Novo leto med drugim prinaša tudi novega kolumnista, pisca rubrike V vrtincu, v resnici pa že starega Študentovega ‘mačka’. V svojih prispevkih se bom ukvarjal predvsem s tematikami s področja prava, psihologije, športa, morda pa tudi česa drugega.
TTokrat bom spregovoril nekaj o začetku. To lahko seveda simbolno povežemo z začetkom novega leta, vendar se bom od tega takoj potem, ko vam na tem mestu vsem zaželim srečno in zdravo novo leto, takoj oddaljil in sicer na vprašanje, kako začeti kakšen opravek, nalogo, ko za to nimamo motivacije, ko iščemo izgovore za lenarjenje in nedelo, namesto da bi ‘zgrabili bika za roke’, kakor temu popularno rečemo?
Najprej si moramo seveda izbrati oziroma definirati nalogo, ki jo želimo opraviti, pa z njo odlašamo, bodisi, da se nam ne ljubi, bodisi, da nam je neprijetna (ali pa oboje). Znan ameriški psiholog priporoča, da v takih primerih vzamemo listek, ga razdelimo na dva dela, napišemo naše razmišljanje o tej nalogi – na en del napišemo, zakaj bi bilo nekaj dobro opraviti, na drugi del pa, zakaj ne. Tako lahko ugotovimo, ali si nekaj sploh želimo opraviti. Morda bomo tako ugotovili, da si nečesa sploh ne želimo opraviti oziroma da to za nas ne pomeni nobene koristi, ampak si le prigovarjamo, da bi bilo ‘to dobro’, ‘to delajo drugi’ in podobno. Tako lahko to nalogo zavržemo in se lotimo česa bolj produktivnega (seveda tu ne govorim o sesanju stanovanja, to kar naredite!).

Ko smo se odločili, da je nekaj dobro narediti, naj sledi priprava načrta, predvsem časovnega – moramo se odločiti, kdaj točno bomo nekaj storili. Tudi to moramo napisati na listek. Nasploh je pisanje na listke neka precej trdnejša oblika samozaveze, kot če bi obveznost oziroma nameravano aktivnost hranili zgolj v svoji glavi. Ob tem razmislimo o tem, kakšni dvomi se nam porajajo ob tem, ko se odločimo za ta termin. Verjetno nekaj v smislu – kaj če se mi takrat ne bo ljubilo, kaj če me bo takrat poklical prijatelj, kaj če … Na vse možne stvari, oziroma bolje rečeno izgovore, ki bi nas potencialno lahko ovirali pri naših načrtih, moramo najti zadovoljiv odgovor, ki ta izgovor odpravi.

Še vedno je zalogaj lahko precej velik, zato si je treba olajšajti delo – delo lahko namreč opravljamo korak za korakom, postopoma. Pomembno je namreč vedeti, da velja, da dejavnost da motivacijo za povečano dejavnost. Torej, ko se želimo npr. začeti učiti za izpit, pa se nam ne ljubi začeti, ker vemo, da imamo za predelati ogromno snovi, je najbolje, da si rečemo, da bomo to počeli za začetek npr. petnajst minut. To naj ne bi bil prehud zalogaj za nikogar. Ko preteče teh petnajst minut, smo nekako prebili psihološko prepreko in stvar se ‘odpre’ – lahko se učimo dlje, kot smo nameravali. Zelo dober občutek dobimo, ko vidimo, da smo bili sposobni narediti več, kot smo sprva nameravali. Hkrati je koristno tudi, da si učenje razdelimo po dnevih – začnimo dovolj zgodaj pred npr. izpitom in si ne zastavimo (za večino) previsokega cilja, da bi se že kar prvi dan učili osem ur, ampak si naredimo načrt, kaj naj bi predelali po dnevih. Dobro je, če znamo tako oceniti svoje sposobnosti, da si za določen dan splaniramo manj, kot vemo, da smo sposobni predelati, potem pa svoje načrte presežemo. Previsoki cilji nas na drugi strani utegnejo odvrniti od vsakršnega učenja ali pa nas vsaj naredijo živčne po nepotrebnem, ker vidimo, da načrta ne bomo sposobni uresničiti.

