Ciklu petih predavanj, ki ga v CD pripravlja Oddelek za filozofijo FHŠ Koper, v sodelovanju z DRUŠTVOM ZA PRIMERJALNO RELIGIOLOGIJO.
Sodobne oblike religioznosti in poti do družbenega napredka

13. 1. Anton Mlinar: Bioetika, življenje, družba – odprta vprašanja
17. 2. Nadja Furlan: Enakopravnost žensk in katoliška Cerkev – nova paradigma za družbeni razvoj
17. 3. Aleš Črnič: Zaščita verskih čustev in/ali svoboda govora
21. 4. Lenart Škof: Divinizacija in demokracija – poti do solidarnosti
19. 5. Sašo Dolenc: Znanost, Bog in ateizem

Sreda, 13. januarja, ob 19. uri
ANTON MLINAR: Bioetika, življenje, družba – odprta vprašanja

Bioetika je mlada znanost, ki ji nekateri sploh še ne priznavajo njenega položaja. V širšem smislu odseva kulturne, zgodovinske in družbene razmere v zahodni civilizaciji v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja, kar je približno v istem času predstavila tudi paradigma trajnostnega razvoja, v ožjem pomenu pa odraža krizo tradicionalnih etičnih pristopov v znanstvenih dilemah v biologiji in medicini ter nekaterih sorodnih vedah. Njeni začetniki v sedemdesetih letih (V. R. Potter, T. Beuchamp, T. Reich, A. Hellegers, D. Callahan in drugi), ki so bili tako zdravniki kot tudi filozofi in teologi, so jo videli kot novo zavest v reševanju biomedicinskih dilem, ki jih je prinesel znanstveni razvoj, pa tudi kot povezavo med različnimi vedami v naravoslovju, družboslovju in humanistiki, nekakšno integrativno znanost in »most v prihodnost«, kar je tedaj omogočilo interdisciplinarne pristope v raziskovanju. Okvirni naslov Bioetika, življenje, družba predstavlja bioetiko z vidika participacije (udeležbe) kot vedo, ki vidi v vseh stvareh, ki se dogajajo ljudem oziroma živemu svetu, inherentno subjektiviteto, to pa vključuje refleksijo kot integralni del seznanjanja z bioetičnimi vprašanji. Človek ni le opazovalec ali učenec, temveč udeleženec in sooblikovalec. To v zadnjem času na poseben način izpostavlja t. i. nevroetika. Ne gre samo za posredovanje vsebin ali za omejevanje prostora pristojnosti, ampak za predpostavko, da etična refleksija tako na povsem znanstvenem področju kot tudi v najširšem družbenem prostoru in naravnem okolju pomembno prispeva h kakovosti razmišljanja, s tem pa tudi h kakovosti pridobljenega znanja in znanja kot procesa rasti.

Anton Mlinar, rojen 1952 v Žireh, je leta 1978 diplomiral na Teološki fakulteti v Ljubljani, leta 1985 magistriral in 1988 doktoriral v Rimu s področja moralne teologije. Od 1988 do 2005 je bil predavatelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, nazadnje v nazivu izredni profesor. Od leta 2008 je zaposlen kot raziskovalec na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper in kot predavatelj na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem.

Sreda, 17. februarja, ob 19. uri
NADJA FURLAN: Enakopravnost žensk in katoliška Cerkev – nova paradigma za družbeni razvoj

Nadja Furlan bo govorila o vprašanju ženske, njenega položaja in vloge v katoliški Cerkvi in družbi. Naraščajoča emancipacija žensk in kritika njihovega družbenega položaja sta v skoraj vseh kulturah našega časa segli tudi na področji teologije in Cerkve. V tem kontekstu bo vprašanje enakopravnosti žensk in katoliške Cerkve razumljeno kot smer nove paradigme za družbeni razvoj ali kot novi korak v evoluciji odnosov.

Nadja Furlan je doktorica teologije in raziskovalka krščanske feministične teologije, religijskega feminizma in ženskih študij v posameznih religijskih sistemih (s poudarkom na judovstvu in krščanstvu) ter afriških religij v kontekstu medkulturnih, primerjalnih študij in medverskega dialoga. Zaposlena je na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, Univerza na Primorskem.

