ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Vsak študent ima pravico do odločitve za študij v tujini, za kar ima več različnih možnosti, kot so Erasmus, Erasmus praksa, CEEPUS, Erasmus Mundus, Comenius itd.

Najprej razjasnimo razliko med študijem v tujini in študentskimi izmenjavami. Ta je predvsem v tem, katera fakulteta predstavlja študentovo matično fakulteto. Tako je na primer matična fakulteta študenta, ki se odpravlja na izmenjavo, ena izmed slovenskih fakultet, medtem ko pri študiju v tujini matično fakulteto predstavlja šola, na katero se posameznik vpiše.

Program Erasmus
»V največji meri se študenti poslužujejo programa Erasmus. Razpis za program Erasmus izide vsako leto enkrat v drugi polovici januarja za prihodnje študijsko leto. Po tem, ko izide razpis, imajo študenti na voljo slaba dva meseca, da oddajo svojo elektronsko prijavo. Vse formalnosti glede vloge za pridobitev Erasmus štipendije in same prijave v program uskladijo študenti skupaj s koordinatorjem študijskih izmenjav na svojih fakultetah, ki je prvi kontakt s študentom, ko se odloča za izmenjavo. Koordinatorji so na voljo za pomoč pri izbiri tuje države in univerze, nadzirajo, da so vsi obrazci, ki jih mora študent oddati, pravilno izpolnjeni in pomagajo študentu pri izbiri predmetnika, ki ga mora študent uskladiti tudi s profesorji na matični fakulteti. Po končanem študiju v tujini so prav koordinatorji tisti, ki pomagajo študentu, da se mu vse opravljene obveznosti priznajo in primerno zabeležijo v indeksu ali elektronski evidenci,« Oddelek za mednarodno sodelovanje ŠOUM.

Po 1. letniku na izmenjavo
»Za izmenjavo v okviru tega programa se študentje lahko odločijo po uspešno zaključenem vsaj prvem letniku študija in ob pogoju, da so že vpisani v drugi ali višji letnik; izberejo lahko fakulteto z enakim ali vsaj podobnim študijskim programom. V primeru, da se na razpisano mesto oziroma mesta prijavi več študentov, kot je mest, matična fakulteta opravi selekcijo, ki poteka z oceno motivacijskega pisma in skupnega razgovora pred strokovno komisijo, navadno sestavljeno iz profesorjev. Zagovor pred komisijo je videti kot neformalni pogovor med profesorji in študenti, kjer slednji predstavijo svoje preference po vpisu na tujo institucijo. Študentje si lahko med fakultetami v tujini tudi sami poiščejo sebi ustrezno šolo in nato svojo fakulteto spodbudijo k podpisu novega bilateralnega sporazuma med slovensko in tujo šolo. Informacije o podrobnejšem poteku prijave na izmenjavo študentje pridobijo na spletni strani svoje fakultete,« Tanja Klavž, socialna svetovalka, Zavod Študentska svetovalnica.

Ob Erasmus izmenjavi je študentom na voljo še nekaj drugih izmenjevalnih programov, npr. Basileus, Ceepus, Erasmus Mundus, …

Ste vedeli, da se za študij v tujini lahko odločijo mladostniki tudi takoj, ko uspešno opravijo maturitetni izpit, tako da se vpišejo neposredno na tujo visokošolsko institucijo? V tem primeru so študenti neodvisni od slovenskih univerz.

Mojca Buh

Spakiraj nahrbtnik, potni list … in razpri krila! Razišči svet!

Vse, kar potrebuješ, je odločitev, da greš. In nekaj prihrankov. Nahrbtnikaštvo je skupaj z letalsko vozovnico pogosto cenejše kot če bi ostal doma ali se spet odpravil na hrvaško obalo. Vsekakor pa razburljivejše!

Evrope se loti kar z avtom ali še raje vlakom, dlje v svet pa raje skoči z letalom. Dandanes lahko datum leta spreminjaš tudi zadnji hip, če si se zmotil pri načrtovanju poti, letalske karte cenovno ugodno sestavljaš, da obiščeš vse želene destinacije, na voljo pa so tudi t. i. open-jaw karte, kjer se med različnimi mesti na poti premikaš sam in nato nadaljuješ pot z drugega letališča.