Ob tem, ko uresničujemo nek cilj, je ključnega pomena, da smo glede doseganja tega pozitivno naravnani. Nasprotje tega stanja je mišljenje, ki nam pravi, da nam nekaj ne bo uspelo, da nas nekaj dolgočasi, da je naporno in tako dalje. Če dobro pomislimo, nas od dela ne odvrača delo samo, ampak misli, povezane z njim. Koristno je, če si take nestvarne misli zapišemo na listek. Ko smo gotovi, poskušamo nanje racionalno, bolj pozitivno odgovoriti. Npr. če se nam zdi pisanje nekega dopisa zoprno in ves čas razmišljamo o tem (in se zato pisanja ne lotimo), je to svojevrstna zabloda – to je primer ‘prerokovanja’, saj ne vemo, če bo stvar dejansko tako zoprna. Poskusimo napisati začetek ali pa le nekaj alinej, v katerih navedemo bistvo, ki ga želimo z dopisom sporočiti. Zna se zgoditi, da nam bo pisanje potem lažje steklo. Če se to ne zgodi, lahko dopis dokončamo potem, ko si malo spočijemo možgane in se odpravimo na krepčilen tek v naravi. S ‘svežimi’ možgani bomo laže dokončali nalogo, ki se nam je sprva zdela težavna.
Na koncu – po opravljeni nalogi se nagradite! Še preden začnete delati nekaj napornega, razmislite o tem, kako se boste po opravljenem delu nagradili. Npr. če se bom danes učil vsaj šest ur, bom potem poklical prijateljico, da greva na prijeten klepet ob pijači. Vsekakor dobra motivacija, kajne?

Blaž Božnar

Ekologija je danes zakon, vsaj na deklaratorni ravni. Kljub temu pa na svetovni ravni celovitega pravno zavezujočega dogovora na žalost – kot smo lahko videli v Københavnu – praktično ni mogoče doseči.

Vse to pa za aktiviste na lokalni ravni ni izgovor, da se ne bi aktivirali in poskušali s svojim trudom, željo in voljo doseči izboljšanje stanja v okolici krajev, kjer živijo. Prav tako si prizadevajo doseči spremembo miselnosti vseh ljudi in jim predstaviti onesnaženje kot skupen, vendar vsaj do določene mere tudi rešljiv problem.

Podobno so verjetno razmišljali organizatorji prihajajoče čistilne akcije z ambicioznim imenom ‘Očistimo Slovenijo v enem dnevu’. Ekologi brez meja, kot se imenujejo, se nadejajo, da bo šlo za doslej največjo prostovoljno čistilno akcijo v Sloveniji. Z aktiviranjem čim večjega števila prostovoljcev želijo namreč očistiti več kot 10.000 popisanih divjih odlagališč in iz njih odstraniti več kot 20.000 ton odpadkov – ti so seveda nevarni za okolje, ogrožajo pa tudi podtalnico, ki je za Slovenijo najpomembnejši vir pitne vode.
Svoj vzor so organizatorji našli v estonski akciji ‘Let’s do it 2008’, v kateri je skupina 50.000 prostovoljcev v Estoniji v zgolj petih urah iz narave odstranila 10.000 ton odpadkov.

Organizatorji so najprej s posebno programsko opremo odkrili vsa nahajališča in jih kartirali, potem pa aktivirali to ogromno število prostovoljcev in vse te odpadke iz narave tudi odstranili. Izračunali so, da bi z običajnimi čistilnimi postopki država za tako količino odpadkov potrebovala tri leta in porabila 22 milijonov evrov!

Organizatorji pričakujejo, da se bo v Sloveniji akciji pridružilo več kot 200.000 prostovoljcev, in sicer iz vseh struktur, ne glede na razlike (starostne, spolne, ideološke, politične in druge), ki obstajajo med nami. Tako naj bi doslej verjetno največja ekipa prostovoljcev, strokovnjakov, članov nevladnih organizacij, podjetij, prostovoljnih društev, tabornikov, skavtov, vojske in drugih akterjev slovenske družbe v enem dnevu počistila odpadke, ki so odvrženi v gozdovih, na hribovskih poteh, obrežjih rek in morja, ob poteh in cestah v urbanem okolju in tudi v naseljih in vaseh.

Število prostovoljcev, ki se bodo akciji, ki se bo zgodila 17. aprila 2010, pridružili, se nenehno povečuje. K sodelovanju bodo organizatorji povabili vse slovenske šole, vrtce, fakultete, zavode, okoljske organizacije, vladne in nevladne inštitucije. Prav tako so organizatorji aktivirali skupino na popularnem Facebooku, ki trenutno združuje okrog 17.500 članov.

