Izkoristite svoje talente …

Adi Smolar je pred kratkim izdal novo ploščo “Se počasi daleč pride”. Znova je povedal resnice, ki brez dvoma držijo in predstavljajo njegove poglede in razmišljanja o našem vsakdanu, o naši družbi in odnosih med ljudmi.

 

Adi Smolar, leta 1978 ste vpisali študij slovenščine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, a vse do danes niste diplomirali. Zakaj?

Hja, in zakaj bi? Glede na to, da se že dvajset let poklicno ukvarjam z glasbo, diploma prav nič ne bi doprinesla k moji uspešnosti ali občutku veljave. Življenje me je poneslo v drugo smer, na pot, na kateri se počutim zelo dobro in v polni meri izkoriščam svoj talent za ustvarjanje glasbe, pisanje besedil in za sproščeno komunikacijo s poslušalci na svojih nastopih. Za svoje delo sem prejel številne nagrade in priznanja tako s strani strokovne javnosti kot poslušalcev, moje plošče so dosegle najvišje možne prodajne uspehe, mnoge moje pesmi so ponarodele … Kaj mi bo še diploma? Hahaha … Če bi v mladosti diplomiral, bi se moje življenje odvijalo v kolektivu kakšne srednje šole, kjer bi kot profesor slovenščine tudi zaznamoval premnoga življenja mladih ljudi in, verjamem, prav užival v stiku z dijaki, a mi je ljubše, da mi je dana možnost zabavati, potolažiti in podučiti dosti večje število ljudi vseh generacij, vseh poklicev. No, ne bom tajil, tudi plačo imam kot glasbenik višjo, hahaha, predvsem pa imam kot samostojni kulturni delavec možnost samostojno odločati o svojih obveznostih, si sam krojim svoj vsakodnevni urnik, česar kot zaposlen v kakšni ustanovi ne bi mogel. 

Če zdaj gledate nazaj, vam je kaj žal, da ste sploh vpisali študij?

Kaj pa vem, če bi ne bil tam, kjer sem bil, ne bi spoznal in se spoprijateljil s premnogimi ljudmi, ki so mi še sedaj zelo blizu, tudi ljubezni, ki sem jih srečal, ne bi bilo … Imam eno pesem, ki še ni posneta in govori o teh če-jih: “Vse je v redu, vse je v redu, vse je lepo in prav, tud' če bi vnaprej vse vedu, enako bi ravnal, le kaj mal'ga spremenil, če sem kdaj krivičen bil … pa s prijat'li bi kozar'c al' dva več spil …” Po srednji šoli sem se želel vpisati na likovno akademijo ali vsaj na pedagoško za likovni pouk. Zelo rad sem risal in slikal. Kot maturant sem narisal naslovnico za glasilo, ki smo ga četrtošolci izdali, in likovno opremil tudi notranjost … Zvezki, v katerih imam zapiske s predavanj na faksu, so polni risbic in raznoraznih čačk, narisal sem tudi nekaj portretov sošolk in so me imele zato zelo rade (sem jih narisal malo lepše, hahaha).

 

Kaj pa so porekli doma?

 

Starša sta bila odločno proti, predvsem mama, ki je sama vse življenje gojila svojo neuresničeno ambicijo biti učiteljica slovenščine, sem pač podlegel njunemu pritisku. No, saj sem imel slovenščino rad, veliko sem bral, pisal dobre spise, ampak povsem s srcem pa pri tem študiju nisem bil in zato ni čudno, da sem študij opustil. Sem pa zaradi tega, ker me študij pač ni veselil, toliko raje poprijel za kitaro. Doma mi je niso dovolili igrati, igral sem harmoniko in klarinet, kitare pač ne, ker sta jo povezovala s hipiji in narkomani in dolgolasci … hahaha, ampak so bili pač takšni časi, da so bili predsodki do rock glasbe v odročnih krajih med starejšimi dokaj močni … Sta bila pa kasneje, ko sem začel izdajati plošče, seveda zelo potolažena in ponosna name.

Predavanja so sicer bolj ali manj zanimiva, ampak študentu se pogosto na poti do faksa zgodi, da se ustavi na kakšnem pivu in potem tam obstane do poznih večernih ur. Imate tudi sami kakšno takšno izkušnjo iz tistih let?

Se je zgodilo, seveda, no prvi dve leti niti ne, sem bil kar redno na predavanjih, sem se trudil vzljubiti študij, potem pa se je ustavilo. Najprej sem nehal hoditi na izpite, čeprav sem se nanje še pripravljal, nato, posledično, pa tudi na predavanja … Sem bil pa še prisoten na faksu, predvsem na brucovanjih in študentskih zabavah, kjer so me prijatelji, ki so študirali tudi druge smeri, vabili kot glasbenika, da sem sodeloval v njihovem programu … Se spomnim, da večina ljudi sploh ni vedela, kaj pravzaprav študiram, ker sem bil prisoten skoraj povsod, hahaha, največ sem se družil z etnologi in imam še sedaj fotografije, kjer sem igral tudi harmoniko, ko smo izvajali parodijo na neko izseljeniško glasbeno skupino. Pilo se je precej, kaj češ, tudi zaradi osamljenosti, zbeganosti, revščine in strahu, kaj bo sploh z mano v življenju. Mi ni bilo lahko takrat, čeprav se morda navzven to ni videlo … ampak sem hvaležen življenju, da se mi je vse obrnilo na bolje, lahko bi končal zelo nesrečno, ni dosti manjkalo.

Koliko izpitov ste opravili?

Preveč! Hahahaha … Ko pogledam svoja indeksa … po štirih jalovih letih na Filozofski sem se prepisal na pedagoško, smer slovenščina in knjižničarstvo, kjer sem študiral iz dela, in tik pred diplomo študij spet opustil, delno tudi zato, ker sem moral takrat k vojakom, po vrnitvi iz vojske pa se ob vsej bedi še razšel z dolgoletno ljubeznijo, s katero sva že načrtovala poroko, in bil v vseh ozirih povsem na psu … No, ko gledam opravljene izpite, mi je prav žal vsega truda in neprespanih noči in živčnosti, saj je to šlo brez diplome pač v prazno. Mi pa pridobljeno znanje slovnice pride prav pri komuniciranju in ustvarjanju. Slovenski jezik imam zelo rad in je v meni ostalo precej slavista, saj me motijo slovnične nepravilnosti, ki jih zasledimo vse pogosteje, predvsem napačne sklanjatve in napačna uporaba dvojine … npr. dajte mi dve pive … in take … hahaha. Poleg pesmi pišem tudi zgodbe za otroke, nekatere so pred leti izhajale v reviji Petka in časniku Firbec in jih nameravam kmalu izdati v knjižni obliki (dve sta že izšli: Pujsa in Andrej Migec ter Jezikovni kotliček, na jesen izide Zgode in prigode Tečka Sitnobe, drugo leto pa še tri ali štiri o Pujsi in še kaj). Prebral sem ogromno knjig, ne samo leposlovja, tudi strokovne literature, predvsem s področja psihologije, filozofije, duhovnosti, kar me sploh v zadnjih letih še najbolj zadovoljuje. Pravzaprav je najpomembneje, da človek pridobi čim več znanja, ki ga potem s pridom uporablja v življenju. Če ima formalno izobrazbo, lahko to znanje seveda nekoliko bolje unovči na svoji poklicni poti, ni pa zgolj to smisel in namen študija, kajne?

Vas kdaj mika, da bi dejansko opravili s faksom do konca, da bi diplomirali?

Saj sem opravil s faksom … že pred leti … dokončno! Hahahaha … Ampak ne vidim nikakršnega smisla, da bi na stara leta študij dokončal in diplomiral. Če bi me že prijelo iti spet v šolske klopi, bi vpisal kakšno drugo smer študija, kot sem omenil prej, likovno ali psihologijo ali filozofijo … Sem pa preveč zaposlen z glasbo in tudi že prestar, da bi resneje pomislil na to možnost.

