Predlog novele o delovnih razmerjih napoveduje skrajšanje odpovednih rokov in znižanje odpravnin ter zvišanje nadomestil za čas brezposelnosti in širjenje kroga upravičencev do teh nadomestil.
V Ljubljani ga je predstavil minister za delo Ivan Svetlik. Zakon pa pravi, da bi odpovedni rok za delavce z vsaj 25 leti delovne dobe skrajšali iz 150 na 90 dni, prav tako bodo skrajšali odpovedni rok za delavce s 15 leti delovne dobe in sicer iz 75 na 60 dni. Odpovedni rok za delavce s 5-letnimi delovnimi dobami pa bi ostalo na 45 oziroma 30 dneh.
Odpravina delavcem naj bi bila izenačena ne glede na delovno dobo, ki so jo delavci dosegli pri nekem podjetju. Znašala pa naj bi eno petino osnove za vsako leto delovne dobe. Po predlogu novega zakona o urejevanju trga dela, ki bo nadomestil sedanji zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, bi pravico do nadomestila za čas, ko je bil delavec brezposeln, pridobil posameznik, ki je bil v delovnem razmerju, oziroma čas, ko je delal vsaj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih (sedaj pa je bilo vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih).
Do sedaj so bili brezposelni do nadomestila upravičeni glede na zavarovalno dobo in sicer: 3 mesece za zavarovanje (od 1 do 5 let), 6 mesecev za zavarovanje (od 5 do 15 let), 9 mesecev za zavarovanje (od 15 do 25 let), 12 mesecev za zavarovanje (nad 25 let), 18 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let, in za zavarovanje nad 25 let, 24 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let in za zavarovanje nad 25 let. V primeru, da bodo zakon sprejeli in se bo spremenila samo v primeru za 3 mesece, in sicer bo trajanje prejemanja nadomestila znašalo 3 mesece za zavarovalno dobo od devetih mesecev do petih let, kar pomeni, da ne bi več od enega leta do petih let. Osnova za odmero pa bi bila povprečna plača delavca v 8 mesecih, ne v 12, kot je bilo do sedaj. Višina denarnega nadomestila naj bi prve tri mesece znašala 80 odstotokov plače, do sedaj je bilo to 70 odstotkov, naslednje mesece pa nekako, kot do sedaj in sicer 60 odstotkov. Nadomestilo bi bilo kot doslej omejeno na največ trikratnik minimalne plače. Če bo zakon sprejet, bo, po ocenah, treba iz državnega proračuna zagotoviti dodatnih 20 do 30 miljonov evrov letno.
Zakon, kar se zadeva državnega proračuna, je zelo obremenjajoč glede na to, da smo v času velike finančne krize, ki je po besedah nekaterih strokovnjakov ne bo konec vsaj še kakšno leto, potem pa nas čakajo še posledice, ki jih je povzročila in jih še vedno povzroča svetovna finančna kriza.
Na račun takšnih zakonov in seveda zakona o višji minimalni plači, ki je bil pred kratkim sprejet, pa so podaljšali delovno dobo in kar je sedaj najbolj vroča tema, imajo namen ukiniti oziroma omejiti študentske zaslužke. Po novem se bo moški lahko upokojil šele pri 65 letu starosti, ženska pa pri 63 letu starosti. Pravico do predčasne pokojnine pa pridobi zavarovanec pri starosti 60 let, če je dopolnil najmanj 40 let pokojninske dobe, zavarovanka pa, če je dopolnila najmanj 38 let pokojninske dobe. Predlog uvaja nov mehanizem delne pokojnine, ki bo namenjena stimuliranju podaljševanja delovne aktivnosti in kasnejšega upokojevanja zavarovancev. Oseba, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, lahko pridobi pravico do delne pokojnine, če ostane v obveznem zavarovanju v določenem obsegu. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so kritični do predstavljenih sprememb pokojninske zakonodaje in samo upamo lahko, da bodo dosegli spremembe, ki so nujno potrebne, saj si je težko predstavljati moškega ali žensko delati pri takšni starosti.
Gašper Kržišnik