Cilj akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! je po besedah organizatorjev na spletni strani www.ocistimo.si zmanjšati količino odpadkov v naravi, očistiti ulice, sprehajalne poti, mestna središča ter dvigniti osveščenost prebivalcev Slovenije o problematiki odpadkov.
Pomen akcije je tudi simbolne narave – čas je namreč, da Slovenci dokažemo, da kljub medsebojnim razlikam zmoremo stopiti skupaj, ko gre po eni strani za problem, po drugi pa predvsem dobrino, ki se tiče vseh!

Delovati prostovoljno v dobrobit vseh daje posamezniku dober občutek. Tudi delo v skupini je lahko zelo prijetno in stimulativno. Prav tako je korist čistilnih akcij tudi povsem praktične narave – lep izgled okoliša in narave sploh je lahko prava paša za oči, pa tudi dodatna spodbuda za prijetne sprehode v naravo (tudi ali predvsem v dvoje).

Blaž Božnar

Mreža Youth Hostlov v Sloveniji, ki jo vodi Popotniško združenje je bogatejša za še en Youth Hostel, ki se ponaša s tem, da je tudi najstarejši, saj se nahaja v hiši iz leta 1634 v samem centru Radovljice.

Navkljub starosti, Youth Hostel ustreza najvišjim standardom in je uvrščen v najvišjo kategorijo petih modrih trikotnikov.

Ob prisotnosti župana Radovljice smo Youth Hostel slovesno otvorili včeraj 28.12.2009. To je hkrati tudi prvi Youth Hostel v Radovljici in peti na Gorenjskem, ki se tudi sicer ponaša z vrhunskimi Youth Hostli na Bledu, v Kranjski Gori, na Bohinju in na Voglu.

Športni navdušenci dobro vedo, da bo leto 2010 prežeto s številnimi odmevnimi dogodki. A še pred tem se velja ozreti v športno leto 2009 …
Nogometna pravljica, 2. del
Slovenija je dočakala novo nogometno pravljico. Reprezentančni orkester pod taktirko Matjaža Keka je svetovno nogometno javnost šokiral z izjemno uigranostjo. V kvalifikacijah za SP 2010 so Robert Koren in druščina našli ustrezno kohezijo, napredovali iz tekme v tekmo, skupinski del končali s štirimi zaporednimi zmagami, v dodatnih kvalifikacijah pa v dvoboju geografskega ter nogometnega Davida in Goljata izločili Rusijo. Slovenska pravljica se bo tako nadaljevala leta 2010 s sodelovanjem na svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki.

Vonj po medalji
Čeprav se je slovenska košarkarska reprezentanca z evropskega prvenstva, ki ga je gostila Poljska, vrnila brez želenega odličja, pa je Jureta Zdovca in njegovih ducat izbrancev v domovini čakal topel sprejem. Navijači so znali ceniti dejstvo, da je reprezentanca kljub nizu zdravstvenih težav poskrbela za košarkarsko evforijo in se povsem približala odru za zmagovalce. Po nesrečnem polfinalnem porazu proti Srbiji je Slovence v boju za tretje mesto ugnala še Grčija. A dober vtis in vozovnica za SP 2010 sta bila vendarle pregnala razočaranje.

Slovo na vrhuncu
Primož Kozmus je leta 2008 poskrbel za predvajanje Zdravljice v pekinškem Ptičjem gnezdu. Podobno “glasbeno željo” je imel tudi letos na slovitem berlinskem olimpijskem štadionu. Njegovo kladivo je letelo najdlje, Brežičan pa se je okitil z naslovom svetovnega prvaka. Po uspehu v Berlinu, kjer je znova navduševal tudi Jamajčan Usain Bolt, je v Celju postavil še državni rekord (82,58 m), nato pa v svojem slogu znova presenetil. Na tekmovalnem vrhuncu je pri tridesetih letih napovedal slovo od atletskih štadionov.

Slovenska zimska kraljica
Petra Majdič je na osrednji tekmi sezone (svetovno prvenstvo v Libercu) sicer ostala praznih rok, a statusa slovenske športne junakinje in zimske kraljice ji ne more vzeti nihče. Borbena smučarska tekačica si je znova prilastila mali kristalni globus za zmago v šprintu, v skupnem seštevku svetovnega pokala pa je pristala na izjemnem drugem mestu. O izjemni kakovosti pa dovolj pove tudi podatek o kar devetih zmagah v sezoni 2008/09.