Ste ob koncu 70-ih živeli v študentskem domu ali ste tam le kdaj prespali?

V študentskem domu nisem živel nikoli. Tam sem sicer veliko žuriral, marsikdaj prespal, na črno, kot smo temu rekli, hahaha … sicer sem bil pa vsa leta podnajemnik. V osemnajstih letih, ki sem jih po srednji šoli preživel in prebil v Ljubljani, sem se selil 12-krat … hahaha. Najprej sem stanoval sam pri dveh upokojencih, nato v neki hiši brez ogrevanja, tako da sem bil pozimi bolj malo tam, pod posteljo sem imel liter viljamovke in preden sem vstal, sem naredil požirek, da me ni pobralo od mraza, hahaha … Zimske dni sem takrat zato prebil v glavnem pri treh prijateljih, kjer so mi postlali kar na tleh, najlepše spomine imam na stanovanje na Ilirski 17, tam sem bil tri ali štiri leta (trosobno stanovanje in v njem pet študentov … Rekli smo si ilirski fantje in je bilo divje, hahaha), nato sem zaživel s svojo ljubeznijo na različnih koncih Ljubljane, po vojski, ko sem bil spet samski, sem taval od prijatelja do prijatelja, ob redni zaposlitvi v uredništvu Ljubljanske banke pa sem dobil stanovanje v samskem domu in tam živel do poroke leta 1995, ko sva se preselila na Koroško, najprej v Ravne na Koroškem, nato v Šmartno pri Slovenj Gradcu, no, marca 2009 pa sem se preselil v Slovenj Gradec. Otroštvo do osmega razreda sem preživel v Vuzenici, nato smo se preselili v svojo hišo na Muti … Hm, se nekam dosti selim … hahahaha … Sem pa imel tako malo stvari, da mi selitve niso predstavljale nekega problema, pač knjige in kitara in nekaj oblačil … Tudi zdaj nimam dosti več, hahaha.

Leta 1981 ste imeli prvi koncert v Cerknici. To pomeni, da ste se že takrat preživljali z glasbo?

Ah ne. Nastopal sem sicer precej, kar 12 let, preden sem posnel prvo kaseto Naš svet se pa vrti, a mi je to predstavljalo zgolj hobi. Ker sem bil redno zaposlen, sem nastopal občasno, predvsem ob vikendih, v glavnem povsem zastonj, in se pravzaprav opogumil za poklic profesionalnega glasbenika šele ob ukinitvi mojega delovnega mesta. Mi je žal, da se nisem opogumil že prej. Nisem verjel vase in v svojo glasbo do te mere, da bi se jemal povsem resno … Ko sem izgubil službo, sem bil nekaj časa na zavodu za zaposlovanje, potem pa se le odločil, ker mi je šlo v vseh ozirih presneto za nohte, in s kitaro odšel na založbo Helidon, jim tam v živo odigral koncert, požel navdušenje in čez štirinajst dni že imel posneto ploščo v živo z nastopov v Škofji Loki in Kranju … In se je zgodil bum … hahahaha. No, z založbo sem sklenil dolgoletno pogodbo in nato deset let vsako leto izdal po eno novo ploščo: Neprilagojen, Bognedaj, da bi crknu televizor, Saj te prime pa te mine, Jaz sem nor, Od A do S, Jaz ne grem v šolo; za Niko Records: Je treba delat, Ne se bat, Koncert, Vse je krasno; v samozaložbi: Brez dlake na jeziku in pri Gong Records Se počasi daleč pride … Hm, kar precej je že tega, se držim “je treba delat”, pred tem pa je veljalo zame na žalost “zlo počas” … hahaha.

Nova plošča je na policah trgovin in študenti so vedno bili vaša publika. Bi jim kaj sporočili?

Diplomirajte!!! Hahahaha, mah ne, predvsem se zazrite sami vase in se zavedajte, življenje vam je dano, da v njem uresničite svoje želje, izkoristite svoje talente, bodite pozorni poslušalci samega sebe, ne se preveč ozirati na pričakovanja okolice, bodite zvesti sebi. In brez panike, če se vam bo kdaj kaj zalomilo, nikar ne bežite pred realnostjo v omamo, soočite se sproblemi, poglejte na vse, kar vas tare, z zdravo distanco, in se vedno zavedajte, da so težke življenjske preizkušnje pač šola življenja, iz katerih se da potegniti veliko dobrega za vašo prihodnost. Za morebitne neuspehe nikoli ne krivite drugih, poiščite v sebi razloge za napake, ki so vas pripeljale v težko situacijo, motiti se je človeško, predati se in obupati je pa skrajno neumno. Življenje zna včasih bit' sranje, pa kaj … Vseeno je prekrasno, čudežno in predvsem … minljivo! Zavedajte se tega in ne izgubljajte časa za banalnosti. Pokončno in vedro s širokim, včasih z nekoliko kislim nasmeškom, ampak vedno naprej … tagadagada!!! Držim pesti za vas!

Sicer pa sem ploščo posnel s skupino Mestni postopači, sodelovali so še Borut Činč na klaviaturah (snemali smo kot vedno v njegovem studiu in je tudi snemalec in producent) in pevki Andreja Sonc in Tanja Žagar. Izšla je pri založbi Gong Records in povsem iskreno: ne bo vam žal, če si jo boste kupili in velikokrat preposlušali, zagotavljam vam, da je super … Ja, žal bo pa meni, če si jo boste presnemavali, ker bom potem finančno spet “ful v riti” … hahahaha! Vsi pa tudi prisrčno vabljeni v Cvetličarno v Ljubljani, 13. oktobra bomo tam izvedli koncert, predstavili nove pesmi, odigrali tudi veliko starejših. Ja, tudi Eks za ex ljubico bomo, Bognedaj tudi, Neprilagojen, Gospa natakar'ca bo tudi, Jaz sem nor, brez skrbi … hahaha … Obljubljam, da bo res velik in sproščen žur. Se vidimo torej oktobra! Vse lepo in dobro vam želim! Adi Smolar

 

Več jezikov znaš, več veljaš!

 

»Rada bi pohvalila predavateljico nizozemščine. Super, ker je že od 1. stopnje native speaker.«

 

»S tečajem sem bila zelo zadovoljna. Mogoče bi moral trajati dlje, saj je prehitro minil.«

 

»Dobro počutje na tečaju, velika zasluga mojih »sotrpinov« in predavateljice.«

 

»Zelo lepi prostori na Vojkovi za Bežigradom, odlični delovni pogoji.«

 

Takole pravijo šoltovci, torej tisti, ki so se že udeležili katerega izmed ŠOLT-ovih jezikovnih tečajev. Pa ti? Bi se tudi ti želel naučiti kakšnega novega jezika? Npr. francosko? Špansko? Rusko? Grško? Portugalsko? Kitajsko? Švedsko? Turško? Ukrajinsko? Te morda zanima kakšen strokovni ali športni tečaj? Bi rad nadgradil svoje znanje računalništva ali potrebuješ inštrukcije pri kakšnem predmetu?

 

Novo šolsko leto je tu in s tem nova priložnost, da se naučiš še kaj novega ali osvežiš oziroma nadgradiš že osvojeno znanje. V mesecu oktobru na ŠOLT-u pričenjamo z novo sezono jezikovnih tečajev, kjer lahko izbiraš med več kot 20 jeziki.

