ki so tekmovali v disciplinah tenisa in košarke, v sodelovanju z Univerzitetno športno zvezo Primorske. Iger so se sicer udeležili študenti iz naslednjih držav: Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Albanije, Slovaške, Madžarske in Slovenije.

Študenta UP, ki sta sodelovala v tenisu, sta bila še posebej uspešna. V konkurenci 11 igralcev iz sedmih držav je Primož Popović osvojil 2. mesto, Vito Lužar pa tekmovanje zaključil kot petouvrščeni. Oba študenta obiskujeta UP Fakulteto za turistične študije – Turistica v Portorožu.

V košarki študentje niso bili tako spretni, saj je bila konkurenca v tej disciplini premočna in bi za večji uspeh potrebovali okrepitve.

Po vrnitvi je Matija Kosmač takole strnil vtise: »Celotno tekmovanje in bivanje v prestolnici Vojvodine, na katerem smo študentje navezali veliko stikov in pridobili nove izkušnje, je potekalo v izjemno prijateljskem vzdušju. Uspeha naših študentov pa sta dodaten razlog, da se bomo tudi naslednje leto poskušali udeležiti iger v še bolj izpopolnjeni sestavi za še več zmag.«

Najboljši Team building: »Bilo je noro!«

Pretekli konec tedna je bil fantastičen. Poleg idealnega vremena, ki ga čakamo že od junija dalje, je uredništvo Študenta doživelo team building, kot ga še ni bilo! Vsaka ekipa potrebuje dogodek, kjer se strasti umirijo, prijateljstva poglobijo, delovanje in rezultat moštva pa se posledično drastično izboljšata. In prav tem ciljem sledi team building, ki ga toplo priporočamo sleherni organizaciji.

 

Tokrat smo se na team building po zelenem krasu podali s podjetjem Vinetou(www.vinetou.si), ki je za nas pripravilo dvodnevno pohajkovanje, popestreno z mnogimi team building aktivnostmi.

Prvi dan smo začeli z vajami preživetja v naravi, nadaljevali pa z orientacijsko »terensko vožnjo« do našega prvega cilja, koče sredi kraškega gozda. Tam smo po odličnem pikniku vztrajali še dolgo v noč, kjer smo se seveda pogovarjali, kako medij za vas zveste bralce še izboljšati – pa tudi »raznoraznih« iger ni manjkalo.

Naslednji dan smo hitro po jutranji telovadbi s terenskimi vozili oddrveli do Rakovega Škocjana, kjer smo se z naravnega mostu z vrvmi spustili 50 metrov globoko (noro!). Ker je bil program res pester, smo teambuilding avanturo kmalu nadaljevali po »ruskih bunkerjih« izklesanih v živo skalo (kdo bi si mislil, da je kaj takšnega sploh mogoče?) in aktivnost zaključili z v naravi skuhanim golažem. In končno, bližamo se najboljšim delom – Jeep safari. S tremi čistokrvnimi »off-road terenci« smo pod budnimi očesi vojaškega spremstva (ekipa Vinetou) podali na razburljivo vožnjo po terenu, kjer se sicer niti sprehajal ne bi (verjetno smo zaradi tega nekajkrat obtičali v velikih blatnih lužah). Sledil je še lov za zakladom in najboljša team building igra – paintball.

Če potegnemo črto – team building z ekipo Vinetou je res pravo doživetje. Priporočamo!

Supervizor za pravno državo?

Si kdaj želel izvedeti kam gredo javna sredstva? Zdaj lahko!

Spletna aplikacija za spremljanje izdatkov javnih institucij Supervizor buri duhove tako v domači kot tudi tuji javnosti. Spletna storitev namreč splošni javnosti, medijem, stroki in državnim organom omogoča vpogled v izdatke javnih institucij, ki se nanašajo na blago in storitve.

Aplikacijo upravlja in nadzoruje komisija za preprečevanje korupcije. Javni prikaz toka denarja med javnim in zasebnim naj bi povečal smotrnost ravnanja z javnimi sredstvi in njihovo učinkovito porabo, obenem pa omogoča argumentirano razpravo o sprejetih in načrtovanih investicijah ter zmanjšuje tveganje za slabo upravljanje, zlorabo, korupcijo in nepošteno konkurenco.

Aplikacija ne omogoča vpogleda v podatke pravnih oseb zasebnega prava, ki so sicer v 100% lasti države ali lokalnih skupnosti. Razlog je, da so njihovi računi pri komercialnih bankah. Komisiji ti podatki niso dostopni, razen v primeru konkretnega suma korupcije.