ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo od 8. do 11. septembra 2011 že šesto leto zapored potekala največja prireditev za družine – Otroški bazar. Prireditev, ki je za vse obiskovalce popolnoma brezplačna, v štirih dneh ponuja vrsto različnih izobražev

Otroci bodo rajali

Otroci bodo v družbi svojih staršev, starih staršev, sošolcev in učiteljev obiskali številne ustvarjalne delavnice v tematskih kotičkih, spoznavali male živali, različne poklice, pravljične maskote in se potopili v svet Bakuganov, saj bo na Otroškem bazarju predstavljena največja zbirka le-teh. Udeležili se bodo številnih športnih aktivnosti in tekmovanj ter drugih zanimivih doživetij. Bogat program bo ponudil tudi Bazarkov oder, ki bo gostil finaliste Korajže velja, mini modno revijo, mlade pevce, igralce, glasbenike in druge odrske nadobudneže.

Mame in očetje se bodo izobraževali

V okviru sejemskega dela bodo staršem predstavljeni otroški izdelki in storitve, načini preživljanja prostega časa, otroško pohištvo, obšolske dejavnosti, otroška oblačila in oprema ter nove ideje za počitnice. V Svetovalnici za starše bodo na voljo številne delavnice, predavanja in svetovanja s področja vzgoje otrok, dojenja, shranjevanja matičnih celic, varnosti v cestnem prometu, partnerskih odnosov, aktivnega preživljanja počitnic, pravilnega rokovanja z dojenčki ipd.

Rabljena otroška oprema

Starši bodo na Otroškem bazarju lahko kupili ali prodali otroško opremo. V Tržnici rabljene otroške opreme se vsako leto znajdejo številni vozički, avtosedeži, postelje, stajice, pripomočki za nošenje otroka ipd., zato vsem, ki potrebujejo tovrstno opremo ali jo želijo oddati, toplo priporočamo obisk tržnice.

Tudi dobrodelnost bo našla svoj dom

Otroški bazar vsako leto namenja posebno pozornost dobrodelnosti in v okviru tega v letošnjem letu pripravlja kar dve dobrodelni akciji. Zbirale se bodo šolske potrebščine za otroke iz socialno šibkih družin, z nakupom Bazarkove majice pa boste lahko finančno podprli projekt Botrstva v Sloveniji, ki deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. Del zneska od prodane majice bomo namreč namenili projektu, ki je namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov – omogoča jim udeležbo na letovanjih, zimovanjih, taborih, šoli v naravi, inštrukcijah za izboljšanje učnega uspega oz. razvoj talentov.

Pripeljite svoje malčke na največje rajanje v Sloveniji!

VSTOP PROST

Več na: www.otroskibazar.si

Računovodstvo je jezik poslovnežev. Bi ga rad obvladal/-a tudi ti?

Če danes mislite, da je jezik računovodij zapleten in marsikomu nerazumljiv verjemi, boš prav kmalu ti tisti, ki posreduje informacije na jasen in koristen način, ki je pomemben za oblikovanje kakovostnih poslovnih odločitev.

Visoka šola za računovodstvo te vabi k vpisu. Cilj izobraževanja je izobraziti študenta v naziv diplomirani ekonomist/ekonomistka (VS), ki bo znal organizirati, voditi in izvajati različne naloge s področja računovodstva v gospodarskih družbah, javnih podjetjih, zavodih, državnih organih in pri drugih zavezancih za vodenje računovodstva. V ustvarjalnem okolju kolegijalnega odnosa med profesorji in študenti boš pridobljena teoretična znanja prenašal v prakso.

Z novimi idejami in pogledi si lahko odpreš pot! Tvoje poklicne priložnosti bodo široke. Raziskave kažejo, da je prisotno pomanjkanje računovodskih delavcev.

Oglejte si našo spletno stran www.vsr.si. Pridite v našo sredino in učimo se skupaj.

Projekt simbioz@ je vseslovenski prostovoljski projekt, ki bo povezal dve različni generaciji. Gre za projekt medgeneracijskega sodelovanja, ki bo pripomogel k večji računalniški pismenosti starejših. Projekt bo potekal med 17. in 21.oktobrom 2011.