 

Jezikovni tečaji so 30-urni in potekajo dvakrat tedensko po 2 šolski uri ali enkrat tedensko po 3 šolske ure na dveh različnih lokacijah (v Rožni dolini in za Bežigradom). Tečaji se zaključijo v 2 mesecih, napredovanje na višjo stopnjo pa je možno takoj po zaključku posameznega tečaja. Vpis v jezikovne tečaje Zavoda ŠOLT poteka od 12. septembra dalje, tečaji pa se bodo pričeli 10. oktobra. Cena 30-urnega jezikovnega tečaja je zelo ugodna, saj znaša za študente in dijake samo 135 €.

 

Tečajev Zavoda ŠOLT se vsako leto udeleži več kot 2000 študentov. Študentje so navdušeni nad kratkimi in intezivnimi tečaji, predvsem pa nad delom v majhnih skupinah (v skupini je največ 9 tečajnikov).

 

Zavod ŠOLT v sodelovanju s Fundacijo Študentski tolar, ustanovo ŠOU v Ljubljani, omogoča tudi BREZPLAČNE JEZIKOVNE TEČAJE za socialno ogrožene študente. Prosilke in prosilci več informacij o tem dobite na naslovu socialna@svetovalnica.com ali na telefonski številki 01/43 80 253 ob ponedeljkih, torkih in četrtkih med 10. in 15. uro ter ob sredah med 12. in 17. uro.        

 

Zavod ŠOLT in vse informacije o njegovih tečajih najdete na www.zavod-solt.si.

 

 

 

 

 

Svetovalnica – vpis?

ALI SEM LAHKO HKRATI VPISAN NA VIŠJO IN VISOKO ŠOLO?*

V zadnjem času se na nas obrača veliko študentov, ki jih skrbi, ali so še vedno lahko vpisani tako na visoko kot tudi na višjo šolo. Ali je torej prišlo do spremembe zakonodaje in ali je bila uvedena enotna evidenca vpisa (EEV)?

Kratek in enostaven odgovor je – ne. Vendar se za njim skriva “ne še” in “ne v letošnjem študijskem letu”. Zato si nekoliko podrobneje poglejmo, kdaj lahko pride do realizacije omenjenega predloga, na kaj je predlog vezan in kaj to pomeni za študenta.

Kaj sploh je EEV?

EEV ali Evidenčni in analitski informacijski sistem za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji (informacijski sistem eVŠ) se vzpostavlja:

– skozi spremembe Zakona o visokem šolstvu v poglavju evidence in sprememba pravilnika o razvidu visokošolskih zavodov v letu 2011,

– da bo podatkovna zbirka z evidencami o študentih in diplomantih, izvajalcih dejavnosti v visokem šolstvu in razvida visokošolskih zavodov upravljana s strani enega organa in na enem mestu. Prav tako je predvideno oblikovanje javnega portala.

Prvič se je glasneje začelo o EEV govoriti ob predlogu Zakona o malem delu (ZMD), in sicer kot o enem od stranskih ukrepov za omejitev neupravičenega dela preko študentskih napotnic. Sam predlog ZMD ni vseboval določb glede EEV, saj naj bi to urejal podzakonski akt. Danes je predlog o EEV vezan na spremembo zakonodaje, ki se obeta na področju visokošolske izobrazbe.

EEV je namenjena kontroli, kdo je vpisan na katere šole, s čimer bo omogočeno preprečevanje dvojnih vpisov v oba sistema (višjega in visokošolskega). To pomeni, da bi od uvedbe EEV naprej študent lahko študiral le na visoki šoli (fakulteti) ali višji (strokovni) šoli. Dovoljena izjema bi še naprej obstajala v obliki vzporednega študija.

Uvedba EEV predvideva tudi pregledovanje opravljenih obveznosti in odstotek prisotnosti študenta na predavanjih, vajah in drugih obveznostih. To pomeni, da bodo tako visoke kot tudi višje šole lahko študenta, ki ni prisoten niti minimalno število ur na predavanjih (ali nima opravljenih minimalnih drugih obveznosti), izpisale. S tem bo takšen študent izgubil status študenta in nanj vezane ugodnosti.

Potek vpisa na višje šole v študijskem letu 2011/12

Tisti, ki se boste vpisali v višjo strokovno šolo v drugem vpisnem roku, morate izpolnjevati vpisne pogoje. Vpisni oziroma izbirni postopek je isti ne glede na to, ali se boste prijavljali za redni oz. za izredni študij. Pogoji vpisa na višjo strokovno šolo so:

– matura, poklicna matura (ali zaključni izpit oz. diploma pred uvedbo poklicne mature) po programu gimnazije, kateremkoli programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe (tudi programu poklicno-tehniškega izobraževanja) oziroma opravljenem poklicnem tečaju,

– uspešno opravljen preizkus nadarjenosti za smeri, ki to zahtevajo (to so: fotografija, medijska produkcija, oblikovanje materialov, organizator socialne mreže),

– mojstrski ali delovodski oziroma poslovodski izpit ob dodatnih pogojih treh let delovnih izkušenj in opravljenega preizkusa znanja iz slovenskega jezika s književnostjo in matematike ali tujega jezika (po standardih za poklicno maturo).

Višjo šolo in ustrezni višješolski študijski program iz razpisa za vpis v višje strokovno izobraževanje izberete na seznamu, ki ga vsako leto objavi Ministrstvo za šolstvo in šport v posebni publikaciji, na svoji spletni strani (http://www.mss.gov.si) in na spletni strani Višješolske prijavne službe (http://www.vss-ce.com/vps).

Razpis vsebuje vse pomembne informacije o vpisnem postopku, med drugim tudi: število vpisnih mest v posamezni šoli oziroma študijskem programu, vpisne pogoje, merila za izbiro ob prevelikem številu prijav, roke za prijavo na razpis, dokazila, ki jih je treba priložiti prijavi, izbirni postopek, rok, do katerega boste kandidati obveščeni o izidu izbirnega postopka, roki za vpis v višjo šolo itd.

Na zgoraj objavljeni spletni strani Višješolske prijavne službe si lahko pogledate podatke o še prostih mestih, ki so jih sporočile višje strokovne šole. Do seznama pridete tako, da na spletni strani na levi strani izberete “Obvestila” in v obvestilu, ki je datirano z dnem 1. 9. 2011 izberete povezavo “tabela”.

Tisti, ki se prijavljate preko elektronske prijave, to lahko storite od 7. 9. 2011 od 16. ure naprej vse do zapolnitve mest oz. do konca meseca septembra. Pri elektronski prijavi morate biti pozorni na to, da lahko prijavo oddate na eno samo višjo šolo.

Višje strokovne šole, ki še imajo prosta vpisna mesta, so od 1. septembra 2011 objavile število prostih mest ter navodila za prijavo, ki bo za kandidate za redni študij potekala preko e-prijave.

Za razliko od kandidatov za redni študij, se lahko tisti, ki se želite vpisati izredno, vpisujete na prosta mesta že od 1. 9. 2011 naprej in sicer neposredno na šoli, po postopku, ki ga določi šola.

Veliko študijskih uspehov ob morebitnem vpisu na eno od višjih strokovnih šol vam želim,

Dimitrij Djokić

vodja študentske hiše SRCe

(Zavod Študentska svetovalnica)

*Vir: osnutek Nacionalnega programa visokega šolstva 2011–2020, št. dokumenta: 0072-8/2010/2.

Drugo leto na poletno delo v tujino!

Med počitnicami študenti in dijaki radi potujemo, nekateri pa dodatni prosti čas izkoristimo za počitniško delo. Ker poletni dnevi minevajo zelo hitro, je včasih precej težko uskladiti delo in oddih, vendar obstaja preprosta in zabavna rešitev.

 

Odpravi se na delovne počitnice! Tudi pri nas so na voljo organizirani programi dela v tujini, med katerimi je najbolj popularna destinacija Amerika, kjer lahko študentje preživijo kar 4 delovne mesece. Možnost organiziranega dela pa imaš tudi v Avstraliji, Kanadi, na Novi Zelandiji, v Londonu in še kje.

