Ob začetku novega študijskega leta je Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) pripravila informativno akcijo Dostop, s katero želi izraziti dobrodošlico vsem brucem Mariborske univerze.

S priročnikom Dostop jim želijo zagotoviti vse informacije za uspešen študij in omogočiti lažjo vključitev v študentsko življenje.
“Skrb za informiranost in obveščenost študentov Univerze v Mariboru je ena temeljnih nalog ŠOUM-a, pri čemer se je informiranje s publikacijami in na stojnicah pokazalo kot pravi pristop, s katerim marsikateremu novemu študentu naše univerze pomagamo pri hitrejši in lažji vključitvi v študentsko življenje,” je ob predstavitvi brošure poudaril Robert Prtižnik, predsednik ŠOUM-a.
V priročniku Dostop so zbrane vse informacije o študiju, o Univerzi v Mariboru in fakultetah, ki jih zastopa, o pravicah in dolžnostih študentov, o študentski prehrani, štipendiranju, bivanju in vseh ostalih elementih študentske socialne varnosti. Predstavljene so tudi možnosti za preživljanje prostega časa, vključno z obštudijskimi dejavnostmi, ki jih pripravlja skupina ŠOUM.
“Študentski priročnik Dostop so bruci prejeli med 2. in 4. oktobrom na stojnicah, ki so bile postavljene na vseh fakultetah in visokih šolah, članicah Univerze v Mariboru. Študenti pa niso prejeli samo priročnika. V mapi so dobili še zemljevid Maribora, zloženko o subvencionirani prehrani, kemični svinčnik in ovratni trak za ključe,” nam je povedala Lidija Novak, predstavnica za stike z javnostjo na ŠOUM-u.
Da novi študentje ne bi bili lačni, so poskrbeli informatorji na prodajnih mestih bonov, ki so med 2. in 4. oktobrom vsem brucem svetovali, katere bone naj kupijo glede na lokacijo njihove fakultete in kako lahko pridejo do restavracij, ki ponujajo subvencionirano prehrano.
Pri ŠOUM-u so poleg uradne predstavitve bruce pozdravili še s prireditvijo Velika otvoritvena zabava. Na koncertu v dvorani Študentskega prireditvenega centra Štuk sta nastopili glasbeni skupini Posodi mi jurja in Doptera, ki sta bruce zabavali pozno v noč. 

Nika Djordjevič

Fakulteta za družbene vede je imela vedno odprta vrata za vse radovedneže, ki so si želeli raziskati skrivnosti družboslovja. V želji po še kvalitetnejšem strokovnem delovanju so ob 45-letnici fakultete temeljito prenovili študijske prostore, ki so jih otvorili na prvi študijski dan.

Svečani dogodek se je pričel pred glavnim vhodom v fakulteto. Uradni del programa je z uvodnim nagovorom odprla dekanja dr. Zinka Kolarič, nato sta spregovorila še minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan in red. prof. dr. Anuška Ferligoj. Prireditveni program je popestrilo petje Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani.

“Študirati družbene vede je izjemno pomembno, ne samo pri nas, temveč povsod po svetu. Družbene vede so resna znanost in so izjemno pomembne v današnjem medkulturnem dialogu. Strokovnost in znanstvenost si podajata roke in nobene izmed njiju ni treba zanemarjati na račun druge. Prav zato je tako pomembno, da se bodo študijski programi osredotočili predvsem na sodelovanje profesorja in študenta, ne le v času študija, temveč tudi kasneje. Kot diplomiranci se boste vračali k profesorjem, se z njimi posvetovali ter tudi sami kot strokovnjaki in znanstveniki širili družboslovno vedo. Ni vas treba biti strah, da se primerjate s slovensko in svetovno strokovno javnostjo. V vseh teh primerjavah morate biti odlični. Zato vam želim, da bi v tem novem domu, ki zaključuje prostorsko rast, ne zaključuje pa duhovne, znanstvene in strokovne rasti, doživeli veliko uspehov in veliko, veliko užitkov,” je s svojim govorom spodbujal dr. Jure Zupan.

Fakulteta za družbene vede je med drugim pridobila tudi nov študentski park, kjer so ob govoru predsednice Študentskega sveta FDV Jelene Štrbac posadili prvo študentsko drevo. To bo raslo skupaj s študenti, skupaj s fakulteto. Študentje naj bi park s časoma obogatili s še več krošnjami, tako kot bodo sami bogatili svoje krošnje znanja. Le kaj je lepšega kot pogled na mlado, novo življenje, ki raste, in na znanje, razgledanost, ki bogati?