Vsaj za prve nočitve v novi deželi velja rezervacijo urediti še doma in si morda priskrbeti še vozovnico za vlak za prvo tamkajšnjo destinacijo ali najeti avto. Pogosto je to doma ceneje kot na sami lokaciji. Ne pozabi tudi na potovalno zavarovanje in kartice s popusti kot je ISIC, ki ti marsikje omogoči cenejši vstop, prevoz ali celo nočitev.

Dober vir zbranih popotniških informacij in komentarjev popotnikov pri nas je www.STAljubljana.com, kjer najdeš tudi priporočila glede vizumov, obveznih cepljenj, informacije o državah ter čisto praktične nasvete, lahko pa tudi takoj preveriš in celo rezerviraš različne vozovnice [letalo, vlak, avtobus] in prenočišča različnih kategorij po vsem svetu, dobiš ideje za številne izlete, oglede in aktivnosti, jezikovne tečaje … Ne oklevaj – odpotuj!

MoJcA OcvirK.

Minuli petek in soboto, natančneje 15. in 16. julija, je v Čatežu pri Trebnjem potekal študentski Švic festival, ki so ga obiskali tudi AXE angeli na čelu s Karin Škufca.
Sedem čutnih ženskih angelov, na čelu z očarljivo manekenko in modelom Karin Škufca, je podleglo AXE skušnjavi in s svojo ljubkostjo in elegantnostjo očaralo približno šest tisoč obiskovalcev. Ženski angeli so obiskovalcem festivala delili promocijske vzorce nove, privlačne in edinstvene dišave AXE Excite, ki očara vsako nebeško punco.
Čeprav je bilo vreme sprva muhasto, je le posijalo sonce in obiskovalci so se lahko osvežili v bazenu. Pred kopanjem so se seveda ustavili pri tuših, kjer so jih čakali AXE angeli in jim delili AXE Excite gel za prhanje, ki je obiskovalce pred odhodom v bazen osvežil in jim nato tudi pomagal pri tem, da so ob prihodu v bazen naredili dober prvi vtis na nebeške punce.
Nebeški AXE angeli so novo dišavo predstavili tudi obiskovalcem, ki so se na festivalu preizkusili v tekmovanju v nogometu in košarki. Po napornem tekmovanju so obiskovalci navdušeno sprejeli AXE Excite gel za prhanje in ga takoj uporabili ter se tudi sami prepričali, zakaj je novi AXE Excite dišava, katere skušnjavi se ne morejo upreti niti nebeški angeli. Po že legendarnem AXE efektu so bili obiskovalci, ki so preizkusili dišavo AXE Excite, znova polni svežine in dobrega počutja ter še naprej uživali na festivalu.
Če še niste srečali AXE angelov, potem preizkusite novo dišavo AXE Excite. Ženski angeli se ji namreč nikakor ne morejo upreti …

R.F.

Ker ste bralci Računalniških novic izrazili željo po še več nagradnih igrah, ki niso omejene zgolj na Facebook stran Računalniških novic, smo vašim željam seveda ugodili. Na vrsti je torej nova nagradna igra, ki smo jo tokrat pripravili v sodelovanju s podjetjem AD VITA d.o.o. (Vitapur.si). Torej: Vsi, ki se ne bi branili ene izmed spodnjih nagrad, hitro odklikajte do nagradne igre »Pohitimo v barvito poletje«.

Nagradni sklad Vitapur praznične nagradne igre:

• 1x Sony Mikro HIFI stolp (Sony CMT-LX50WMR MP3-CD-FM-AM)
• 1x Električna zobna ščetka (Oral B D20 Professional Care 8850)
• 1x Set Vitapur bombažne posteljnine Evelina (140×200 + 50×70 cm)
• 2x Vitapur svileni vzglavnik Silk (50×70 cm)
• 2x Letna naročnina na revijo Računalniške novice
  2x Termo set

Kaj še čakate, kliknite tukaj in sodelujte v nagradni igri! – oglasno sporočilo

Čas morja, dopustov in zabave je tu. Vendar žal ne za vse. Zato so se v Svilanitu odločili, da preko poletja sedmim družinam ki si ne morejo privoščiti dopustovanja, za teden dni odstopijo njihovo počitniško hišico v Čatežu. Tako so v sodelovanju z Radiom 1 izvedli akcijo, v kateri predlagane in izbrane družine z otroci prejmejo dopustovanje z željo, da bodo tudi oni deležni lepot slovenskih toplic, pripravljenih za popoln oddih in vodne užitke.

Za prijetnejše letovanje so hišico opremili še s Svilanitovimi kuhinjskimi krpami in posteljnino.