Projekt je organiziran s strani Zavoda Ypsilon, ki temelji na medgeneracijskem sodelovanju, solidarnosti in spodbujanju vseživljenjskega učenja. Mladi prostovoljci bodo v oktobru starejše navduševali nad uporabo računalnika in interneta. Namen je spodbuditi zanimanje starejših za uporabo računalnika in svetovnega spleta, saj se zavedajo, da se informacijska tehnologija razvija zelo hitro, starejši pa tega niso navajeni. Še bolj jih je k temu spodbudil podatek, da skoraj 90 % starejših od 65 let še ni uporabilo računalnika ali interneta. 

Prijavite se lahko kot udeleženec ali prostovoljec. 

Delo dijakov prek študentskega servisa je prav gotovo pomembno za nabiranje najrazličnejših izkušenj.
Dijaka navaja na prevzemanje določene odgovornosti, spodbuja marljivost, dijaku pomaga pridobivati izkušnje pri komunikaciji z ljudmi, poleg tega pa je je lahko tudi kar pomemben vir zaslužka, saj morebiten vir v obliki štipendije ali žepnine staršev hitro skopni.

Prav zato je pomembno, da ima dijak nekaj informacij o tem, kakšen delež želi imeti pri njegovem zaslužku država, ali povedano drugače, v kolikšni meri je študentsko delo obdavčeno.

Dohodnina?
Morda boste na podlagi prebranega sprejeli odločitev o tem, da postanete samostojni zavezanci za davek od dohodka fizičnih oseb – dohodnino. Sistem je kar zapleten, na srečo pa za dijake, razen v izjemnih okoliščinah (zelo visoki prihodki), praktično vse uredi njihov študentski servis.

Dohodnina kot davek ima to posebnost, da se plačuje oziroma odvaja sproti med letom, in sicer s tako imenovano akontacijo. V primeru dijaka se akontacija ne odvede, če znesek na napotnico ne preseže 400 €. Če je znesek višji, se od vsote odvede 22,5-odstotna dohodnina (25-odstotna dohodnina, od katere se odšteje 10 % kot normirani stroški – stroški, ki jih ni potrebno dokazovati). Če se torej želite izogniti plačilu davka, pazite, da vsota na posamezno napotnico ne preseže 400 €; v primeru višjega mesečnega zaslužka se z delodajalcem domenite, da vam vaše plačilo razdeli po mesecih.

Neobdavčeno
Najbolj pomemben podatek je seveda ‘dovoljena' oz. neobdavčena letna vsota, ki si jo dijak lahko privošči.

Če dijaka uveljavljajo starši kot vzdrževanega člana (kar jim prinese določeno davčno olajšavo – prihranijo pri plačilu davkov), lahko dijak v letu 2011 (vsota se namreč vsako leto spreminja) zasluži 3457,93 € (to se imenuje posebna osebna olajšava, ki znaša 3.143,57 €, povišana za normirane stroške, ki v tem primeru znašajo 314,54 €). Če to vsoto preseže, se tistemu od staršev, ki ga uveljavlja, presežek šteje v davčno osnovo. Še namig za starše: kot vzdrževanega družinskega člana naj študenta uveljavlja tisti z višjimi dohodki – če pade v višji davčni razred, bo lahko pri davkih prihranil več!

Druga možnost za dijaka je, da se s starši domeni, da ga ne uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana.

V tem primeru dijaku pripade splošna davčna olajšava, ki za leto 2011 znaša 3.143,57 €.

Država pa je dijakom pripravila še eno darilo, ki se imenuje povišana splošna olajšava. Če dijakovi skupni obdavčljivi dohodki ne presežejo 10.342,80 €, dobi 3.062,11 € dodatne splošne olajšave, če pa so med 10.342,80 € in 11.965,20 €, dobi 1.062,17 € dodatne splošne olajšave.

Seveda dijaku pripada še posebna osebna olajšava, ki znaša, kot smo že povedali, 3.143,57 €.

Da se nam ne bo zmešalo od vseh številk, sledi še sklepni izračun, koliko lahko dijak zasluži v obeh primerih, da mu ne bo treba plačevati davka.