 

Tako pridobiš prvovrsten vpogled v ameriško življenje in se nato s prisluženimi dinarčki odpraviš še na potovanje. Združiš delo in zabavo ter ob tem pridobiš še nekaj izkušenj, nepozabnih dogodivščin in prijateljev z vsega sveta.

 

Prijave za leto 2012 potekajo že od jeseni. Več informacij najdeš na http://staljubljana.com/delo-v-tujini.

 

 

HIC ET NUNC!

Čeprav sem o naslovni temi, ki v prevodu iz latinščine pomeni ‘tukaj in zdaj', že pisal na drugem mestu, se mi zdi ta tema tako pomembna, da ji bom namenil še nekaj vrstic.

Tukaj in zdaj seveda namiguje na prisotnost v sedanjosti. Sedanjost ima izjemno moč, če jo znamo izkoristiti. Pomembno je predvsem, kako se v sedanjosti počutimo. Skoraj vedno (razen če je povsem telesnega izvora) je namreč slabo počutje tukaj in zdaj posledica ‘slabega', negativnega mišljenja, ki se navezuje na neprijetna dejstva iz preteklosti (obžalovanje, krivda) ali na negativno projekcijo prihodnosti (stres, obup, strah).

Negativno mišljenje je naučeno in včasih tako avtomatsko, da se ga niti ne zavedamo. Hkrati se ne zavedamo niti dejstva, da si s tovrstnim mišljenjem kvarimo naše doživljanje in občutenje sedanjega trenutka, bolj transcendentno naravnani pa bi zraven dodali še, da nam tako zakon privlačnosti tudi v prihodnosti ne bo prinesel kaj dosti dobrega.

Ne glede na to, ali v tak transcendenten pogled verjamemo ali ne, nam dobro počutje koristi na različne načine. Med drugim vpliva tudi na naše zdravje, saj optimizem znanstveno dokazano pozitivno učinkuje na naš imunski sistem in splošno zdravstveno stanje. Izkustveno je dognano tudi, da so bolj optimistični ljudje v življenju bolj uspešni in zadovoljni. Optimizem preprosto deluje.

Do dobrega počutja v sedanjosti si lahko pomagamo z različnimi tehnikami. Nekako najbolj praktična je tehnika afirmacij (seveda obstajajo še druge, denimo EFT in nevrolingvistično programiranje).

Za racionalno usmerjene psihologe je tehnika afirmacij seveda nesprejemljiva, saj temelji na ‘zavajanju', vendar v praksi – če tehniko seveda uporabljamo – daje (preverjeno!) odlične rezultate, zato lahko tovrstna prigovarjanja ‘racionalistov' preprosto preslišimo in se spet posvetimo afirmacijam.

Afirmacija je pozitivna trditev v sedanjem času, ki govori o tem, kaj bi radi bili, kaj bi radi dosegli in podobno.

Primer je lahko ‘počutim se odlično in k meni prihajajo sama lepa doživetja'. Če se počutimo slabo, nam taka trditev lahko zveni bedasto, saj je vendar ‘jasno', da ni resnična, vendar pa pogosto pozabljamo na dejstvo, da se počutimo slabo prav zato, ker se na pol zavestno prepričujemo, da se počutimo slabo in na tak način slabo počutje še vzdržujemo.

Afirmacijo tako lahko gledamo na način, da je to naša želja. Pomembno je, da si predstavljamo in poskušamo občutiti, da želeno, torej v tem primeru dobro počutje, že imamo, da se že počutimo dobro. Pri tem pa je potrebno tudi nekaj časa vztrajati. Nekaterim pomaga, da si afirmacije zapišejo na list papirja in ga potem berejo. Na kakršenkoli način že, tehnika deluje in to je najbolj pomembno.

Kako lahko vplivamo na to, da k nam prihajajo lepa doživetja?

Transcendentno usmerjeni bi rekli, da prek zakona privlačnosti. V bistvu sploh ni važno, ali je to res ali ni, dejstvo je, da že naš pogled na določeno situacijo zaznamuje naše doživljanje te situacije.

Praktičen primer je lahko študij za določen izpit. Če smo denimo prepričani, da je študij muka, da je snov, ki je pred nami, nezanimiva, neuporabna in da je vse to študiranje resnično nevzdržno, ni nobena skrivnost, da nam bo študij mučen.

Če se na drugi strani potrudimo najti nekatere pozitivne vidike – kaj je zanimivega v snovi, kaj bomo lahko počeli z znanjem, ki ga bomo pridobili (npr. svetovali prijateljem, bili tutor simpatični kolegici), lahko svoje misli in posredno svoje občutke ob študiju spremenimo in tudi študij sam nam posledično ni več v tako nadlogo. Včasih je za spremembo pogleda v pozitivnega potrebnega nekaj več truda, vendar se v vsakem primeru izplača.

Včasih misli preprosto ne moremo tako hitro spremeniti v pozitivno. Takrat je pomembno, da preusmerimo pozornost. To pomeni, da začnemo početi kaj drugega, začnemo brati knjigo, študiramo, se lotimo športne aktivnosti, pokličemo prijatelja ali kaj podobnega. Tako negativne misli vsaj nevtraliziramo, saj nanje preprosto (čez nekaj časa) ‘pozabimo' in takrat se lažje ‘lotimo' pozitivnega mišljenja.

Veliko je torej odvisno od našega pogleda na situacijo, ta pogled pa lahko spremenimo.

Blaž Božnar

Uzaveščanje – pot do dobrega počutja!

Za doseganje dobrega počutja je na ‘trgu' seveda kar nekaj možnih poti. Medtem ko so nekatere na seznamu prepovedanih substanc, so druge prav tako učinkovite in še zdrave povrhu.

Mednje zanesljivo lahko uvrstimo šport, družabno in ljubezensko življenje, doseganje ekstaze ob prijetni glasbi, uživanje v topli kopeli, pogovor s papigo ali z drugimi domačimi ljubljenčki, sprehode v naravo in podobno. Obstaja pa tudi tehnika, ki nam je dejansko vedno na voljo, a se tega večinoma ne zavedamo, hkrati pa večinoma tudi ne poznamo njenih pozitivnih učinkov.

Ta skrivnost se imenuje uzaveščanje (angleško: mindfulness) in pomeni zavedajočo se prisotnost v sedanjem trenutku in sprejemanje situacije takšne, kakršna je. Zadeva nikakor ni nova, budistični menihi se namreč že tisočletja zavedajo njenih pozitivnih učinkov; uzaveščanje kot tako je tudi sestavni del prakse zen budizma.

Na zahodu smo se tega zavedli šele pred kratkim. Znanstveno priznanje je uzaveščanje doživelo predvsem prek povezave s kognitivno terapijo, ki sicer velja za eno najbolj učinkovitih psihoterapevtskih metod sploh. Kognitivna terapija – v grobem – temelji na predpostavki, da misli, ki jih mislimo, povzročajo določene občutke, in da je rešitev večine psiholoških težav dejansko v spremembi načina razmišljanja. To je seveda res, vendar je utemeljen očitek kognitivni terapiji, da je večinoma zelo racionalno usmerjena, kar je včasih (in za nekatere) v redu, za nekatere pa tudi ne. Korak k še večji učinkovitosti kognitivne terapije je njen tretji val, povezava z vzhodnim modelom uzaveščanja. Rezultat te povezave je poseben koncept, ki so ga razvili štirje strokovnjaki, in sicer Mark Williams, John Teasdale, Zindel Segal in Jon Kabat-Zinn, in se imenuje ‘Na čuječnosti temelječa kognitivna terapija' (Mindfulness based cognitive therapy).

