Vsako leto so poletne temperature višje in zato vedno bolj vroča poletja. Čeprav, ko zapade sneg, se jezimo nanj, ker ga je treba kidati, pa po drugi strani starejši ljudje vedno znova ponavljajo, da so bile včasih zime bolj mrzle kot danes.

EKO ŠOU je ekipa aktivnih študentov različnih fakultet Univerze v Ljubljani, ki želi izboljšati kakovost študentskega življenja za danes in jutri. Špela Kotar, vodja projekta EKO ŠOU, nam je odgovorila na vprašanja o delovanju EKO ŠOU-a.

Kdaj je bil ustanovljen EKO ŠOU in kdo ga sestavlja?
Ideja o ustanovitvi ekipe, ki bi v okviru Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (UL) skrbela za organizacijo okoljskih dogodkov za vse študente Univerze v Ljubljani, se je pojavila že ob koncu leta 2008. Njena idejna pobudnica sem bila jaz, ki sem kasneje tudi v celoti prevzela izvedbo projekta, od priprave projektnega načrta do sestave ekipe. Ekipa, imenovana EKO ŠOU, je aktivno začela delovati novembra 2009. Ustanovni člani ekipe smo bili trije, in sicer Aleksandra Stanković, Klemen Keravica in jaz. Od prvega dne, ko smo med študente poslali obvestilo o delovanju ekipe in jih povabili k sodelovanju, prejemamo pohvale, pobude in s tem tudi nove pridružene člane. Trenutno nas je aktivnih nekaj več kot 10.

Zakaj je prišlo do ustanovitve, kakšen je namen delovanja EKO ŠOU-a?
Dejstvo je, da ima dandanes vsak študent na voljo ogromno različnih projektov, s katerimi si lahko brezplačno ali po zelo ugodni ceni popestri svoje obštudijsko življenje, za kar gre velika zasluga predvsem ŠOU v Ljubljani, ki med drugim skrbi za pestro in raznoliko obštudijsko življenje študentov UL. ŠOU v Ljubljani projektom s področja varovanja okolja in narave v preteklih letih ni posvečal posebne pozornosti. In ker smo prav študenti tisti, ki imamo čas, voljo, znanje in priložnosti, da aktivno skrbimo za okolje in naredimo korenite spremembe za čistejšo in lepšo prihodnost, se je pojavila ideja, da bi prav v okviru ŠOU v Ljubljani ustanovili ekipo študentov vseh članic UL in bi organizirali raznovrstne okoljske projekte, namenjene prav tako vsem študentom UL. Z njimi si želimo razširiti okoljevarstveno miselnost med študenti, jih obveščati o aktualnih novicah s tega področja ter jim omogočiti aktivno udejstvovanje v skrbi za naravo in okolje.

Na katerih področjih delujete?
Prvenstveno delujemo na področju okoljevarstva, tudi naravovarstva, posredno pa še ekologije, čeprav je treba tukaj jasno poudariti razliko v terminologiji. Ekologija pomeni na splošno odnos med bitji in okoljem. Ne zajema le varovalnega vidika, ampak bivanje, sobivanje, porazdelitev osebkov v prostoru. Pri drugih dveh pojmih pa je v ospredju skrb za sonaravno bivanje: naravovarstveni vidiki opredeljujejo ohranjanje biotske pestrosti in varovanje okoljskih vrednot, okoljevarstveni pa ožje obravnavajo problematiko onesnaževanja in degradacije okolja. Mi smo torej v prvi vrsti okolje in naravovarstveniki.