Sreda, 17. marca, ob 19. uri
ALEŠ ČRNIČ: Zaščita verskih čustev in/ali svoboda govora

Dve desetletji po znameniti fatvi iranskega ajatole proti Salmanu Rushdieju bomo ob sklicevanju na številne bolj ali manj razvpite primere (Mohamedove karikature v Jyllands Posten, Ayaan Hirsi Ali, Theo van Gogh, Strelnikoff 1998, Eclipse 2007 ipd.) strnjeno analizirali težko iskanje ravnovesja med zaščito religijskih simbolov na eni strani in svobodo mišljenja/govora na drugi.

Aleš Črnič, doktor družbenih ved, je izredni profesor religiologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja predvsem z znanstvenim preučevanjem sodobnega religijskega dogajanja, religijske svobode in strpnosti ter azijske religijske in kulturne tradicije. Leta 2005 je objavil znanstveno monografijo V imenu Krišne: družboslovna študija gibanja Hare Krišna, sicer pa objavlja znanstvene, strokovne in poljudne članke v domačih in tujih publikacijah. Pri založbi FDV ureja knjižno zbirko Kult, je tudi član uredniškega odbora spletne znanstvene revije Religion and Society in Central and Eastern Europe (http://rs.as.wvu.edu). Od leta 2006 je generalni sekretar ISORECEA (Mednarodnega združenja za preučevanje religije v Srednji in Vzhodni Evropi), vodi pa tudi Religiološko sekcijo Slovenskega sociološkega društva.
Zadnja leta vodi prvo sistematično raziskavo o položaju in vlogi najrazličnejših religijskih in duhovnih skupin pri nas (www.religije.info).

Sreda, 21. aprila, ob 19. uri
LENART ŠKOF: Divinizacija in demokracija – poti do solidarnosti

V sodobnem svetu se po eni strani srečujemo s krizo religioznosti (sekularizacija), po drugi strani pa opažamo povečano zanimanje posameznikov za temeljna vprašanja religije, ki seveda segajo tudi na področji družbe in medčloveške solidarnosti. Kako razumeti to dvojnost? Je sekularizacija res ovira na poti k družbeni solidarnosti? Predavanje bo poskušalo podati predloge ter nakazati nekaj odgovorov in vprašanje, kako v kriznem obdobju povezati človeštvo z idejo »divinizirane« demokratične in kozmopolitske družbe. Poskušalo bo tudi odgovoriti na vprašanje, v kakšni obliki se pri teh procesih srečujemo z religijo.

Lenart Škof je doktor religioloških ved. V filozofiji in religijskih študijah se je izpopolnjeval v Nemčiji, ZDA in na Hrvaškem. Na Fakulteti za humanistične študije Koper predava etiko in teologijo. Ukvarja se tudi s sodobno družbeno filozofijo, posebej v različnih medkulturnih kontekstih, ter s filozofijo ameriškega pragmatizma. Je glavni urednik revije Poligrafi ter predsednik Društva za primerjalno religiologijo. Objavil je prevod indijskih Upanišad (Besede vedske Indije, Nova revija, 2005) ter dve znanstveni monografiji o filozofski etiki in družbeni solidarnosti.

Sreda, 19. maja, ob 19. uri
SAŠO DOLENC: Znanost, Bog in ateizem

Na predavanju Saša Dolenca nas bo zanimalo razmerje med znanostjo in religijo v zgodovini. To je namreč precej bolj kompleksno, kot se morda zdi iz aktualne polemike med na eni strani ateističnimi in na drugi strani religioznimi fundamentalisti.

Doc. dr. Sašo Dolenc je po izobrazbi fizik in filozof. Dela kot raziskovalec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in vodi Društvo za tolmačenje znanosti – Kvarkadabra.

Študenti ogorčeni nad izjavo predsednika vlade Boruta Pahorja o napovedanih spremembah na področju zakona o socialnih prispevkih.
Študentska organizacija Slovenije je ogorčena nad napovedjo predsednika vlade Boruta Pahorja o napovedanih spremembah na področju zakona o socialnih prispevkih. Nerazumljivo jim je namreč omejevanje zgornje višine zavarovalne osnove za pokojninsko in zdravstveno varstvo ter namera sprememb sedanjega prispevka za zaposlovanje in socialno varstvo, za katerega se ne navaja novega davčnega vira, iz katerega bi se ta izpad pokril.