Kolesarski spektakel na slovenskih cestah
Športnega leta pa si skorajda ne bi mogli predstavljali brez tradicionalne kolesarske Po Sloveniji. Marljivi organizatorji so letos pripravili že šestnajsto, vključevala pa je štiri spektakularne etape. V rumeni majici je ciljno črto v Novem mestu prečkal Danec Jakob Fuglsang, številni kolesarski navdušenci ob slovenskih cestah pa ob tem niso ostali ravnodušni. Podroben pogled v dogajanje sta jim z učinkovitim izkoriščanje sodobne tehnologije omogočala tudi SiOL Sportal in mobilni Planet in si na ta račun prislužila nagrado na SPORTO konferenci.

Tinina sanjska sezona
Leta 2009 pa zlepa ne bo pozabila najboljša slovenska alpska smučarka Tina Maze. Po odcepitvi od reprezentančnih vrst in menjavi smučarske opreme je doživela pravo smučarsko preobrazbo in pometla s številnimi stereotipi. Na svetovnem prvenstvu v Val d’Iseru se je okitila z naslovom svetovne podprvakinje v veleslalomu. V tej disciplini je v svetovnem pokalu končala na skupno tretjem mestu, slavila dve posamični zmage, v skupnem seštevku svetovnega pokala pa ji je pripadlo visoko šesto mesto.

Zmage s slovenskih prizvokom
Poleg številnih junakov v individualnih športih (Peter Kauzer, Teja Gregorin, Mitja Petkovšek … ) pa so leto 2009 zaznamovali tudi številni uspehi slovenskih športnikov na klubski ravni. Tako sta bila Uroš Zorman in Aleš Pajovič člana evropskega klubskega prvaka v rokometu (Ciudad Real), Vid Kavtičnik je s Kielom pristal na drugem mestu, z naslovom klubskega podprvaka sta sezono sklenila tudi Matjaž Smodiš in Erazem Lorbek (CSKA), Saša Vujačič se je v dresu LA Lakers veselil šampionskega prvenstva lige NBA …

Jeklene ptujske pesti
V zadnjih izdihljajih leta, v osrčju veselega decembra, pa je za veliko veselje med slovenskimi ljubitelju boksa poskrbel Dejan Zavec. Ptujčan je v Johannesburgu ugnal Isaaca Hlatshwayo in osvojil naslov svetovnega prvaka v velterski kategoriji po različici IBF. V domovini so znali ceniti njegov podvig, tako da ga je ob vrnitvi iz JAR čakal veličasten sprejem, sprva na letališču Jožeta Pučnika in nato še v najstarejšem slovenskem mestu.

Letos so slavili Revni milijonar, Harry Potter ter Mlada luna. V velikem slogu se je vrnil Mickey Rourke, žalovali smo za Patrickom Swayzejem in si vsi želeli Mlado luno.
Na 81. podelitvi najprestižnejših filmskih nagrad je največ oskarjev prejel film Revni milijonar (Slumdog Millionaire). Od desetih nominacij je britanski celovečerec, ki se odvija v Indiji, prejel osem kipcev, tudi za najboljši film, režijo, izvirni scenarij in glasbo. S šesto nominacijo je na svoj račun vendarle prišla Britanka Kate Winslet, ki je v filmu Bralec upodobila žensko, ki se v povojni Nemčiji spusti v razmerje z najstnikom. 66. podelitev zlatih globusov pa ji je prinesla še dva zlata globusa, in sicer za stransko vlogo v Bralcu (The Reader) in za glavno vlogo v Krožni cesti (Revolutionary Road), ki jo je posnel njen mož Sam Mendes.
Z nominacijo za oskarja se je na filmsko sceno po dolgih letih vrnil Mickey Rourke, ki je zaigral boksarja v filmu Rokoborec in si z vlogo prislužil tudi britansko nagrado BAFTA. Med promocijo svojega filma je obiskal tudi Sarajevo, kjer je slavil film Buick Riviera hrvaškega režiserja Gorana Rušinovića.