Slavnostna akademija se je nadaljevala v drugem nadstropju za steklenimi vrati svečane dvorane, kjer so prikazali prve korake fakultete ter njen razvoj vse do danes, za zabavo pa so poskrbeli Rok Trkaj, Nuška Drašček, Peter Lovšin s spremljevalno skupino, Improliga in zasedba The Authentic.

Maja Kranjc

Univerza v Ljubljani je 1. oktobra 2006 letos prvič priredila skupni svečani sprejem za bruce in njihove starše. Prireditev je vsebovala tri vsebinske sklope, osrednjo vlogo pa je imela svečanost na Kongresnem trgu, ki je simboliziral univerzitetni kampus. Poleg 13.000 brucev in njihovih staršev so k udeležbi povabili tudi starejše študente ter učitelje in sodelavce univerze. Pompozna najava dogodka in veliko število povabljenih ni zadovoljil pričakovanj – ostalo je bolj pri obljubljubi in želji organizatorjev, saj so se na prireditvi v večini zbrali le starejši študenti in starši novih študentov, od 13 tisoč napovedanih in pojavljenih brucev pa se je povabilu odzvala morda le slaba polovica. Na osrednji svečanosti je rektorica sicer nagovorila bruce in skupaj z dekani članic opravila njihov sprejem na univerzo. V svojem nagovoru jim je izrazila dobrodošlico in predstavila možnosti, ki jim jih ponuja univerzitetno okolje za napredovanje v osebnem razvoju. Po osrednji svečanosti na Kongresnem trgu so za vse organizirali tek na Rožnik, ki ni popravil slabega vtisa in skromne udeležbe. Prihodnje leto upamo na boljše!

Telefon zvoni. Neznana številka.
 “Halo!”

“Živjo! Mojca tukaj, Majina prijateljica, dala mi je tvojo številko. A imaš minutko časa? Sprejeta sem na psihologijo, pa imam nekaj vprašanj zate. Celo zmedo imam v glavi.”

Sledilo je ogromno vprašanj. Ali sem prav izbrala? Kakšni so profesorji? Kakšni so izpiti? Kakšni ljudje se vpišejo v program, so sami “piflarji”? A psihologi radi žurajo? Kje si stanovala? Kaj pa cimre? Ali je bolje, da se vozim? Si čutila domotožje? Kaj pa, če nisem prav izbrala? Kaj pa, če ne bom zmogla? Psihologija je baje težka? In tako dalje …

Takšna in podobna vprašanja se pletejo po mislih marsikaterega novopečenega študenta. Spreletavajo ga najrazličnejši občutki: vzhičenost, pričakovanja, trema, veselje, zaskrbljenost, strah, radovednost. Ljudje se čustveno ne odzovemo neposredno na situacijo, temveč na pomen, ki ga pripišemo situaciji. Marsikdaj pride v ospredje strah kot notranji znak, da se oseba nahaja v situaciji, za katero ni dovolj pripravljena. Ponavadi strah omogoča hitro in avtomatično oceno ogrožajoče situacije, trenutno mobilizacijo organizma in pripravljenost na adaptacijo. Mojca je do zdaj bila v varnem, predvidljivem okolju, kjer je na cesti srečevala svoje profesorje, pri maši je tu in tam srečala malodane vse sošolce. V razredu se je počutila domače, saj so se skoraj vsi poznali že iz osnovne šole. Zdaj pa, ko s Koroške prihaja v Ljubljano, bo v predavalnici predaval siv striček z belo brado, ki ga bodo vsi gledali kot “Boga”, sami pa bodo le še vpisne številke od 25896 dalje. Seveda je Mojco malo strah, kako bo pristopila do tega “Boga” in mu povedala, da ni le številka 25899 in da ji je ime Mojca. Ob taki predstavi o fakulteti in dogajanju na tej bo zelo hitro občutila domotožje. Na srečo bo ob drugem predavanju ugotovila, da ima še približno petdeset sotrpinov in da profesor nima sive brade, ampak je prav prijeten gospod z brki, ki se med predavanji rad pošali.