Pri tem ŠOS opaža namero zniževanja davčnega bremena na način, ki znižuje funkcijo prerazporejanja bogastva v Sloveniji. Ta je temeljila na dejstvu, da premožnejši prispevajo več. S tem se po mnenju ŠOS ukinja uveljavljeni sistem solidarnosti, ki je pogoj za normalno delovanje mlade države. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da tak poseg pomeni 235-milijonski izpad prihodkov, kar nakazuje na pomemben delež sredstev, ki se jih preko tega sistema prerazporedi v slovenski družbi. Še bolj nerazumljiva pa je vrednotna utemeljitev, saj se za tak korak odloča vlada, ki naj bi delovala na vrednotah socialne solidarnosti.

Ustvarjalci študentskega časnika Tribuna so predsedniku vlade Borutu Pahorju kot odgovor na slovensko izhodno strategijo 2010–2013 podarili Komunistični manifest v stripu.
Znamenito delo Karla Marxa in Friedricha Engelsa, ki ga je v strip predelal Rodolfo Marcenaro, prvič pa leta 1979 izdala Založba Tribuna, naj vladi služi kot idejni navdih za reševanje krize, menijo Tribunaši. Anej Korsika, odgovorni urednik Tribune:«To, da vlada išče izhod iz krize na načine, da bo prizanešeno najbogatejšim, revni pa bodo pahnjeni v še večjo bedo, krizo kvečjemu poglablja, ne pa rešuje. Predlagane spremembe ne odražajo smernic politike, ki naj bi bila leva, ampak neoliberalne politike, ki je krizo dejansko povzročila.«

Tribunaši so Komunistični manifest v stripu predsedniku vlade izročili, v petek, 8. januarja.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru od decembra lanskega leta študentom v stiski omogoča psihološko svetovanje. In kako deluje psihološka svetovalnica? O tem smo se pogovarjali s Špelo Lipošek, vodjo projekta Psihološka svetovalnica, ki nam je pre
Zakaj se je Študentska organizacija Univerza v Mariboru odločila za psihološko svetovalnico?
Študentska organizacija Univerze v Mariboru se je za projekt Psihološka svetovalnica odločila zaradi tega, ker se kaj podobnega za študente v Mariboru še ne izvaja, zavedamo pa se, da se pogosto nekateri študentje znajdejo v stresnih situacijah, ki jim predstavljajo stisko in čutijo potrebo po pogovoru z nekom, včasih pa v takih situacijah ne vedo, kam in na koga naj se obrnejo. Zato smo se na Študentski organizaciji Univerze v Mariboru odločili, da jim pomagamo mi, in sicer z brezplačnimi psihološkimi svetovanji, ki jih izvaja univ. dipl. psihologinja Vita Poštuvan.

Kakšen je namen svetovalnice in področje dela?
Namen svetovalnice je pomagati študentom v stiski, ki jo študentje občutijo zaradi težav pri študiju, v duševnem zdravju, partnerskih odnosih in drugih osebnih težavah. Pomagati jim želimo s psihološkim svetovanjem in terapevtsko pomočjo. Naš namen je vplivati na pozitivne spremembe mladostnikovega doživljanja, vedenja in osebnosti, saj se študenti in mladi pogosto soočajo s situacijami, ki jim predstavljajo veliko stisko. Med te sodijo težave v odnosih, občutek stresa in izgorelosti zaradi (študijskih) obveznosti, občutki depresije, tesnobe, osamljenosti in drugo. V psihološki svetovalnici smo mladostniku v stiski v oporo in ga skušamo opremiti z znanji, spretnostmi in orodji, ki mu bodo pomagale v njegovi situaciji. Študente želimo spodbujati h kvalitetnim življenjskim ciljem, njihovemu izpolnjevanju, hkrati pa med njimi preprečevati nezdrav življenjski slog. Cilj psihološkega svetovanja je svetovancu pomagati izpostaviti bistveno težavo, zaradi katere prihaja na posvet in ga naučiti vedenjskih in kognitivnih tehnik obvladovanja krizne situacije.

Ali bodo znotraj svetovalnice potekala tudi kakšna predavanja, seminarji?
Znotraj projekta psihološka svetovalnica je potekalo uvodno predavanje, in sicer 2. 12. 2009, na temo Stres in stiske in kako skrbeti za duševno stanje. V kolikor bi študentje izrazili željo oziroma bomo začutili potrebo še po kakem odprtem predavanju, ga bomo še izvedli, vendar jih zaenkrat še ne načrtujemo.

Kdaj se lahko študentje obrnejo na vas?
Študentje se lahko na nas obrnejo s kakršnimi koli vprašanji, pobudami in kritikami na naš elektronski naslov svetovalnica@soum.si, kjer se lahko tudi prijavijo na brezplačna psihološka svetovanja, ki bodo potekala do 24. 3. 2010.