Na pomembnost bivanja v sedanjosti opozarjajo tudi praktično vsi guruji osebne rasti. Zelo poznan je Eckart Tolle, ki je izdal knjigo s pomenljivim naslovom ‘Zdaj! Resnično tvoj je samo ta trenutek'. V knjigi nazorno in s praktičnimi primeri poudarja pomembnost bivanja v sedanjosti.

Zakaj uzaveščenost?

Nekaj razmisleka je potrebnega, da dojamemo dejstvo, da nam sedanjost, torej prav sedanji trenutek, ne povzroča bolečine kot tak, ampak nam to povzroča naše miselno bivanje v preteklosti ali naš strah pred prihodnostjo. Pogosto tudi sanjarimo, kako lepo bo nekoč, ko se bo zgodilo nekaj lepega. Takrat, ko se to zgodi, si v mislih že slikamo predstave, kako bo lepo nekoč naslednjič. Premalokrat pa v polnosti uživamo v sedanjem trenutku! Uzaveščenost nam tu pomaga do boljšega stika s sedanjostjo in zavedanja tega trenutka.

Kako do uzaveščenosti?

Do večje uzaveščenosti nam pomagajo različne vaje. Ena izmed njih je seveda meditacija, predvsem taka, ki temelji na občutenju celotnega telesa; pri njej zaznavamo občutke, take kot so, in ne razmišljamo o njih. ‘Začutiti' je potrebno občutek v telesu, tak kakršen je, ga ne ocenjevati kot dobrega in slabega, ampak ga le začutiti.

Sčasoma večjo uzaveščenost, zavedanje tega, kar počnemo, uvajamo v vsakdanje življenje. Tako je lahko že uživanje hrane veliko bolj prijetno. Velikokrat se namreč zgodi, da niti ne vemo, kakšen okus ima hrana, je ne okušamo, ampak se le prehranjujemo; uzaveščenost torej pomaga do večjih užitkov pri enaki življenjski aktivnosti.

Za nadaljnje raziskovanje so sem ter tja na voljo izobraževanja (prireja ga npr. IPSA), je pa tudi kar nekaj literature dostopne na internetu kot tudi po knjigah v tujih jezikih. V slovenščini na žalost kaj veliko literature na to temo (še) ni. Seveda je to lahko dober izziv, da združite koristno s koristnim (seveda pa tudi prijetnim) in se učite uzaveščenosti prek branja tuje literature.

Blaž Božnar

Ponudba stanovanj je velika in raznolika

Študentje lahko v času študija bivajo v študentskih domovih, tako javnih kot zasebnih, v dijaških domovih ali pri zasebnikih (s subvencijo študentskih domov ali brez). Lahko izbirajo med bivanjem v enoposteljni ali večposteljni sobi.

To pa je odvisno od same nastanitve in želje študenta. Večinoma se oddajajo dvoposteljne sobe in dvosobna stanovanja.

 

Za študentske domove je treba izpolnjevati določene pogoje, ali je mogoče dobiti mesto, pa je odvisno tudi od razpoložljivih ležišč. »Tisti, ki ne dobijo sobe v študentskem domu, se lahko odločijo za bivanje pri zasebnikih v sobah ali stanovanjih. Če živi skupaj več študentov, se lahko odločijo za najem večjega stanovanja ali hiše in si stroške medsebojno razdelijo,« Marko Puschner, SLONEP.net.

Ponudba na trgu

Ponudba stanovanj oziroma sob je velika in zelo raznolika. Vsako leto se beleži višje število oglasov, ki so namenjeni študentom, študentskim parom in študentskim družinam. Ponudba je iz leta v leto boljša, kar študentom daje možnost večje izbire. Za dobro sobo ali stanovanje se je treba resnično potruditi, pregledovati oglase dalj časa, na različnih mestih in predvsem opraviti veliko telefonskih klicev in ogledov.

Posredovalnice študentskih sob

Na območju Univerze na Primorskem deluje spletna posredovalnica sob Mojcimer.si, na območju Univerze v Mariboru deluje brezplačna posredovalnica Kamrica in na območju Univerze v Ljubljani M². Posredovalnica študentskih sob Mojcimer.si poleg spremljanja in možnosti oddaje oglasov za iskanje študentskih sob ponuja tudi ostale koristne informacije o bivanju študentov (informacije o razpisih, obrazcih, subvencioniranem bivanju študentov, pravicah in dolžnostih bivanja v študentskem domu in pri zasebnikih, …). Zavod PIP izvaja storitev Kamrica in omogoča shranjevanje najemnih pogodb, pisanje najemnih pogodb kot tudi pomoč pri sporih med najemodajalcem in najemojemalcem. Lahko pa seveda brskate tudi po nepremičninskih oglasnikih, ki niso namenjeni zgolj študentom, torej nepremicnine.si, gohome, bolha itd.

Povpraševanje

Po umiku oddanih oglasov je opaziti, da je največ povpraševanja po enoposteljnih sobah in stanovanjih v okolici fakultet ter v centru mesta.

Težave pri iskanju sobe

»Študenti se pri iskanju stanovanj srečujejo z različnimi težavami. Prenatrpanost oziroma neprimerna velikost stanovanj (premajhna stanovanja za število študentov v njih), cene (zaradi lokacije znajo biti sobe oz. stanovanja predraga, čeprav niso najbolje urejena), previsoke varščine,« Miha Šimon, Zavod PIP. Težavo pri iskanju stanovanja lahko predstavlja tudi komunikacija s stanodajalci ali morebitno iskanje sostanovalcev. Iskalci stanovanj morajo biti vsako leto pozorni tudi na pravočasno oddajo vlog za subvencionirano bivanje oz. bivanje v študentskih domovih.

Marko Pavlič, vodja projekta Mojcimer, in Anže Sovinc, sekretar za socialo ŠOUP dodajata še: »Tudi tekom študijskega leta so na voljo stanovanja ali sobe, ki pred oktobrom niso bile povsem zapolnjene ali so ostale prazne. Največ primerov se nanaša na iskanje sostanovalcev oz. cimrov; kadar je stanovanje že oddano in se eden izmed študentov iz subjektivnih razlogov izseli, so ostali sostanovalci primorani v iskanje novih sostanovalcev. Žal pa med letom ni mogoče zaprositi za posteljo v študentskih domovih ali subvencionirano bivanje pri zasebniku, kar pomeni, da se tekom študijskega leta lahko vselimo le pri zasebnikih brez možnosti subvencije.«

Najemnine študentskih sob pri zasebnikih

Najemnine so odvisne od lokacije in velikosti, opremljenosti in velikosti posamezne sobe ter kakovosti sobe oz. stanovanja. Najemnine so višje v mestnih središčih in v bližini fakultet.

Ljubljana

»Cene enoposteljnih sob se gibljejo med 150 in 300 € z vključenimi stroški; pri tem je cena seveda odvisna od lokacije sobe. Sobe in stanovanja, ki so bližje centru mesta, so dražja. Za dvoposteljno sobo študenti odštevajo med 100 in 250 € s stroški vred, za tro- ali večposteljno sobo pa je naša ocena zgolj pavšalna, saj imamo takšnih primerov najmanj – načeloma se cene gibljejo med 100 € in 150 €. Garsonjere se oddajajo za 300 € in več, seveda pa se najdejo tudi oglasi, pri katerih stanodajalec postavi zelo visoko najemnino, tudi 1000 € ali več za dvo- ali trisobno stanovanje. Pravil, kje so najcenejše sobe, ni. Po mojih opažanjih so sicer najcenejše lokacije v Ljubljani Fužine, Polje, Rakovnik, Vrhovci in Bežigrad, ki je precej velik, čeprav proti Črnučam, ob relaciji avtobusne povezave številka 6 spet rastejo. Najdražje sobe in stanovanja so v okolici Filozofske fakultete, torej v centru mesta, proti Viču in Rudniku pa cene spet padajo. Po mojih izkušnjah je za študente Filozofske fakultete in okolice ustrezno tudi bivanje na relaciji avtobusa številka 1, torej proti Šentvidu. Žal pa ne morem soditi o vzdrževanosti tamkajšnjih stanovanj, saj slik nimamo,« Maša Goriup, m2 posredovalnica sob, socialna svetovalka, Zavod Študentska svetovalnica.

