Izšla je nova, februarska številka revije Študent. Tudi tokrat jo seveda najdete na vašem faksu in še vedno je brezplačna. V njej si lahko preberete vse o družinskem zakoniku, tudi o razmišljanju s pravnega gledišča, v Razširjeni temi pa najdete vse informacije, ki so povezane s podiplomskim študijem. O svojih študenstskih letih je tokrat govoril Mitja Čander. Preverite!
PRIHAJA MESEC KULTURE ŠOU V LJUBLJANI 2012!
Mesec marec je pri Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) že tradicionalno namenjen kulturi. Kultura bo ljubljanskim študentom letos na dlani že dvanajsto leto. Letošnji mesec kulture ŠOU v Ljubljani bo tudi tokrat študentom ponudil obilico brezplačnih kulturnih dogodkov in prireditev. Velik delež programa bodo prispevali študentje, med njimi tudi tiste že tradicionalne prireditve, kot so revija študentskih pevskih zborov, modna revija študentov NTF, filmski večer študentov AGRFT, večer študentov Akademije za glasbo, literarni večer študentov Filozofske fakultete, ki jih bodo dopolnile še ustvarjalne delavnice, medfakultetno prvenstvo v impro ligi in še in še. Študentje bodo imeli tudi letos v tednu od 5. do 11. marca prost vstop v muzeje, galerije in Kinoteko v Ljubljani, kar jim bo v sodelovanju s ŠOU v Ljubljani omogočila Skupnost muzejev Slovenije.
Kulturna ponudba bo študentom in tudi vsem ostalim na voljo že od ponedeljka, 29. februarja. Otvoritev bo v Mestnem muzeju, popestrila jo bo glasbena skupina Papir. Program meseca kulture ŠOU v Ljubljani poišči na www.sou-lj.si in na Facebook profilu ŠOU v Ljubljani. Izkoristi ponudbo, kultura je študentom le redko tako na dlani kot marca vsako leto!
Klub najboljših študentov
Na Ekonomski fakulteti so podelili nagrade najboljšim študentom in ustanovili klub Beta Gamma Sigma.
Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani so slavnostno podelili nagrade najboljšim študentom. S tem je Ekonomska fakulteta postala tudi del organizacije Beta Gamma Sigma. Klub je bil ustanovljen leta 1913 in združuje najuspešnejše študente AACSB akreditiranih šol. Poslanstvo Beta Gamma Sigma je nagraditi akademsko odličnost ter preko mreženja in ustvarjanja različnih priložnosti spodbujati oseben in strokoven razvoj svojih članov.
Klub je namenjem mreženju študentov priznanih mednarodnih poslovnih šol. Prav tako pa je namen spodbujati osebnostni in strokovni razvoj svojih članov. Klubu se je pridružilo 165 študentov Ekonomske fakultete. Klub pa ima do sedaj že 625.000 članov.
Valentinovo za samske? Poiščite sorodno dušo na ona-on.com!
Intervju z Luko Kogovškom, vodjem projekta ona-on.com.
Največji slovenski spoznavni portal za samske ona-on.com je nedavno praznoval 10- obletnico delovanja. Kakšne trende opažate pri spoznavanju ljudi prek spleta?
Internet je dokočno izgubil stigmo in spoznavanje prek spleta postaja ne le sprejemljiv, temveč osrednji način spoznavanja samskih ljudi. To ni presenetljivo, saj nas način življenja, ki je vse bolj prepreden z internetom dobesedno usmerja v to, pa tudi ponudba samskih je največja prav na spletu. Zelo racionalno je torej, da prek spleta spoznaš ljudi, ki ti ustrezajo glede pričakovanj, kraja bivanja, videza, izobrazbe, hobijev, ipd. in se šele nato dogovoriš za zmenek v živo, kjer hitro ugotoviš ali je kaj kemije med vama ali pa ne.
Koliko pa je ljudi, ki iščejo partnerja na ta način? Ali se število povečuje?