Ali so se študentje že obrnili na vas? Kakšne so njihove težave?
Zaenkrat so bili vsi termini, ki smo jih dali na voljo za študentsko svetovanje, zapolnjeni. To na eni strani kaže na velike potrebe študentov, na drugi strani pa opozarja, da do sedaj te potrebe niso bile zadovoljene. Glavne težave, zaradi katerih študenti prihajajo na svetovanja, so depresije, tesnobe, partnerske ali družinske težave, stiske zaradi študija in drugih težav, ki jim povzročajo stisko.

Na kakšen način lahko pomagate študentom?
Študentom pomagamo s svetovanjem, psihoedukacijo in terapevtsko pomočjo. V samem delu uporabljam največ elementov kognitivno vedenjske terapije. Če povem konkretno: po tem, ko s študentom narediva uvodni intervju, v katerem spoznam njegove težave, narediva načrt dela. Opredeliti je treba cilje, ki jih želimo z našim delom doseči, nato pa z različnimi tehnikami sledimo tem ciljem. Cilji dela so različni, npr. izboljšanje razpoloženja, izguba strahu, zmožnost vzpostavljanja zdravih partnerskih odnosov, boljša koncentracija pri delu in študiju …

Bi lahko ocenili, kakšno je duševno stanje večine študentov?
Študenti so vsaj v tolikšni meri izpostavljeni duševnim boleznim kot ostali odrasli – to npr. pomeni, da jih ima v tem trenutku vsaj 5 % depresivno motnjo. Med mladimi je poleg depresivnih in anksioznih motenj še veliko motenj hranjenja in zlorabe psihoaktivnih substanc.

Kdo dela v psihološki svetovalnici, kdo študentom svetuje?
Trenutno je to moje delo. Sem univ. dipl. psih., trenutno vključena v II. stopnjo izobraževanja za vedenjsko kognitivnega terapevta. Na področju duševnega zdravja imam večletne izkušnje, ne le s svetovalnim delom, ampak tudi s preventivnimi programi in raziskovanjem.

Komu bo namenjeno svetovanje?
Svetovanje je namenjeno vsem mariborskim študentom, ki se znajdejo v stiski.

Mojca Buh

Kakšne službe se nam obetajo!?

Iz dneva v dan se veča število brezposelnih, mnoge tovarne zapirajo svoja vrata, plače so smešno nizke in vse več je revščine. Vsi se bojimo predvsem negotove prihodnosti, zato se danes večina odloča za nadaljnji študij. Če je bila včasih končana univerzitetna izobrazba redka in nadvse cenjena, je danes postala nuja. Toda ni vsaka diplomska oz. podiplomska izobrazba zagotovilo za dobro službo. Vas zanimajo poklici prihodnosti?

Zaželjeni bodo predvsem farmacevti, računalničarji ter tržniki, vsekakor pa bo s časom naraslo povpraševanje po gostincih, raznoraznih obrtnikih in strojnikih. Raziskave so pokazale, da bo kmalu občutiti največ povpraševanja po računalniških programerjih, strojnih inženirjih, takoj za njimi bodo iskani farmacevti in izobraženi iz področja trženja, povpraševanje pa bo tudi po kuharjih in gostincih.

Specializacija med študijem je nujna!
Večina delodajalcev študentom svetuje, naj se že med samim študijem specializirajo za določeno področje. Že s samim študentskim delom lahko pridete lažje do zaposlitve. Nikar ne glejte le na urne predpostavke, temveč iščite delo, ki vam bo v vašem bodočem poklicu koristilo. Torej, če študirate ekonomijo, potem se odločajte za bolj poslovno naravnana študijska dela, gostinci se odločite za delo v gostinstvu, računalničarji pa imate v ponudbi študentskih del velikokrat na izbiro že sedaj dobro plačana računalniška dela.
Primanjkovalo bo strojnih inženirjev, računalniških izobražencev in naravoslovcev!

Strokovnjaki svetujejo, naj se pred izbiro svojega poklica prihodnosti vsak bodoči bruc obrne nanje – strokovnjake, saj bodo le tako imeli možnost do popolnega izoblikovanja bodoče delavne podobe. Mlade pa je treba usmerjati tudi v obrtne poklice, saj bodo ti najbolj povpraševani na trgu delavne sile.