Maribor

»V Mariboru se najemnine enoposteljnih sob (velikosti približno 7 m2) v centru gibljejo okoli 110 € brez stroškov na osebo. Najemnine večjih (12-15 m2) enoposteljnih sob v centru znašajo od 130-150 € na osebo skupaj s stroški. Za stanovanje izven centra pa najemnina enoposteljne sobe znaša od 100 do 120 € na osebo brez stroškov. Za posteljo v dvoposteljni sobi (velikosti približno 20 m2) v centru mesta najemnina skupaj s stroški znaša okoli 150 €, medtem ko izven mesta najemnina za posteljo v dvoposteljni sobi (velikosti približno 20 m2) znaša okoli 120 € na osebo skupaj s stroški. Za garsonjero (okoli 30 m2) v centru Maribora najemnina znaša od 200 do 240 € brez stroškov. Izven centra najemnina garsonjere skupaj s stroški znaša okoli 160 €,« Miha Šimon, Zavod PIP, ŠOUM.

Obala

»Cene bivanja v študentskih domovih na Obali znašajo okoli 100 € mesečno z vključenimi stroški (elektrika, ogrevanje, komunalne storitve, televizija in internet, …), medtem ko se cene bivanja pri zasebnikih precej razlikujejo. Dražja so ležišča v mestnih središčih in v bližini fakultet ter ležišča v enoposteljnih sobah (tudi več kot 200 €). Izven središča so zasebne sobe cenejše (med 100 in 150 €), stroški pa se navadno plačujejo posebej in znašajo med 30 in 50 evri mesečno,« Marko Pavlič, vodja projekta Mojcimer, in Anže Sovinc, sekretar za socialo ŠOUP.

 

S kakšnimi težavami se srečujejo bodoči študenti in študenti pri iskanju stanovanja?

Maša Goriup, m2 posredovalnica sob, socialna svetovalka, Zavod Študentska svetovalnica

V m2 posredovalnici sob v prvi vrsti predvsem opažamo, da večina študentov ne ve, kje iskati oglase, saj ne vedo, da lahko sobe/stanovanja iščejo tudi prek študentskih brskalnikov. Na trgu namreč obstaja veliko posredovalnic sob, ki so namenjene predvsem oddaji stanovanj zaposlenim in so temu primerno dražje. Velikokrat se študentje pri iskanju namestitve omejijo le na enoposteljne sobe v bližini fakultet, saj se bojijo javnega prevoza in neznanih ljudi, čeprav bi lahko namestitev nekoliko stran od fakultet in z dobro avtobusno povezavo našli ceneje. Največ “pravnih” težav imajo študentje z zapleti z varščino, ki zakonsko ni natančno opredeljena. Tako se pogosto zgodi, da stanodajalec obdrži varščino tudi po izselitvi študenta iz stanovanja ali sobe, četudi študent ni naredil nobene škode. Temu se študentje najlažje izognejo z dobro najemno pogodbo (vzorec imamo tudi v Študentski svetovalnici), v kateri se jasno opredeli namen plačila varščine in pogoje, pod katerimi se vrne varščina študentu. Dobro je tudi, da stanodajalec napiše študentu potrdilo o plačilu varščine. Ena izmed najpogostejših težav, ki jih opažamo pri pregledovanju oglasov, je omejena uporaba skupnih prostorov z lastnikom, ki živi v istem stanovanju. Študentom je najpogosteje onemogočena uporaba kuhinje, nekje pa celo kopalnice. Še bolj zaskrbljujoče je, da se oddajajo stanovanja ali sobe, ki niso primerne za bivanje. Najpogosteje gre za stara in nevzdrževana stanovanja, najemnine pa so zelo nizke, kar prepriča študente. Druga skrajnost so stanovanja ali sobe, pri katerih je potrebno vnaprej plačati stroške ali celo najemnino. Pojavljajo se oglasi, kjer lastnik zahteva polletno najemnino ali stroške za nakup kurilnega olja za celotno ogrevalno sezono. Takih stroškov si večina študentov oziroma njihovih staršev ne more privoščiti. Veliko stanodajalcev tudi prepoveduje obiske. Nekatera stanovanja tudi nimajo interneta. Najbolj nenavaden primer, ki smo ga imeli letošnje leto, je stanodajalčeva zahteva po študentovem potrdilu o rednem opravljanju izpitov. Najemodajalci včasih prikažejo tudi višje stroške porabe (elektrika, voda, ogrevanje, …), kot dejansko so. Imeli smo tudi primer, ko so bili študentje primorani plačevati stroške za celotno hišo, kljub temu, da je v drugi polovici hiše bival stanodajalec. Večini opisanih težav se študent lahko izogne z dobro najemno pogodbo, pri čemer je pomembno, da jo pred podpisom natančno prebere. Na vpogled nam jo lahko prinese tudi v Študentsko svetovalnico oz. m2 posredovalnico sob na Židovski stezi 6 v Ljubljani.

 

Kakšno je povpraševanje, kaj iščejo študenti, kakšne so želje?

 

Miha Šimon, Zavod PIP, ŠOUM

Želje in kriteriji študentov se razlikujejo od posameznika do posameznika. Želje se oblikujejo predvsem na osnovi finančne sposobnosti. Tako je enim pomembna lokacija in so za to pripravljeni plačati več, drugim lokacija ni toliko pomembna, temveč je pomembna velikost sob oziroma stanovanja, tretji pa se glede na ceno odločajo za najem stanovanja.

Kakšna je ponudba sob na trgu?

Marko Pavlič, vodja projekta Mojcimer, in Anže Sovinc, sekretar za socialo ŠOUP

Ponudba sob je od regije do regije različna, čeprav generalno gledano povpraševanje vedno presega ponudbo. V Sloveniji obstaja precejšnje pomanjkanje javnih študentskih bivanjskih kapacitet (najbolj pereče je stanje na Primorskem), zaradi česar je večina prisiljena poiskati sobo/stanovanje pri zasebniku, ki je seveda tudi dražja.

Kje študenti lahko dobijo informacije?

Marko Puschner, SLONEP.net

Vir informacij za iskanje so posredovalnice sob, ki jih organizirajo študentske organizacije in študentski klubi. Gre za brezplačne posredovalnice med lastniki in študenti, ki potrebujejo posteljo. Lastniki sporočijo posredovalnici proste zmogljivosti, študentje pa si potem izberejo, kaj jim ustreza, in posredovalnica jih poveže z lastniki. Ponudba se dnevno spreminja, zato jo je priporočljivo spremljati dlje časa. Za področje ljubljanske univerze deluje posredovalnica sob m2, za področje mariborske univerze Kamrica in za področje primorske univerze Moj cimer. Posamezno posredovalnico je organizirala študentska organizacija posamezne univerze.

Nasveti pri iskanju sobe

 

Marko Puschner, SLONEP.net

Preden se lotimo iskanja stanovanja, si temeljito razjasnimo, kakšno sobo ali stanovanje želimo. Pri tem je treba upoštevati, da so sobe, ki so bolj oddaljene od fakultet cenejše kot tiste, ki so bližje; pomembna je tudi četrt, v kateri so, in oddaljenost od centra. Pomembna je opremljenost sobe, predvsem pa bodimo pozorni, da ima vse, kar potrebuje (npr. internet). Pozorni moramo biti tudi na samo kakovost sobe ali stanovanja. Pogosto se ponujajo zelo slabe sobe, ki ne nudijo primernega bivalnega udobja (vlažnost, pomanjkanje svetlobe, hrup, smrad, slaba izolacija). Pri dogovarjanju z najemodajalcem se moramo že na začetku pogovoriti o višini najemnine, varščine in stroških, ki jih bomo plačevali. Vse to naj bo zapisano v pogodbi. Najema brez pogodbe ne smemo skleniti, ker le pogodba zagotavlja pravno varnost in vse pravice, ki nam kot najemniku pripadajo.