Da pa spomini ne bodo tako hitro zbledeli, so vsakemu posamezniku pripravili tudi darilo za dobrodošlico, plažne brisače Svilanit, ki jih prejmejo v trajno last.

To je zgodba ki so jo zapisali med ljudi skupaj z Radiom 1 in bo potekala do konca meseca avgusta in s katero želijo na vsaj nekaj obrazov narisati pristne otroške nasmehe sreče.

Več na: www.svilanit.si

V soboto 02. 07. 2011 se je v Mariboru odvijalo 3. odprto državno prvenstvo v pomnjenju MEMORIADA 11, katerega se je udeležilo sedem tekmovalcev.

V skupnem seštevku je slavila Petra Vogrinec, drugo mesto je osvojil Nejc Čeplak, tretje mesto pa Rok Havlas. Tekmovalci so se pomerili v 10 disciplinah (pomnjenje binarnih števil, naključnih števil, datumov zgodovine in prihodnosti, obrazov in imen, naključnih besed, abstraktnih slik, 10 minutnih kart, govorjenih števil, polurnih števil in hitrostnih kart) po pravilih Svetovne organizacije miselnih športov. Na tekmovanju je bil dosežen nov rekord v pomnjenju naključnih številk, ki ga je dosegla Petra Vogrinec, ki si je v tridesetih minutah pravilno brez napake zapomnila 111 številk. Petra Vogrinec je na tekmovanju tudi izenačila državni rekord v pomnjenju binarnih števil, ki ostaja 120 binarnih števil v petih minutah.

»Veseli nas, da smo lahko na Univerzum Minerva ponovno gostili državno prvenstvo v pomnjenju Memoriada 2011. S tem dejanjem obenem začenjamo četrto Akcijo 1000 Pametnih glav, ki jo brezplačno izvajamo po fakultetah in srednjih šolah in s katero želimo ljudi po vsej Sloveniji poučiti s koristnimi in uporabnimi tehnikami za izboljšanje spomina. Naša želja je, da tudi v prihodnje poučimo še več ljudi o tehnikah spomina in izvedemo četrto državno prvenstvo, ki bo prvo soboto v mesecu juliju 2012. Iskreno čestitamo vsem udeležencem Memoriade 2011 in vabimo vse zainteresirane, da se nam pridružijo«, je v imenu organizatorjev povedala mag. Vanja Jus.

Evropska komisija je ob 25. obletnici programa izmenjav Erasmus za slovenskega ambasadorja programa izbrala podiplomskega študenta fakultete za turistične študije primorske univerze Jureta Kumljanca. Ambasador programa Erasmus je oseba, ki naj bi s svojo izkušnjo pripomogla k njegovi boljši prepoznavnosti ter k večjemu zanimanju za sodelovanje v programu. Kumljanec bo Slovenijo predstavljal na Erasmus dogodkih, ki jih bo organizirala Danska ob predsedovanju EU v prvi polovici leta 2012.

Kumljanca je Evropska komisija izbrala med 87 kandidati iz 33 držav in bo v tej vlogi predstavljal Slovenijo. Program vseh aktivnosti, povezanih z imenovanjem ambasadorjev, se še pripravlja. Znano pa je, da se bo Kumljanc januarja prihodnje leto udeležil novinarske konference ob razglasitvi 25. obletnice programa Erasmus v Bruslju ter drugih dogodkov, ki jih bo pripravila takratna predsedujoča EU Danska.

Po besedah prodekanje za mednarodne odnose na fakulteti za turistične študije Turistici Tadeje Jere Lazanski je ta izbor velik dosežek za univerzo in fakulteto. Obenem pa je, kot pravi, odlična referenca dijakom, ki se bodo odločili za nadaljnji študij na področju turizma.

Agencija Simple Events napoveduje koncert skupine THE NATIONAL, 6. Julij 2011 ob 21 uri, Križanke, Ljubljana !

The National, kateri na turneji predstavljajo zadnjo studijsko ploščo ‘High Violet‘ bodo v Sloveniji nastopili drugič
(2005 Mediteran festival Izola, klub Shoto). Kritiki širom po svetu so High Violet ocenili za doslej najbolj dovršeno ploščo, mojstrovino v dosedanjem opusu skupine, katero mnogi uvrščajo med trenutno največje ameriške skupine.
Skupina je na svetovni turneji od maja 2010, zatorej se upravičeno lahko nadejamo izvrstnega nastopa v izjemnem ambientu ki ga nudijo Križanke.