###okvir###

Če dijaka kot vzdrževanega družinskega člana uveljavljajo starši, njegov zaslužek ne sme preseči 3457,93 € letno. Če ga ne uveljavljajo, pa ne sme preseči meje 10.342,80 € letno.

###okvir###

Pri izračunu je pomembno vedeti, da so obdavčljivi dohodki tudi dohodki iz premoženjskih pravic (avtorski honorar), dobiček iz kapitala, katastrski dohodek, dohodki iz premoženja (dividende, obresti, najemnine), pokojnina po starših in različne nagrade, kar pri izračunu ni bilo upoštevano. Štipendije (Zoisova, državna, kadrovska) na drugi strani v to kvoto ne štejejo.

Če je vaš primer bolj zapleten in ne uspete iz prispevka dobiti ustrezne razlage, se lahko za dodatne informacije obrnete npr. na Zavod Študentska svetovalnica.

Blaž Božnar

Sistem vpisa v terciarno izobraževanje še vedno poteka predvsem na podlagi uspeha na maturi (splošni ali poklicni) in splošnega uspeha v zadnjih letnikih srednje šole.
Ta uspeh se nato ovrednoti z ustreznim številom točk, ki predstavljajo izhodišče za ‘kandidaturo' dijaka pri vpisu na izbrano fakulteto, visoko šolo ali akademijo.

Ker pa izračun točk, potrebnih za vpis, izgleda kot ena izmed težjih stvari ob vpisu dijaka na fakulteto (nemara celo težja kot matura sama), bomo skušali na dveh konkretnih primerih pokazati, kako si jih lahko izračunamo.

1. primer:

Fakulteta za socialno delo

Kandidati, ki opravljajo splošno maturo (univerzitetni študijski program prve stopnje socialno delo):

60 %: število točk na maturi, 40 %: splošni uspeh v 3. in 4. letniku.

Kaj to pomeni?

Denimo, da smo bili prav dobri v 3. letniku, odlični v 4., na maturi pa smo skupno dosegli 25 točk.

Sledi izračun: prav dober uspeh pomeni 4 točke, odličen uspeh 5 točk, kar je skupaj 9 točk od uspeha, v tabeli pa nam to kaže 90 točk (gledamo sečišče stolpca “Normirane vrednosti” in rezultata 9, doseženega na stolpcu “3. in 4. letnik (ali zaključni izpit z dvema predmetoma)”.

Matura s 25 doseženimi točkami pomeni 92 točk (gledamo sečišče stolpca “Normirane vrednosti” in rezultata 25, doseženega v stolpcu “Matura”).

Sedaj sledi izračun:

0,4 x 90 (splošni uspeh) + 0,6 x 92 (splošna matura) = 36 + 55,2 = 91,2 točk

Omejitev za študijsko leto 2010/11 je bila 56,5 točk, kar pomeni, da smo imeli točk več kot dovolj, moti nas lahko edino to, da nam presežne točke prav nič ne koristijo, ne moremo jih npr. posoditi prijatelju, ampak pomenijo zgolj, da nam je z lahkoto uspelo doseči zahtevano število točk za vpis na želeno fakulteto.

Kandidati, ki opravljajo poklicno maturo (z dodatnim maturitetnim predmetom) si točke tu izračunajo nekoliko drugače:

30 %: poklicna matura, 30 %: uspeh 3. in 4. letnika, 40 %: dodatni maturitetni predmet.

Dijak je pri poklicni maturi dosegel 19 točk, bil dober v 3. letniku in prav dober v 4. letniku, pri dodatnem maturitetnem predmetu pa je dosegel oceno 4.

Izračun:

0,3 x 93 (poklicna matura) + 0,3 x 90 (splošni uspeh) + 0,4 x 80 (dodatni maturitetni predmet) = 27,9 + 27 + 32 = 86,9 točk; ker je omejitev na fakulteti 56,6 točke, se bo tudi temu dijaku uspelo brez težav vpisati na Fakulteto za socialno delo.

2. primer:

    Medicinska fakulteta

Ključ za izračun točk (enoviti magistrski študijski program dentalna medicina):

35 %: matura, 20 %: splošni uspeh v 3. in 4. letniku, 45 %: posamezni predmeti mature (matematika, tuj jezik, naravoslovni predmet) – na vsak predmet odpade 15 %.