In kakšna so povpraševanja ta trenutek?!
Tujina, največ ponudb imajo:
– strojniki
– zdravniki
– medicinske sestre
– računalničarji

Vse bolj in bolj se kaže pomembnost obvladanja vsaj enega ali dveh tujih jezikov – v vseh poklicih!
Slovenija, največ povpraševanja za:
– kemike
– farmacevte

Poklici prihodnosti in EU!
Evropska komisija je prejšnji teden (15. 12. 2009) objavila osnutek skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2009. Poročilo navaja, da so v letu 2009 ukrepi za odzivanje na krizo in finančna podpora EU pripomogli k zajezitvi škodljivih vplivov recesije na trge dela v EU. Za uspešnejši izhod iz krize pa morajo biti ti ukrepi skladni z dolgoročnimi reformami zaposlovanja. Poročilo vsebuje analizo ukrepov iz vse EU, namenjenih ohranitvi delovnih mest in zaščiti ljudi v težavah, ter navaja izzive, s katerimi se je treba še spoprijeti. Ministri za zaposlovanje in socialne zadeve bodo marca prihodnje leto na zasedanju Sveta EU obravnavali osnutek skupnega poročila o zaposlovanju, ki bo upoštevano v novi strategiji EU za rast in zaposlovanje do leta 2020. To strategijo, poimenovano tudi EU do leta 2020, naj bi voditelji EU sprejeli spomladi 2010.
Več informacij o skupnem poročilu o zaposlovanju je na voljo na spletni strani:
http://europa.eu/rapid/
Evropska komisija tudi sicer objavlja mesečna poročila o stanju zaposlenosti v EU (t. i. monthly report), kjer v središču izpostavlja posamezne države oz. sektorje. V decembrskem poročilu je izpostavila tudi razmere v Sloveniji.

Poklici, ki naj bi krojili našo prihodnost, in letni zaslužek:
POKLIC LETNA PLAČA V eur PLAČA PO 10 LETIH
– zdravnik ok. 39.000 ok. 53.000
– skladiščnik ok. 25.000 ok. 33.000
– informatik ok. 25.000 ok. 40.000 (po 3 letih)
– programer ok. 33.000 ok. 60.000 (po 5. letih)
– elektronik ok. 33.000 ok. 35.000 (po 5. letih)
– učitelj ok. 30.000

Vsak dan se spreminjajo naše potrebe, želje in interesi, zato lahko enako pričakujemo tudi na področju ponudbe zaposlovanja v prihodnosti. Če danes primanjkuje predvsem gradbenikov, strojnikov, delavcev v kovinarstvu in zdravstvu, lahko v naslednjih letih pričakujemo pomanjkanje ljudi v zdravstvu, gradbenikov in strojnikov s tehnično izobrazbo ter informatikov. Vsekakor so te informacije dobrodošle pri življenjskih, poklicnih vprašanjih, toda odločite se na podlagi vaših osebnih ciljev, interesov in želja, saj je le to velikokrat ključ do uspeha!

Tjaša Kržišnik

Včasih je le malo dovolj, da zaradi birokratskih nejasnosti ostanete brez tako potrebne štipendije!
Nekateri ljudje se ne zavedajo, kaj za nekoga pomeni štipendija, pa ne le štipendija, temveč tudi tista razlika v nekaj deset evrih. Zakaj pravimo nekaj deset evrih? Višina štipendij se namreč razlikuje od posameznika do posameznika ter je odvisna tudi od vrste. Študentje smo že tako finančno nestabilni, zato moramo pri birokratskih stvareh še posebej paziti. Paziti? Seveda, nekaj napačno izpolnjenih podatkov v prošnji ali en sam nesporazum lahko povzroči veliko izgubo. In kaj se bo zgodilo, če boste v upanju na najboljše oddali dve prošnji za dve različni štipendiji?