Kakšne akcije, predavanja potekajo znotraj EKO ŠOU-a?
Ker smo študentje zelo raznoliki tako v svojih interesih, kot tudi po izobrazbi, želimo organizirati vsebinsko čim bolj raznolike dogodke. V letu 2009 smo že izvedli nekaj okoljskih predavanj (Vid Pečjak o trajnostni rabi energije in trajnostnem transportu, Lučka Kajfež Bogataj in Vida Ogorelec Wagner o podnebnih spremembah), namenjenih bolj vedoželjnim študentom, in ustvarjalne RE-use delavnice za ustvarjalno in praznično razpoložene študente, saj smo iz odpadne embalaže ustvarjali darilne škatlice. V novem letu bomo začeli z okoljevarstvenimi ekskurzijami in izleti, nadaljevali s postavljanjem notranjih ločevalnih otočkov po vseh članicah UL, organizirali bomo tudi nagradni natečaj in se pridružili slovenskim in evropskim okoljskim akcijam civilno-družbene iniciative – CDI. Točni termini naštetih dogodkov bodo znani še v januarju 2010.

Kdo se lahko pridruži EKO ŠOU-u?
EKO ŠOU je namenjen vsem študentom UL in je zato odprt za vse, ki si želijo sodelovati in pomagati pri organizaciji okoljskih projektov. Naše delo temelji na veselju do dela in dobrem počutju v ekipi, zato vsak pomaga glede na lastne želje, ideje in časovne zmožnosti. Za vsakogar se najde delo, pa četudi ima le malo časa in bi morda delal nekaj, kar ni neposredno povezano z okoljevarstvom (na primer pomagal pri lepljenju plakatov, izdelavi tiskovin …). Veseli bomo torej vsakega nadobudnega okoljevarstvenika, novih idej, predlogov in seveda tudi konstruktivnih kritik, ki bodo služile k temu, da bo vsak naš projekt boljši od prejšnjega.

Kje vas najdejo tisti, ki bi se vam radi pridružili?
Vsak, ki bi se nam želel pridružiti ali pa nam kar koli sporočiti, nam lahko piše na elektronski naslov eko@sou-lj.si, pokliče na telefon 051 381 819 (Špela) in spremlja aktualne objave na Facebook fun page EKO ŠOU. Želimo si vzpostaviti tudi aktivno spletno stran, ki pa naj bo presenečenje v letu 2010, ko bomo še naprej in še bolj aktivno delovali. Kar smo izvedli do sedaj, je bil šele začetek.
Mojca Buh

Društvo mladih raziskovalcev Slovenije je prvič izbralo mentorja leta in to je prof. dr. Janko Kos. Z njim smo se pogovarjali o njegovem delu in življenju.
Kako bi sami sebe predstavili?
Sem redni profesor farmacevtske biokemije na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, raziskovalno delam tudi na Institutu Jožef Stefan, kjer vodim Odsek za biotehnologijo. Na Univerzi v Ljubljani sem leta 1983 diplomiral na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, kot mladi raziskovalec sem se zaposlil na IJS, kjer sem tudi opravil magistrsko in doktorsko delo s področja biokemije. Leta 1995 sem odšel v Krko, d. d., kjer sem skoraj deset let vodil raziskovalno delo na Oddelku za biokemijske raziskave. Od leta 2005 sem zaposlen na Fakulteti za farmacijo kot profesor. Poleg pedagoškega se veliko ukvarjam z raziskovalnim delom, mentorstvom mladim raziskovalcem, sodelovanjem s kolegi doma in v tujini, včasih najdem čas tudi za kak moj hobi.

Na kateri svoj dosežek ste najbolj ponosni?
Poleg družine in mojih treh otrok sem najbolj ponosen na raziskovalne rezultate, predvsem članke, ki sem jih s sodelavci objavil v uglednih revijah in so vzbudili pozornost pri kolegih.

Usposabljali ste se v tujini, v Moskvi, kako bi lahko primerjali naše in tuje izobraževanje?
Bil sem na usposabljanjih v kar nekaj institucijah po svetu, tudi v Moskvi, kjer sem bil v letu 1986 kmalu po černobilski nesreči. Tistih časov se ne da primerjati z današnjimi, so pa bili pomembna izkušnja v mojem življenju. Na splošno pa mislim, da naš visokošolski sistem na dodiplomski ali pa po novem na prvi in drugi bolonjski stopnji ne zaostaja kaj dosti za uglednimi institucijami v razvitem svetu. Nekoliko drugače je z doktorskim študijem, kjer igra zelo pomembno vlogo raziskovalna oprema in usposobljenost raziskovalne skupine, kjer se opravlja doktorat. Tu se na nekaterih področjih lahko primerjamo z razvitim svetom, marsikje pa zaostajamo.