Miha Šimon, Zavod PIP, ŠOUM

Pravočasno začeti z iskanjem stanovanja, pozorno prebrati najemno pogodbo (za kakršnekoli težave in vprašanja se lahko študenti obrnejo na nas) ter dvakrat razmisliti (o lokaciji, urejenosti, če je v bližini trgovina ali mestni promet, parkirno mesto, število študentov v sobi in podobno) preden se študent odloči za določeno stanovanje oziroma sobo.

Maša Goriup, m2 posredovalnica sob, socialna svetovalka, Zavod Študentska svetovalnica

Glavni nasvet, ki ga vedno dajem študentom, je, naj pred podpisom dobro preberejo najemno pogodbo, s čimer se bodo izognili morebitnim kasnejšim težavam. Poleg tega naj si pri iskanju namestitve resnično vzamejo čas, si ogledajo veliko oglasov in skoraj toliko stanovanj, preden se odločijo za pravega. Nekateri oglasi na prvi pogled niso všečni, a lahko študent pri ogledu dobi bistveno boljši vtis. Če študentu soba ne ustreza, naj išče drugo, saj je stanovanj na trgu res veliko. Po drugi strani naj bo študent odziven, ker je iskalcev veliko in si v večini primerov ne more vzeti časa za premislek več tednov, saj bo stanodajalec sobo prej oddal.

Marko Pavlič, vodja projekta Mojcimer, in Anže Sovinc, sekretar za socialo ŠOUP

V primeru iskanja stanovanja pri zasebniku svetujemo, da se študenti pričnejo z iskanjem že v začetku poletja, saj konec meseca septembra najboljše  bivalne kapacitete že poidejo. Poleg tega svetujemo, da primerjajo ponudbe različnih sobodajalcev, si prostore natančno ogledajo, povprašajo po pričakovanjih sobodajalca in natančno preberejo najemno pogodbo pred podpisom, predvsem v delu, kjer so opisani pogoji vračila varščine.

 

 

Študente smo povprašali, kaj je vplivalo na njihovo odločitev pri iskanju študentske sobe, kakšne so bile njihove želje oziroma pričakovanja.

 

Uroš Kandžič, 25 let, absolvent Fakultete za management Koper
Od prvega letnika študija živim pri zasebnikih, iskal pa sem garsonjero. Večinoma sem bil z nastanitvijo zadovoljen, najemnina je bila znosna, saj nas je bilo več v stanovanju. Nisem pa bil zadovoljen v enem primeru, ko nas je lastnica v določenem nenapovedanem trenutku preprosto vrgla iz stanovanja zaradi nastanitve njenega sina v tem istem stanovanju.

Mateja Trunk, 24 let, podiplomska študentka Fakultete za management Koper
Ko sem se odločala za študentsko sobo, sem izbirala med ponudbami študentskega doma in ponudbami zasebnikov. K lažji odločitvi je pripomogla cenovna in prostorska primerjava med njimi. Nisem pikolovska, zato sem iskala predvsem sobo, ki bi zadoščala najnujnejšim osnovnim potrebam. V času študija sem sobe velikokrat menjavala, saj nekateri najemodajalci v času poletnih počitnic (od junija do avgusta) zaradi glavne poletne sezone niso oddajali sob študentom ampak turistom. S sobami sem bila vedno zadovoljna, prav tako so mi bile najemnine cenovno ustrezne.

Branka Mirt, 26 let, absolventka Fakultete za management Koper
Na začetku študija sem izbrala dijaški oziroma študentski dom v Kopru, ker sem iskala nekaj čim cenejšega blizu moje fakultete – Fakultete za management Koper – in solidno opremljenega. Kasneje sem se odločila za subvencionirano bivanje pri zasebnikih, kjer sem bila z najemodajalcem in najemnino prav tako zadovoljna, standard pa je bil višji. V študentskem domu so namreč starejša oprema, manjše sobe, skupni toaletni prostori in kopalnice.

Maja Peterlin, 23 let, podiplomska študentka Fakultete za management Koper
Sobo sem začela iskati precej pozno, zato tudi ni bilo več izbire. Glede na to, da nisem imela nastanitve v kraju študija in sem morala slednjo najti v zelo kratkem času, sem pričakovanja prilagodila ponudbi. Prvo nastanitev sem našla pri zasebnikih in kasneje oddala vlogo za bivanje v študentskem domu, v katerega sem bila po nekaj mesecih sprejeta. Z nastanitvijo v študentskem domu sem bila zadovoljna z vidika dobre lokacije, kar se tiče sobe pa ne preveč. Zelo slabo je bilo poskrbljeno za čiščenje skupnih prostorov, internet, ki sem ga nujno potrebovala za študij, tudi ni bil zagotovljen.

Darjan Zlobec, 27 let, absolvent Fakultete za management Koper
Že na začetku sem se odločil za zasebnika, ker sem slišal, da na Obali ni dobrega študentskega doma. Iskal sem sobo/stanovanje, ki je v celoti opremljeno z vsemi življenjsko potrebnimi stvarmi – hladilnik, štedilnik, pralni stroj, primerna lokacija, kasneje, ko sem imel avto, pa tudi možnost parkiranja. Večinoma sem bil zadovoljen z najdenimi sobami/stanovanji, največkrat sem jih moral zamenjati zaradi odločitve lastnikov, saj čez poletje sob ne oddajajo študentom, včasih pa tudi zaradi tega, ker sem našel ugodnejšo oziroma boljšo nastanitev.

Peter Jenko, 26 let, absolvent Fakultete za management Koper
Izbral sem Študentski in dijaški dom v Kopru, ker sem najprej iskal samo sobo v neposredni bližini Fakultete za management Koper. Za bivanje v domu sem se odločil predvsem zaradi vzdušja in povezanosti, ki ga je bilo takrat možno začutiti. Ena izmed ključnih prednosti doma je lokacija v neposredni bližini fakultete in mestnega jedra. Glede situacije in pogojev bivanja v domu je bilo že veliko povedano, tudi v medijih, tako da problematike ne bi pogreval.

Mojca Buh

Dan in noč. Belo in črno.

Letos poleti smo lahko vijugali po Poletni literarni promenadi Društva slovenskih pisateljev, seriji literarnih dogodkov, ki jo zaključuje “študentski literarni večer”.

Jazz club Gajo na vrtu Društva slovenskih pisateljev, četrtek, 22. septembra, ob 19h

KO JE DAN ŠE ZADNJIČ DALJŠI OD NOČI

in se študent še poletja veseli.

 

Večer bosta vodili študentki primerjalne književnosti, Laura Repovš in Katarina Rakušček. Katarina pravi, da je literatura njen ventil. “Študij primerjalne književnosti je kot pet let kurje juhice za dušo – vseskozi ponuja širino, izpopolnjuje, prevrača perspektive, spoznava z veliko zgodbo literarne zgodovine – in občasno tudi slabša dioptrijo. Tako kot se mi zdi, da “primerjalci” ne bi smeli pozabljati poštevanke, mislim, da je za vsakega spodobnega študenta obvezna tedenska doza literature. Zato na septembrskem večeru združujemo nasprotja – črno in belo, urbano in osebno, morda celo fizike in poezijo.”