Denimo, da je dijak na maturi dosegel 29 točk, bil odličen v 3. in 4. letniku, za izbirna maturitetna predmeta pa si je izbral fiziko in biologijo, pri slednji je dosegel oceno 4, pri fiziki pa oceno 5. Ker se upošteva ocena le pri enem naravoslovnem predmetu, se upošteva boljša, torej ocena iz fizike. Pri matematiki je dosegel 8 točk, pri tujem jeziku pa 4 točke.

Izračun sledi:

0,35 x 95,8 + 0,2 x 100 + 0,15 x 100 (matematika) + 0,15 x 100 (naravoslovni predmet) + 0,15 x 80 (tuj jezik) = 33,53 + 20 + 15 + 15 + 12 = 95,53 točke, omejitev na smeri dentalna medicina je v študijskem letu 2010/11 znašala 82,25.

Tudi tu je bil torej dijak uspešen.

Upamo, da vam je sedaj izračun točk precej bolj jasen.

Sedaj je na vas le še, da se odločite, na kateri fakulteti, visoki šoli ali akademiji boste uresničevali svoje sanje. Ta vaša odločitev vam bo dala motivacijo, da si boste prizadevali doseči zahtevano število točk. Če bosta odločitev in želja dovolj močni, ga boste brez dvoma tudi uspeli doseči, tako le brez panike in strahu pred maturo. Veliko sreče pri maturi vam želimo!

Blaž Božnar

Že slovenski pregovor pravi, da je v skupini moč. Povsem naravna pa je tudi človekova potreba po najrazličnejšem združevanju in druženju, zato se ljudje pogosto povezujemo v različne organizacije in združenja.

Tako v skupnosti ugotovimo, kaj je za nas pomembno, se družimo, naredimo kaj v skupno korist, naposled pa imamo tudi možnost, da se lahko glas o naših skupnih željah in potrebah sliši bolje in dlje.

Kot večina stanovskih združenj (torej združenj, v katera so vključeni ljudje istega poklica, stroke ali statusa) imajo tudi dijaki svojo reprezentativno organizacijo, katere člani avtomatsko postanejo s pridobitvijo statusa dijaka.

DOS

To je Dijaška organizacija Slovenije (DOS). Namenjena je zastopanju interesov dijakov na različnih ravneh.

Kot izhaja iz njenega statuta (vrhovnega akta), se zavzema med drugim za izboljšanje materialnega položaja dijakinj in dijakov (tu se lahko spomnite njenega precej odmevnega udejstvovanja v zvezi z dijaško prehrano in štipendijami, pa tudi s študentskim delom), uveljavljanje in varstvo pravic dijakinj in dijakov, zagotavljanje sodelovanja dijakinj in dijakov v interesnih aktivnostih, utrjevanje in širjenje vpliva dijakinj in dijakov na učni načrt, učni proces ter na način preverjanja znanja v srednjih šolah, medsebojno povezovanje, zastopanje v organih Dijaške organizacije Slovenije in mednarodno sodelovanje vseh slovenskih dijakinj in dijakov.

Kakšna so prizadevanja DOS?

Prizadeva si tudi za izboljšanje kvalitete odnosov v srednjih šolah, informiranost in vpliv dijakinj in dijakov v civilni družbi, zagotavljanje in utrjevanje vpliva dijakinj in dijakov pri vprašanjih, ki so povezana z njihovo materialno in duhovno rastjo, zagotavljanje šolske demokracije, enakopravnosti in enakosti v srednjih šolah in zagovarjanje enakih možnosti za vse in zavzemanje za laično, od ideologij in religij nevtralno šolo.

DOS je organiziran podobno kot državna oblast – ima predsednika dijaške ‘vlade', ki je hkrati predsednik DOS, in dijaške ‘ministre' – člane predsedstva DOS. Da gre vse, tako kot mora, nad njimi bdi ‘mentor', vodja DOS.

Organiziranost organizacije
Najvišji organ DOS je Parlament DOS, katerega člani so dijaški ‘poslanci', predstavniki srednjih šol z vse Slovenije. Parlament sprejema najpomembnejše odločitve, za njihovo uresničevanje med sejami Parlamenta pa skrbi organ, ki se imenuje Svet DOS.