Vstopnice so že v prodaji na vseh prodajnih mestih podjetja Eventim / www.eventim.si /, Petrol – Kompas – Big Bang – M Holidays v Mercator Centrih in na blagajni Križank ter v hiši vstopnic BTC CITYPARK ter Europark Maribor kot tudi v sistemu www.mojekarte.si, posebne spominske vstopnice pa so na voljo neposredno pri organizatorju koncerta na www.simple-events.com.

Za več informacij in morebitno sodelovanje, nas lahko kontaktirate na:

PR@simple-event.com
www.simple-events.com
PR Simple Events

Hideout festival, Novalja/Zrće, 1.- 3. 7. 2011, 50 EUR
V vikendu, ki je za nami, se je na najbolj najstniški plaži v Dalmaciji, zloglasnih Zrćah (Pag), zgodila invazija ne tako zelo najstniških Angležev, oziroma Hideout Festival 2011. Da ne bo pomote, Angleži me ne motijo, bolj so sporne vse cene, ki so naravnane na to ciljno publiko, kar naredi malo pivo te dni na Zrćah vredno cca. 3€, nekdaj brezplačni avtobusni prevoz v Novaljo pa cca. 2 €. Kaj se hoče, že res, da so Hrvati z eno nogo že v Evropi.
Kluba Papaya in Aquarius sta skupaj na treh floorih gostila celotno dogajanje party plaže, medtem ko je bil Kalypso prizorišče jutranjih afterpartyjev in vseh, ki se med dogajanjem niso najbolj spretno znašli. Papaya je gostila največje prizorišče, Aquarius pa je bil razdeljen na dva, tematsko različna stagea. Na prvem so se predstavili drum &bass in dubstep DJ-i (beri: največja gužva), na drugem pa nekoliko bolj mirni, minimal tech zvoki. Najbolj zveneča imena festivala so bila: Sven Väth, Eric Prydz, Annie Mac, Simian Mobile Disco, Marco Carola, Pendulum, Sub Focus, Erol Alkan, 2ManyDJs, Crookers, Chase&Status, Andy C, Sub Focus in Shy FX.
Hideout Festival je eden prvih svoje vrste na Zrćah in z veseljem pozdravljam dejstvo, da je Pag odprl vrata tudi komerciali manj naklonjenim ušesom. Cena, 50 € za 3 dnevno ekstravaganco, je povsem primerna, če ne že malo nizka (seveda so imeli angleži svoj, dvakrat višji cenik). Če bo prihodnje leto Hideout v Pagu, bom tudi jaz!

Študentje so znani po tem, da jim primanjkuje denarja, izdatkov pa imajo na račun takšnih in drugačnih stroškov precej.

Zato zelo veliko študentov ob študiju poprime še za študentsko delo. Zaslužek pa ni edini razlog za to. Študent si lahko namreč prav prek študentskega dela nabere mnogo praktičnih izkušenj, ki mu lahko pridejo kaj prav tudi, ko piše prošnjo za službo, in mu tako ni treba pustiti polja ‘dosedanje izkušnje' praznega.

Študentska dela so najrazličnejših vrst
Od dela v lokalih, tovarnah, na cestah do dela v odvetniških pisarnah, v državni upravi, podjetjih. Bistveno je, da gre za občasno ali začasno delo, ki ga študent opravlja preko pooblaščene organizacije (ki je ponavadi študentski servis) na podlagi študentske napotnice. Višina zaslužka ni omejena. Vendar pa ni vse tako lepo, kot se morda zdi na prvi pogled, saj je potrebno v primeru višjih zasluženih zneskov del le-teh plačati kot dohodnino. Dobra stran študentskega dela je tudi, da je študent na delu zdravstveno zavarovan, in sicer za poškodbe pri delu in za poklicne bolezni ter za primer smrti zaradi poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Študentsko delo se najlažje najde prek študentskega servisa, vendar pa je moč (morda celo boljše) delo najti z brskanjem po spletu, spremljanjem oglasnih desk na fakultetah, branjem malih oglasov, … Lahko pa tudi poskusite svojo srečo in vprašate delodajalca na svojem sanjskem delovnem mestu, če morda potrebuje kakšnega študenta za pomoč.

Za študentsko delo je vseeno treba izpolnjevati določene pogoje
Temeljni pogoj za opravljanje študentskega dela je v našem primeru status študenta (rednega ali izrednega, dodiplomskega ali podiplomskega), lahko tudi v tujini.