Še vedno je značilna strma rast uporabe, ona-on.com skupaj s partnerskimi portali http://zmenki.cosmopolitan.si in http://zmenki.playboy.si beleži več kot 20% rast letno, trenutno imamo več kot 120.000 profilov, od tega okoli 50.000 mesečno aktivnih uporabnikov. Podobno velja tudi za zasebne stike “za odrasle”, kjer je ta hip blizu 70.000 profilov na www.urgenca.com.
Vse več ljudi na podlagi uporabe ona-on.com obiskuje tudi naše spoznavne dogodke, ki jih prirejamo. V mesecu februarju okoli Valentina, jih prirejamo kar nekaj, več informacij je dostopnih tukaj: http://www.ona-on.com/pages/spoznavni_dogodki.jsp. Na naše največje dogodke pride tudi več kot 1.500 ljudi. Video utrinki z nekaterih največjih so na http://www.youtube.com/onaoncom
Katere pa so bistvene prednosti, oziroma razlogi za uporabo ona-on.com?
Zelo praktično je. Samo pomislite, izhod s prijateljem, obisk nočnih lokalov, ogovarjanje ljudi, ki so ali pa niso samski, ipd. Vse to je zelo romantično, vendar tudi dokaj nepraktično. Zlasti za ljudi, ki so starejši od 30 ali 35 let, se tudi te opcije počasi zapirajo, saj se njihova generacija počasi umakne iz nočnega življenja. Glede na to, da uporabljamo internet praktično že za vse oblike komuniciranja, je zelo naravno, da smo ga zaćeli uporabljati tudi za iskanje partnerjev, intimnih stikov,.ipd. Posebna predost je anonimnost in možnost iskanja, izbora ter eliminacije ljudi, ki nam ne ustrezajo še pred zmenkom v živo. Tako si med 80.000 aktivnimi uporabniki vsakdo lahko poišče sorodno dušo po svojem okusu, pri tem pa pomaga tudi tehnologija, ki izračunava odstotke ujemanja glede na želje v profilih, za bolj zahtevne pa tudi z astrološkimi vidiki ujemanja.
Ali imate kakšne podatke koliko ljudi se dejansko “upari” na ona-on.com?
Najbolj zanesljiv vir informacij so odjave uporabnikov, ki so se spoznali pri nas in zato storitev zapuščajo. Vsak dan beležimo odjave 2-3 parov, ki se odjavljajo iz tega razloga. Za številne pa seveda ne izvemo nikoli, saj svojih profilov ne odstranijo. Letno z našo pomočjo nastane torej najmanj 1.000 parov, verjetno pa še precej več. Nekatere zgodbe o uspehu so javne in dostopne na http://www.ona-on.com/pages/zgodbe_o_uspehu.jsp
Kaj priporočate samkim na Valetinovo, kako do partnerja?
Preprosto. Brezplačno naj se včlanijo na ona-on.com, kjer je možnosti za iskanje res veliko in izkoristijo brezplačni obseg komunikacije za dogovor za kakšen zmenek. Prav tako pa vse samske vabimo, da se udeležijo številnih spoznavnih dogodkov ona-on.com. Na danšnji dan – Valentinovo, 14.2.2012, prirejamo kar tri dogodke v Ljubljani in Mariboru! Več info na http://www.ona-on.com/pages/zgodbe_o_uspehu.jsp
Ko nas obdajata mir in tišina ter nas ribe sprejmejo medse
Zadnji globok vdih in sledi potop v globoko modrino, še več, potop v samega sebe. Popolna sproščenost, užitek, mir in tišina ter obdanost s čudovitim morskim svetom najlepše opišejo potapljanje na vdih ali apnejo.
Medtem ko potapljači z jeklenkami občudujejo svet okoli sebe, se potapljači na vdih potopijo v samega sebe. Zanje je značilna popolna kontrola lastnega telesa in obvladanje svojih strahov. Potapljanje na vdih je ekstremni šport, ki mnogim predstavlja nekaj strašljivega. Ti ljudje ne bodo nikoli razumeli, kaj občutijo pravi ljubitelji morskih globin.