Da, Mitja Drab študira fiziko. In piše. “… Vesolje je tako prostrano in človek je tako majhen, da je misel o vseobčem obvladovanju in dojemanju smešna, strašljiva, saj kognitivnih zmožnosti, s katerimi bi zaobjeli vsaj delček teh razsežnosti, ne posedujemo … in ravno neznatnost je tista, ki sestavlja najširši spekter naše prvobitnosti in identitete. Literatura je govorica tega mikrokozmosa, časovna kapsula banalnih, a odločilnih trenutkov, ki nas oblikujejo, privlačijo in odbijajo na biljardni mizi, ki je življenje v vsej svoji veličini.”

Tine Kolenik pa je “primerjalec”, ki tudi muzicira v bendu, se ukvarja z novinarstvom in športom, ima širok spekter interesov. In piše. ”… Britanski pisatelj Terry Pratchett pravi, da je pisanje najbolj zabavna zadeva, kar jih človek lahko počne sam s seboj in ravno to predstavlja pisanje meni. Je en velik eksperiment, le da pisatelj ni toliko znanstvenik kot bog.” In zanj je pisanje tudi zabavno. Takšno zabavo pa je “… vedno treba deliti.” Delil jo bo s publiko in tudi z Aljažem Koprivnikarjem.

Ta je prav tako “iz foha”, književnost študira. Piše pretežno bivanjsko prozo. Literatura “… belles lettres, skrivnostni labirint papirja in prelitega črnila, postavljanje papirnatih svetov, ustvarjenih iz odsevov realnosti, preseganja imaginarnega. Povezava z življenjem in smrtjo, posoda spomina, ki nudi zatočišče zgodbam, ki bi bile drugače pozabljene, omogoča refleksijo, onemogoča pozabo, ponuja okus iluzije večnosti.” Gradnjo svojih svetov, izlivanje samega sebe. “Preko pisanja znotraj sveta literature moje besede govorijo o meni. Če preneham pisati, pozabim, kdo sem. Pisanje je moja osebna izpoved.”

Na literarnem večeru se bo literatom pridružil bend “Electric Venom Agency” – “Agencija za neposreden vbrizg čiste energije, zasnovane na pogonu agentov, zapriseženih eklektiki, v kateri ni časa ne prostora za ustaljeno ritmiko vsakdanjika. Je le strastna pot, galaktična avtocesta k novi kolektivni zavesti.”

Z vokalistko Evo Moškon, ki je, jasno, tudi bralka. “Najbolj preštudirani so bili zapiski. Prava poslastica je bil Žižek. Priporočam v branje o patološkem narcisu.”

Pa člani benda? Veseli jih, da bodo tokrat v literarni družbi. Mitja Kavčič, denimo, je v času študija najraje prebiral Frana Milčinskega Ježka in Fea Volariča, Luki Veharju na kitari se je “… z vstopom med študente občutno zmanjšal razpon literature. Na mesto, kjer so prej kraljevali Sofoklej, Ovidij, Spinoza, Kant, Moliere, Wilde, Ionesco so stopili Milan, Bach, Sor, …” Za Andreja Pekaroviča (akademski glasbenik kitarist in prof. kitare) je literatura zapisana predvsem v notaciji.

Lepo jo bo brati. In jo tudi slišati.

Se vidimo!

Nina Kokelj      

NAJEMNA POGODBA ZA STANOVANJA

Najemna pogodba je pogodba, ki jo skleneta najemodajalec (ponavadi tudi lastnik stanovanja) in najemnik.

Najemno pogodbo ureja zakon, in sicer na splošno Obligacijski zakonik (OZ), za stanovanja pa podrobneje še Stanovanjski zakon (SZ-1). Da je pogodba veljavna, mora biti obvezno sklenjena v pisni obliki (pomemben je podpis obeh pogodbenih strank!). Obvezno mora vsebovati sestavine, navedene v 1. odstavku 91. člena SZ-1.

S podpisom veljavne najemne pogodbe si lahko prihranimo potencialne nevšečnosti, zato velja iti po ‘uradni' poti (tudi če bi bilo brez tega ‘kompliciranja' kratkoročno ceneje), saj se tako lahko na pogodbo uspešno sklicujemo.

NAJEMODAJALEC

 

Najemodajalec ima med drugim dolžnost izročiti in vzdrževati stanovanje in skupne dele v stanju, ki študentu omogoča normalno uporabo stanovanja in skupnih delov; odgovarja za pravne in stvarne napake v stanovanju (92. člen SZ-1).

V primeru, da stanje v stanovanju študentu ne zagotavlja normalne uporabe stanovanja, lahko študent predlaga, da stanovanjska inšpekcija lastniku stanovanja odredi izvedbo potrebnih del. Če najemodajalec v roku, določenem z odločbo, ne izvede del, ki mu jih je naložila stanovanjska inšpekcija, lahko ta dela na njegove stroške izvede študent sam. Stroške izvedbe del skupaj z obrestmi lahko študent pobota s terjatvami najemodajalca z naslova najemnine (torej plača ustrezno manj najemnine – od njenega zneska odšteje stroške, ki jih je imel z izvedbo). Če najemodajalec ne izvede naloženih del, lahko študent od najemodajalca zahteva, da mu priskrbi drugo primerno stanovanje (93. člen SZ-1).

NAJEMNIK – ŠTUDENT

Študentova dolžnost je, da v treh dneh po vselitvi v stanovanje to prijavi na pristojnem organu kot začasno bivališče, če bo tam bival več kot 60 dni. Če tega ne stori, ga lahko doleti plačilo globe med 400 in 1200 € (Zakon o prijavi bivališča). Prijava začasnega naslova je pomembna predvsem zaradi vročanj uradnih pisanj.

 

Študent mora uporabljati najeto stanovanje v skladu z najemno pogodbo; odgovarja za škodo, nastalo pri nepravilni oz. malomarni rabi stanovanja. Dopustiti mora tudi vstop najemodajalcu – največ dvakrat letno – t. i. ‘kontrola', poravnati stroške popravil v stanovanju, ki so posledica nepravilne oz. malomarne uporabe stanovanja, obveščati najemodajalca o napakah na stanovanju, plačevati najemnino ter stroške, ki se plačujejo poleg najemnine, predlagati najemodajalcu sklenitev aneksa k najemni pogodbi, če se število oseb, ki uporabljajo stanovanje, spremeni in vzdrževati stanovanje v obsegu, kot ga za najemnike določajo normativi (94. člen SZ-1).

Zelo pomembno je tudi, da študent, ki mu je bilo stanovanje dano v najem za določen čas, najmanj 30 dni pred potekom tega časa pridobi od najemodajalca odobritev podaljšanja najemne pogodbe s sklenitvijo aneksa k najemni pogodbi, kajti v nasprotnem primeru mora izprazniti stanovanje oseb in stvari v pogodbenem roku, razen če najemna pogodba ne določa drugače (95. člen SZ-1).

Kako se najemna pogodba odpove?

 

Če se študent želi izseliti, lahko najemno pogodbo odpove kadarkoli brez navedbe razlogov, o tem mora le obvestiti najemodajalca in upoštevati 90-dnevni odpovedni rok (102. člen SZ-1).

Pogodbo lahko odpove tudi najemodajalec – odpovedni rok ne sme biti krajši od 90 dni. Razlogi so krivdni ali nekrivdni. Krivdni razlogi so našteti v 103. členu SZ-1 in izvirajo iz študentovih kršitev pogodbe (ne more pa jih uveljavljati, če študent dokaže, da ta razlog ni nastal po njegovi krivdi ali tega brez svoje krivde ni mogel odpraviti v danem roku).

Iz nekrivdnih razlogov najemodajalec lahko pogodbo odpove samo, če najemniku priskrbi drugo primerno stanovanje, ki ne poslabša njegovega položaja. Najemodajalec ne more zahtevati izselitve najemnika, preden mu ta ne povrne koristnih in potrebnih vlaganj v stanovanje po 98. členu SZ-1.

Blaž Božnar