Dodatni pogoj je, da študent ni zaposlen ali vpisan v evidenco brezposelnih oseb na zavodu. Osebe brez statusa (t. i. pavzerji), osebe, ki izgubijo status med letom (npr. ob diplomiranju), ne morejo opravljati dela prek študentskega servisa.

Izredni študentje so, kot že rečeno, pri študentskem delu izenačeni z rednimi študenti, to pa ne velja za pavzerje, ki se lahko redno zaposlijo, delajo kot samostojni podjetniki, lahko pa tudi prek avtorske ali podjemne pogodbe.

Pravna podlaga za študentsko delo je napotnica
Dejansko gre pri študentskem delu za neke vrste podjemno pogodbo. Poznamo dve vrsti napotnic, in sicer stalno napotnico (ki velja največ eno leto od izdaje in je namenjena študentom, ki delajo pri istem delodajalcu dlje časa, lahko s prekinitvami) – novo napotnico je potrebno izdati ob vpisu v višji letnik ali ponovnem vpisu. Druga vrsta pa je navadna napotnica, ki je namenjena za dela, ki se opravljajo krajši čas. Napotnico je potrebno pred začetkom dela posredovati delodajalcu. To stori študent sam ali pa zanj to opravi študentski servis. Ob začetku dela študent prejme en izvod potrjene napotnice (napotnica je sicer v štirih izvodih). Po opravljenem delu delodajalec namreč to napotnico žigosa in s tem potrdi, da je študent delal zanj.

Pri nekaterih študentskih servisih vse poteka – z vidika študenta – elektronsko; študent ‘naroči' napotnico, študentski servis jo pošlje delodajalcu in študent po končanem delu, ko delodajalec nakaže denar študentskemu servisu, dobi sredstva na svoj osebni račun, o čemer ga s SMS sporočilom obvesti študentski servis.

V primeru neplačila dela se velja obrniti na študentski servis, ki bo delodajalca opomnil, naj denar nakaže na njegov račun, v skrajnem primeru pa ga lahko celo toži pred sodiščem. Možna je tudi samostojna tožba pred Delovnim in socialnim sodiščem.

Na koncu – kar je za večino najbolj pomembno – koliko lahko študent zasluži, da mu ne bo treba plačati dohodnine?

– Če ga kot vzdrževanega družinskega člana prijavijo starši, je ta vsota za leto 2011 znašala 3.143,57 EUR (posebna osebna davčna olajšava).

– Če ga starši ne prijavijo, je ta vsota lahko enkrat višja (6.287,14 EUR). Poleg tega se še poviša, če njegovi skupni obdavčljivi prihodki ne presežejo 10.342,80 EUR (se poviša za 3.062,11 EUR) oziroma so ti med 10.342,80 EUR in 11.965,20 EUR (se poviša za 1.062,17 EUR).

Če študent vseeno preseže ta znesek, je v večini primerov obdavčen po 16-odstotni dohodninski lestvici.

Omejitve?
Poleg tega so študentu v vsakem primeru priznani normirani stroški v višini 10 % (teh stroškov se ne dokazuje; to pomeni, da se od skupne vsote, ki jo študent zasluži, v davčno osnovo v vsakem primeru šteje 10 % manj).

Pri izračunu dohodnine je pomembno vedeti, da so obdavčljivi dohodki tudi dohodki iz premoženjskih pravic (avtorski honorar itd.), dobiček iz kapitala, katastrski dohodek, dohodki iz premoženja (dividende, obresti, najemnine), pokojnina po starših in različne nagrade, kar pri izračunu ni bilo upoštevano. Štipendije na drugi strani v to kvoto ne štejejo.

Poleg tega je potrebno biti pozoren še, da znesek na napotnico ne preseže 400 € – v nasprotnem primeru se odvede 22,5 % dohodnine (ki se sicer konec leta vrne, če študent ne preseže letnega limita).

Če imate v zvezi s študentskim delom še dodatna vprašanje in dileme in ne uspete iz prispevka dobiti ustrezne razlage, je verjetno najustreznejši naslov za vas Študentska svetovalnica, ki ima svojo spletno stran na www.svetovalnica.com.

Kakorkoli že – študentsko delo se študentu splača. Vseeno pa se ne gre preveč zasvojiti z delom. Torej izbrati ustrezno delo in ob tem ne pozabiti na študij.

Blaž Božnar