Kakšno je slovensko izobraževanje?
Z ustanovitvijo množice novih visokošolskih organizacij se je naš izobraževalni sistem začel močno razlikovati glede kvalitete študija. Sam zagovarjam kvaliteto študija pred vsem drugim, pa čeprav fakultete na ta način dobijo manj študentov in posledično manj sredstev.

So slovenski študentje pridni?
Študenti, katerim predavam, so v veliki večini zelo delavni in uspešni pri študiju. Imajo motivacijo uspeti? Motivacija je odvisna od vsakega posameznika. Mislim, da je večina študentov motivirana, da zaključi študij, saj je to pogoj za uspešno zaposlitev. Včasih pogrešam pri študentih željo, da uspejo tudi v svojem poklicu in da se prebijejo v sam vrh. Brez te želje ni vrhunskih rezultatov.

Katera so vaša področja raziskav in dela?
Pri raziskavah se že kar nekaj časa ukvarjam s preučevanjem vloge proteoliznih encimov pri procesih nastanka in napredovanja raka in pri imunskem odzivu. Področje je zelo zanimivo in aktualno, poleg rezultatov bazičnih raziskav je zelo pomembna uporabnost tega znanja za razvoj novih diagnostičnih ali terapevtskih sredstev.

Kako se počutite kot mentor, vam je to delo všeč?
Kot mentor sem se vedno dobro počutil, čeprav je to delo tudi zahtevno in odgovorno.

Se tudi sami kdaj kaj od študentov lahko naučite?
Za študente pravimo, da so kisik univerze, ker s svojimi novimi idejami in poletom omogočajo, da univerza diha. Izmenjava znanja na univerzi ni enostranska, le s strani profesorja na študente. Od študentov dostikrat izvem kaj novega na strokovnem področju, posebej seminarji so lahko zelo zanimivi. Trudim se, da vzpodbujam interaktivnost med profesorjem in študenti in med samimi študenti.

Kakšni so načrti za prihodnost, kaj želite še doseči?
Ne mislim še odnehati. Mentor mladim raziskovalcem bom tudi še v prihodnje, upam, da uspešen. Predvsem na raziskovalnem področju imam še dosti idej, ki bi jih skupaj s sodelavci rad dokazal in raziskal. Želim si tudi, da bomo v prihodnje obdržali področje raziskav, kjer smo uspešni, kar pa je predvsem odvisno od zadostnih sredstev. Upam, da nam jih bo uspelo zagotoviti.

Imate radi sneg in zimske radosti?
Na sneg pa sem prav nor že od otroških let in vedno se ga zelo razveselim. Od zimskih športov se rekreativno ukvarjam s smučanjem, pozimi in poleti tudi rad hodim v gore, le časa za to je vedno premalo. V študentskih letih sem se ukvarjal tudi z alpinizmom in prav zimske ture so mi bile najljubše.

Mojca Buh

Pripravništvo pomeni pripravo na delovno mesto. Kako se to opravlja, je bržkone odvisno od posameznega delodajalca in delovnega procesa. V grobem ločimo pripravništvo na redno (če je sklenjena pogodba o zaposlitvi) in voluntersko (brez pogodbe o zaposlitv

Kaj je pripravništvo, kdo je pripravnik, delo pripravnika, razpis …
Pripravništvo v vzgoji in izobraževanju ureja Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in Pravilnik o pripravništvu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja).

Pripravnik je, kdor začne v vrtcu oziroma šoli opravljati delo z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela. Pripravnik opravlja pripravništvo na pripravniškem mestu v vrtcih, ki so vpisani v razvid za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja v programih za predšolske otroke, osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom, šolah in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, domovih za učence, srednjih šolah, dijaških domovih, ki so vpisani v razvid kot izvajalci javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, na katero ga na podlagi razpisa pripravniških mest razporedi ministrstvo.