Berlinski festival je počastil perujsko režiserko Claudio Lloso za film grenko Grenko mleko (La teta asustada) , medtem ko so se canski kritiki pod taktirko francoske igralke Isabelle Huppert poklonili avstrijskemu režiserju Michaelu Henekeju Hanekeju za film o prikritem nasilju Beli trak (Das Weisse Band) . Berlin je zlatega medveda podelil izraelskemu režiserju Samuelu Maozu za film Libanon o bližnjevzhodnem konfliktu. Z zlatimi malinami, ki jih vsako leto podelijo najslabšim filmskim dosežkom, sta se “sladkala” Mike Meyers za film The Love Guru , Paris Hilton pa za The Hottie and the Nottie . Precej prijetneje je bilo za slovenskega ultramaratonskega plavalca Martina Strela, ki je bil s svojim filmom Mož, ki je preplaval Amazonko nagrajen na festivalu neodvisnega filma Sundance v Utahu v ZDA.

Presenečenje leta je bil tudi Sacha Baron Cohen s svojim najnovejšim likom Brunom – avstrijskim gejevskim novinarjem, ki je na majski podelitvi MTV-jevih filmskih nagrad poletel osuplemu Eminemu dobesedno z zadnjico na glavo.

Gledališče Koper v soorganizaciji s Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem vabi na Gledališki trening.

Srečanja so namenjena vsem dijakom in študentom, ki jih zanima dramska igra, režija, dramaturgija, vodenje prireditev in javno nastopanje. Mentorica treninga bo Katja Pegan, ki bo s sodelavci za gib, glasbo in govor, poučevala interesente.

Gledališki trening je priprava na nadaljnje izobraževanje na AGRFT, hkrati pa svoje slušatelje pripravlja na vodenje različnih javnih prireditev, javno nastopanje, namenjeno je tudi za statiste in manjše vloge v gledaliških predstavah. Gledališki trening bo pripomogel k odpravi vseh navad, ki pri javnem nastopanju delujejo moteče, hkrati pa vas naučil primerne uporabe kretenj, glasovnih poudarkov, vedenja na odru, oblikovanja sporočil in odgovarjanja na novinarska in ostala vprašanja.

Ob koncu se slušatelji predstavijo v javni produkciji oz. gledališki predstavi.

KJE: Gledališče Koper
KDAJ: vsako sredo, od 18.00 do 20.00
TRAJANJE: od oktobra do maja
CENA:
• za vse študente fakultet Univerze na Primorskem: 40 Eur/mesec
• za ostale: 80 Eur/mesec

Na sv. Silvestra se bodo na velikem flooru poglabljali v zvok novega vala diska didžeji z gostom Iljo Rudmanom. Med reklamami se bodo na malem flooru zvrstili v funku, brejkih in redkih gruvih izgubljeni burkeži, ki se jim bo pridružil še gost iz Anglije, polovica dua Part Time Heroes.

Cena vstopnice:
18 – 22 €

V ljubljanski Cvetličarni² bo za mehak prehod v novo leto 2010 skrbela ekipa RDYO DJs na čelu s priznanima JAMirkom & Pierom ter VJ Rasto na vizualijah.
Zgodil se bo ‘novoletni bashment’, v obliki najmočnejše doze glasbenih vrhuncev preteklih let in aktualnih ‘densflor’ hitov, v miksu za prihodnjih tisoč let!

JAMirko, Pier in celotna RDYO DJs postava vam bo na dvojnem setu gramofonov servirala posebno glasbeno selekcijo za t.i. najdaljšo noč v letu! Vzdušje novoletnih ulic celega sveta, bomo prenesli v notranjost Cvetličarne, kjer bo ta utrip spretno pričaral VJ Rasta on the mouse, znan tudi kot najbolj nagajiva miška na klubskih velikih platnih.

Cena vstopnice:
25 € / 30 €

Preživite novo leto, kot ste si ga vedno želeli – na eminentni lokaciji v središču Ljubljane, v posebnem novoletno dekorativnem prostoru treh plesišč, z dobro glasbo in neverjetnim vzdušjem!
Če želite biti del največjega silvestrovanja za mlade v slovenski prestolnici, ne smete zamuditi žura na ekskluzivni lokaciji v centru Ljubljane. Prehod v novo desetletje boste lahko doživeli na Gospodarskem razstavišču, kjer bo na treh prizoriščih vrtelo udarno plesno glasbo kar 23 d.j.-ev! Pričakujete lahko največjo fuzijo slovenskih »krujev« pod eno streho, ki bodo do jutra skrbeli za mešanico različnih glasbenih zvrsti elektronske glasbe. Dogodek, na katerem bodo vrtela zveneča slovenska imena iz sveta elektronske glasbe, bo trajal enajst neprekinjenih ur.

Cena vstopnice:
15 € / 20 € / 25 €