Varuh dijakovih pravic

Na dijaške pravice opozarja predvsem varuh dijakovih pravic, kateremu se lahko ‘potožijo' dijaki z vse Slovenije v primeru, da menijo, da so kršene njihove pravice – da so bili npr. diskriminirani, neupravičeno ali napačno kaznovani in tako dalje. Prav tako odgovarja na vprašanja in zadrege v zvezi s samim učnim procesom. Njegov elektronski naslov je varuh@dijaska.org.

Na šolski ravni je stanovsko združenje dijakov dijaška skupnost, ki naj bi jo imela vsaka srednja šola (predsednik te skupnosti je hkrati poslanec v Parlamentu DOS).

Udejstvovanje dijaške skupnosti je odvisno od kreativnosti njihovega članstva – vse od kulture, zabave, izobraževanja, informiranja in povezovanja dijakov do tega, da v skladu s 46. členom Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) imenujejo 2 svoja člana kot predstavnika dijakov kot enakopravna člana v svet šole, ki je najvišji organ v ustroju vsake šole – med drugim imenuje in razrešuje ravnatelja, sprejema program razvoja, letni delovni načrt, odloča o pritožbah v zvezi s statusom dijaka kot drugostopenjski organ in tako dalje. Predstavnika dijakov tam enakopravno sodelujeta in glasujeta ter tako poskrbita, da je slišan tudi dijaški glas.

Iz vsega povedanega lahko torej brez dvoma potegnemo sklep, da je dijaška skupnost pomemben organ, ki dijakom daje pomembno vlogo pri sooblikovanju življenja in dobrega počutja na šoli.

Blaž Božnar

Festival Schengenfest je s svojim programom letos dokazal, da gre za enega izmed najboljših in največjih festivalov v Sloveniji. Že četrtič zapored je bila Vinica za tri dni polna obiskovalcev, saj dobrega vzdušja, sonca in seveda odlične glasbe res ni manjkalo.

Prvi dan so za ogrevanje poskrbele skupine Liquf in Low Peak Charlie, za njimi pa je oder zavzel Edo Maajka, ki je s pomočjo didžeja odlično dvigoval vzdušje. Nato so nastopili vedno dobro razpoloženi Niet, za vrhunec večera pa je poskrbela legendarna zagrebška skupina Prljavo Kazalište. S pristnim rockom so nadaljevali še Pankrti na koncu pa so na relativno praznem prizorišču nastopili še Dirtswitch.

V soboto je na prizorišče prišlo še več obiskovalcev kot prejšnji večer. Že čez dan jih je večina uživala ob soncu in prijetno osvežilni Kolpi. Dogajanje se je na glavnem odru začelo s skupino Voyage, sledili pa so Shyam. Nato so se predstavili Nemci Lee Jay Cop ter Superhiks iz Makedonije. Zasedba Srečna Mladina je bila še zadnja, preden je na odru zavladal Vlado Kreslin z Malimi Bogovi, ki je obiskovalce navdušil tudi s posebnimi gosti – žensko pevsko skupino Lan iz Metlike. Za Kreslinom smo imeli priložnosti slišati tudi največje hite skupine Bijelo Dugme, vendar se je veliko mladih takrat že preselilo na drugi (elektro) oder, kjer je za mešalko stal Beltek. Na glavnem odru so za konec nastopili še Cover Lover.

Zadnji dan dogajanja je bil po pričakovanjih več kot odličen. Po nekaj predskupinah so najprej presenetili RevCo World iz Belgije, sledili pa so vedno bolj priljubljeni S.A.R.S. Občinstvo so pošteno na noge vzdignili The Qemists, nič manj pa niso navdušili Dubioza Kolektiv, kar se je videlo pri razigrani publiki. Festival je nato sklenila še skupina Kultur Shock.  

Schengenfest se je letos vsekakor trdno zasidral na slovenski glasbeni sceni, vsa pohvala pa gre tudi organizatorjem, ki so poleg same glasbe dobro poskrbeli tudi za popoldanske aktivnosti in kampiranje.

M.R.