Osupljiva zgodba študentke prava!
V dobri veri, da bo odobrena vsaj ena vrsta štipendije, ki jo je tako nujno potrebovala, je študentka oddala dve prošnji – za Državno in Zoisovo štipendijo. Toda na koncu je bila močno razočarana. Njeni prošnji sta bili sicer odobreni, celo obe, za kateri je zaprosila. Toda, študentka letošnje študijsko leto prejema le Republiško. Zakaj? Po zakonu lahko študent prejema le eno obliko pomoči. O Državni štipendiji odločajo na Centru za socialno delo, o Zoisovi pa Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. V tem primeru so bili na Centru za socialno delo hitrejši ter odločbo odobrili pred Javnim skladom, zato študentki pripada Republiška štipendija. Na veliko žalost je tako študentka ostala brez Zoisove štipendije in tako izgubila kar nekaj evrov mesečno.
Veliko študentov, največkrat bruci, zaradi nevednosti oz. neosveščenosti naredi trajno zaznamujoče napake. Letošnje leto je bila kar nekaj manj kot 400 študentov prikrajšanih za Zoisovo štipendijo zaradi prejemanja druge štipendije. In kako lahko ukrepamo? Nažalost s pritožbo ne boste ničesar rešili, tako da najbolje, da odnehate in se iz tega nekaj naučite – naslednje študijsko leto pa nikar ne ponovite enake napake!
Denarna razlika med eno in drugo štipendijo!
Osnovna višina Zoisove štipendije brez dodatkov znaša nekaj več kot 100 eur/mesec, Državna štipendija brez dodatkov pa komaj nekaj več kot 57 eur. Z dodatki se lahko obe štipendiji dvigneta na 270 eur.
Katero vlogo oddati najprej in zakaj?
Seveda se vam bolj izplača oddati prošnjo za Zoisovo štipendijo, le ko boste v rokah že imeli zavrnitev te, lahko oddate še vlogo za republiško obliko pomoči. Nikakor pa to ne velja za vse, temveč je smiselno oddati še drugo prošnjo le, če državne štipendije še niste prejemali, saj bo v nasprotnem primeru vaša prošnja avtomatsko zavrnjena.

Torej nikoli ne oddajajte obeh prošenj hkrati, izbira, katero boste oddali, je vaša osebna odločitev in presoja, s katero si boste sami žačrtali svojo prihodnost.

Tjaša Kržišnik

Po finančno napornem mesecu decembru so nas takoj po novem letu skušali privabiti trgovci še z visokimi popusti na posezonskih razprodajah. Pred leti so bile v tem času pred trgovinami dolge vrste, nekateri so čakali na odprtje trgovin ure in ure. Danes so razprodaje po obilici ugodnosti in popustov v decembru postale čisto nekaj drugega. Zato tudi obisk iz leta v leto upada. Večja gneča je le prvi dan in to bolj v trgovinah z zimsko športno opremo in oblačili. Največja ovira je pomanjkanje oblačil in obutve standardne velikosti.

Kaj pravi zakonodaja
Pri izvajanju posezonske razprodaje tekstilnega blaga in obutve morajo trgovci spoštovati 28. člen Zakona o varstvu potrošnikov in Pravila Trgovske zbornice Slovenije. Zimska razprodaja se ne sme začeti prej kot prvi delovni ponedeljek v mesecu januarju, torej 4. januarja 2010, trajanje razprodaje pa določi vsak trgovec sam, vendar ne sme trajati več kot 60 dni. Poletna sezonska razprodaja tekstilnega blaga in obutve pa se lahko začne drugi delovni ponedeljek v mesecu juliju. Po zakonu trgovci pred uvedbo popusta ali razprodaje ne smejo dvigniti cen izdelkov in jih nato znižati. Blago, ki je na razprodaji, mora biti označeno s ceno pred znižanjem in z znižano. Če je odstotek znižanja objavljen v razponu, mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj četrtino vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji.

V primeru, da se trgovec ne odloči za sezonsko razprodajo, pa lahko ponuja popuste skozi daljše časovno obdobje. To so razne akcije, gotovinski popusti, popusti pri plačilu s karticami itd.

Kaj pa če z izdelkom nismo zadovoljni?
Kljub znižani ceni mora biti blago na razprodaji brezhibno, razen če ni posebej označeno, da gre za blago z napako. V primeru, da se izkaže, da ima izdelek stvarno napako, ima potrošnik pravico uveljavljati reklamacijo, ne glede na to, ali je izdelek kupil v redni prodaji ali v času posezonskih razprodaj. Če ste na razprodaji kupili izdelek, s katerim ni nič narobe, pa ga kljub temu ne želite imeti, trgovec takega izdelka ni dolžan sprejeti nazaj. Od poslovne prakse vsakega posameznega trgovca pa je odvisno, kako bo obravnaval vašo zahtevo. Če trgovec takšen izdelek zamenja ali izstavi dobropis, se to šteje za dober poslovni običaj.

Na koga se lahko obrnem, če imam probleme z nakupom
Za nadzor nad upoštevanjem pravil, ki veljajo za sezonske razprodaje, so pristojne lokalne izpostave Tržnega inšpektorata. Tržni inšpektorji kontrolirajo spoštovanje zakonskih določil, ki urejajo to področje.