Mladi študentje se z vpisom na fakulteto znajdejo v novih situacijah, ki od njih zahtevajo prilagoditve. Novi sošolci, novi sostanovalci, nova soba, nova predavalnica, novi klubi, nova knjižnica … vse novo. Organizem stalno teži k vzpostavljanju ravnotežja med notranjim sistemom in zunanjim svetom: neprijetne emocije nas spodbudijo k akciji, prijetne pa so povezane s kvaliteto življenja. Pretiran strah nas lahko hromi in v situacijah lahko odpovemo. Zato se je potrebno naučiti obvladovati svoja čustva. Težava nastane, ko oseba ocenjuje, da se ni sposobna spoprijeti z življenjskimi problemi – postane anksiozna. V tem primeru je dobro, da se oseba vpraša, česa konkretno jo je strah. Konkretizacija objekta strahu nam pomaga, da zožimo fokus na specifično situacijo, ki nam vzbuja strah. Tako je na primer Mojca na koncu pogovora ugotovila, da se najbolj boji, da ne bo imela nikogar, s katerim bi lahko poklepetala med odmorom, da bo osamljena. Ko je pa malo bolje razmislila, je ugotovila, da bo med petdesetimi ljudmi zagotovo našla koga, s katerim bo lahko izmenjala mnenje o prvem vtisu o profesorju, o raznih peripetijah, o katerih se šušlja, o dobrih žurih.  Ugotovila, je da je skoraj nemogoče, da bo osamljena, če bo sama želela vzpostaviti kontakt z drugimi.

Ponavadi imamo občutek, da si v težavnih situacijah ne moremo pomagati, ne sami ne s pomočjo drugih. Vprašanje “Kaj lahko storim?” je namenjeno preprečevanju negativnih misli. S pomočjo določenih vprašanj lahko sami ugotovite, kaj lahko storite, da bi lažje uspešno premagovali težavne situacije. Naredite si seznam možnosti in odgovorite na naslednja vprašanja: kakšna sredstva in sposobnosti imam, ki mi lahko pomagajo v dani situaciji? Kakšne so moje izkušnje z uspešnim premagovanjem podobnih situacij? Kakšno pomoč, nasvet lahko pričakujem od drugih ljudi? Kakšne podatke lahko dobim, da bi mi pomagali učinkoviteje premagati situacijo? Ko zberete vse te informacije in si jih napišete, boste ugotovili, da obstaja precej rešitev v določeni situaciji in vašo glavno misel “Kaj, če ne bom zmogel?” nadomesti trditev “Zmogel bom, ker imam dokaze za to”. Dobro se je spomniti, če smo že kdaj bili zdoma: v srednji šoli, na morju s prijatelji … Prav fino smo se znašli. Kuhali smo si sami. Sošolec je imel recept za palačinke, ki sem jih sama spekla. Mamo sem klicala za navodilo, kako oprati umazane brisače. Koristno si je tudi reči: “Če sem takrat zmogel, bom tudi zdaj.”

Dandanes, ko so informacije dosegljive na vsakem koraku, je veliko lažje biti bruc, kot je to bilo nekoč. Možnosti je veliko, potrebno je biti odprt zanje, iznajdljiv, zgrabiti priložnosti, raziskovati vse vrste aktivnosti, zabavati se, doživeti stvari, negovati prijateljstva, sodelovati in ne zmagati. Zavedati se je potrebno, da je normalno, da bomo včasih začutili tudi strah, saj nas ta opozarja, da moramo nekaj spremeniti, se prilagoditi. Anksioznost pa je v vsakem primeru odveč, saj sploh ni dvoma, da ne bi zmogli. Ozrite se nazaj in ugotovili boste, kaj vse ste do zdaj zmogli in odgovor boste dobili na pladnju. Zapomnite si: za vsako težavno situacijo obstaja rešitev, odločitev, za katero možnost se boste odločili, pa je vaša. Ne smete pozabiti na vse pozitivne strani študijskih let, aktivnosti, ki vam polnijo baterije, možnosti, ki vam jih ponuja status. Pomembno je, da ste stalno v stiku s samim seboj in se zavedate, kdo ste in kaj želite. Da bi človek našel pravi stik s seboj, si mora vzeti trenutke za “izklop”, mir, sprehod, druženje, poslušanje glasbe, humor, za trenutke, ko čuti sebe. Naj trajajo vsaj nekaj minut na dan – čim dlje, tem bolje. Srečno!