Na razpis se lahko prijavi, kdor izpolnjuje pogoje o izobrazbi za strokovnega delavca v vrtcu oziroma šoli, določene z zakonom in drugimi predpisi. Pripravnik je lahko tudi oseba, ki nima pedagoško-andragoške oziroma specialno pedagoške izobrazbe, če ima ustrezno stopnjo in smer izobrazbe, vendar pa mora ta kandidat pred opravljanjem strokovnega izpita za področje vzgoje in izobraževanja pridobiti pedagoško-andragoško znanje po ustreznem javno veljavnem študijskem programu izpopolnjevanja.

Ali je pripravništvo obvezno?
V skladu z ureditvijo veljavnega ZDR opravljanje pripravništva ni obvezno, nasprotno, samo z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi, da sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik, kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe, ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju. Iz navedenega izhaja, da morata stranki delovnega razmerja za opravljanje pripravništva skleniti pogodbo o zaposlitvi, izjema od tega je volontersko pripravništvo, ki se lahko opravlja samo, če tako določa posebni zakon.

Trajanje pripravništva
Pripravništvo v skladu z ZDR traja največ eno leto, če zakon ne določa drugače. Lahko pa se sorazmerno podaljša, če pripravnik dela s krajšim delovnim časom od polnega, vendar največ za šest mesecev. Skupni čas trajanja pripravništva (če pripravnik dela s krajšim časom od polnega) torej ne more preseči 18 mesecev, razen če področni zakon ne določa drugače. Trajanje pripravništva pa se lahko podaljša v primeru opravičene odsotnosti z dela, ki traja dlje kot 20 delovnih dni, razen za čas letnega dopusta.
Na področju vzgoje in izobraževanja pripravništvo traja:
– za pripravnike s srednješolsko izobrazbo 6 mesecev,
– za pripravnike z višješolsko izobrazbo 8 mesecev,
– za pripravnike z visokošolsko izobrazbo 10 mesecev.

Ali lahko hkrati redno ali izredno študiraš in opravljaš pripravništvo? Ali se lahko opravlja obvezno pripravništvo pred diplomo?
Na področju vzgoje in izobraževanja je namen pripravništva usposobiti diplomante pedagoških študijskih programov, ki se prvič srečajo z delom v šoli za samostojno opravljanje dela. Z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi, da sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik, kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe, ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju.

Pripravništvo – prostovoljno ali plačano?
Glede plačila pripravnikom ZDR določa v 140. členu, da ima delavec pripravnik pravico do plače najmanj v višini 70 % osnovne plače za delovno mesto oz. vrsto dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik, in do drugih osebnih prejemkov (regres za letni dopust, povračilo stroškov v zvezi z delom ipd.). Plača pripravnika ne sme biti v nobenem primeru nižja od minimalne plače, določene z zakonom.

Mojca Buh

Na 5. redni seji Sveta Vlade za študentska vprašanja (Sveta), ki je potekala v prostorih Vlade RS, so predstavniki Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) izpostavili odprta vprašanja na področjih visokega šolstva, sociale in zdravstva.

Predsednica ŠOS Katja Šoba je ob začetku prve letošnje seje ministru Gregorju Golobiču in vsem prisotnim zaželela srečno novo leto ter jim v branje podarila študentski časopis Tribuna, ki po 11 letih znova predstavlja kritičen glas študentov v družbi. V novi Tribuni bodo svoje mesto našli poglobljeni članki o aktualnih družbenih problemih in premikih. Ena izmed osnovnih nalog Tribune pa bo študente spodbuditi, da v javnosti zavzamejo svojo vlogo, pa ne samo do svojih, ampak tudi do problemov širše družbe.

Na seji so študenti izpostavili, da se s predlogi sprememb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), ki so ga obravnavali na 4. delovni skupini Sveta, ne strinjajo, saj ne gredo v smeri dogovora, da se zakon vrne v obliko pred spremembo, ki zdravstveno zavarovanje veže na status študenta (in ne starost, kot to narekuje nova dikcija). Prav tako so znova predstavili kronologijo dogodkov in danih obljub ter zahtevali, da se ZZVZZ povrne v prvotno stanje, kot je že bilo obljubljeno in dogovorjeno z Ministrstvom za zdravje. Ob tem je tudi predsedujoči Svetu, minister Gregor Golobič, znova izrazil željo, da se zakon začasno vrne v stanje pred spremembo in poudaril, da bi bila širša obravnava področja zdravstvenega zavarovanja in sprememb za študente možna v sklopu celostnih sprememb področja študentskih socialnih tematik.

Na seji so se seznanili tudi s postopkom priprave aktov, ki urejajo področje mladinskega dela in mladinskih organizacij, a ta Svet ni organ, ki bi bil pristojen za obravnavo teh tem. ŠOS v tem primeru predlaga tudi jasno razmejitev in razdelitev pristojnosti med Svetom za študentska vprašanja in Svetom za mladino.

V nadaljevanju so se na Svetu pogovarjali o aktu o ustanovitvi Nacionalne javne agencije za kakovost visokega šolstva (NAKVIS), ki je bil sprejet 30. decembra 2009. Akt med drugim opredeljuje odgovornost direktorja agencije Svetu agencije in ustanovitelju, torej vladi. Tukaj so študenti izpostavili, da si želijo politično in od vsake oblasti neodvisno javno agencijo za kakovost visokega šolstva ter da se s predlagano dikcijo, kot je zabeležena v aktu o ustanovitvi, ne morejo strinjati. Zato si želijo, da bi se dikcija preoblikovala tako, da se jasno zabeleži, da je direktor odgovoren vladi le za področje rabe javnih sredstev in oddajo letnega poročila o delu. Na seji so potrdili tudi Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v dodiplomske študijske programe.

Ob poročanju 1. delovne skupine Sveta je ŠOS ponovno poudaril, da so izhodišča Zakona o malem delu že zavrnili in da sami že pripravljajo izhodišča, ki bodo celostno analizirala področje socialnega stanja študentov. ŠOS je tudi povedal, da želi ta izhodišča najprej predstaviti predsedniku vlade, Borutu Pahorju, ki je prvi odgovoren za njeno delovanje v dobrobit državljanov. Kot pomembna skupina se kažejo študenti, zato ŠOS upa, da bo predsednik Vlade prepoznal širšo problematiko študentov, ki jo je potrebno reševati na več ravneh kot tudi resorjih. ŠOS znova opozarja na nujno previdnost pri kakršnemkoli spreminjanju sistema študentskega dela. ŠOS zato še vedno čaka na obljubljeni sestanek z g. Pahorjem, kjer mu bodo predstavili celovito področje študentske socialne problematike in izhodišča morebitnih sprememb.

Mariborski študentje so ponovno pomagali pri čiščenju snega invalidom in ostarelim občanom mesta Maribor.

Prostovoljno in brezplačno čiščenje snega občanom, ki sami niso zmožni odstraniti zapadli sneg, koordinira Center za pomoč na domu.

V organizaciji Študentske organizacije Univerze v Mariboru so študentje v začetku januarja 2010 brezplačno odstranjevali zapadli sneg izpred domov invalidov ter ostarelih občanov univerzitetnega mesta Maribor. Projekt izvajajo v sodelovanju s Centrom za pomoč na domu mesta Maribor, ki posreduje naslove občanov, ki so pomoči najbolj potrebni. Pri odstranjevanju snega prostovoljno pomagajo predvsem sodelavci ŠOUM in tudi ostali študentje.

»Občani univerzitetnega mesta Maribor so se na to akcijo Študentske organizacije Univerze v Mariboru že zelo navadili, saj nas že sami pokličejo, ko potrebujejo pomoč pri čiščenju snega. Študentje smo del univerzitetnega mesta Maribor in naša prijetna dolžnost je, da pomagamo, predvsem tistim, ki so pomoči najbolj potrebni«, je povedal sekretar za socialna in zdravstvena vprašanja Matic Ber.