Po filmu Luca Bessona Globoka modrina je ta šport doživel velik razcvet širom sveta. Če je včasih veljalo, da se z njim ukvarjajo samo ekstremisti, je danes pogled na ta šport povsem drugačen. S potapljanjem na vdih se ukvarja vedno več rekreativnih potapljačev in danes je to množičen šport. Omeniti pa je potrebno, da so med potapljanjem na vdih prisotne številne nevarnosti. Zato se je potrebno nujno predhodno poučiti o nevarnostih tega športa in o tem, kako se jim izogniti. Ko se začetniki naučijo pravil varnega potapljanja in se teh pravil tudi držijo, postane ta šport zelo varen in nesreč skorajda ni.
Napredek v tem športu je neverjeten in ni primerljiv z napredkom pri nobenem drugem športu. Začetnik, ki se je potapljal do globine 5 ali 6 m, bo po samo enem vikendu potapljanja pod vodstvom kakšnega izkušenega potapljača dosegal globine preko 20 m. Globine 30 m in več so dosegljive že po enem letu rekreativnega potapljanja na vdih. Tisti, ki se lotijo tega športa bolj resno, lahko v nekaj sezonah dosežejo neverjetnih 50 m globine. Še vedno pa so te globine majhne v primerjavi z globinami, ki jih dosegajo slovenski tekmovalci, ki se brez težav potopijo tudi globlje od 100 m. Tukaj se skriva še en čar tega čudovitega športa, to je iskanje lastnih meja in njihovo preseganje.
Svojevrsten užitek predstavlja podvodni ribolov. Že po prvi lovski avanturi postane večina lovcev zasvojenih s tem športom. Pri ribolovu se lovci naučijo, kako se pod vodo neslišno premikati in presenetiti ribo. Svojevrstna nagrada so nepozabni prizori, ki jih ni možno doživeti pri ostalih oblikah potapljanja. Tako se lovci pogosto znajdejo v jati rib, ki zaradi svoje radovednosti ali roparskega nagona pride lovcu povsem blizu. Pri lovu je dovoljeno loviti samo odrasle primerke, ki so že opravili svoj reprodukcijski cikel, zato je podvodni ribolov najselektivnejša oblika lova. Podvodni lovci so veliki ljubitelji morskega sveta. Tudi če se podvodni lovec vrne z lova praznih rok, to ne pomeni, da ni nič ulovil. Domov se je vrnil poln lepih spominov in nepozabnih doživetij. Izkušeni lovski mački se po lovu pohvalijo s kapitalnimi ulovi, ki še pred večerom končajo na krožniku. Ob kozarčku rdečega vina, dobri družbi in morskih pogovorih je to eden od lepših doživetij podvodnega ribolova.
Avtor članka in fotografij: Jure Daić
Največje študentsko pustovanje 2012
K nam prihaja pust, vesel in razigran. Čeprav bo večini trkal na vrata na pustno soboto, bodo študentje preganjali zimo na pustni torek.
Študentski svet stanovalcev študentskih domov v Ljubljani že dvanajsto leto zapored pripravlja največje in najbolj noro študentsko pustovanje v Sloveniji. Spektakularni karneval se bo dogajal v torek, 21. 2. 2012, ob 18. uri pod šotorom v naselju Rožna dolina.
Tudi letos je pripravljen pester program. Del programa je namenjen tekmovanju skupinskih in individualnih mask. Organizatorji bodo s pomočjo glasnosti publike izbrali najbolj izvirne maske iz obeh kategorij. Zato bodite točni in pomagajte pri izbiri najboljših, saj jih čakajo bogate nagrade sponzorjev, turistične agencije za mlade Collegium in izobraževalne institucije zavoda Šolt.
Glavni del programa je namenjen kakovostni glasbeni ponudbi. Obiskovalci se bodo lahko zabavali ob zvokih znanih glasbenih skupin.
Na letošnjem študentskem pustovanju bodo nastopili: Crossfire, I.C.E., Tabu, Rok’n′band in … naj ostane presenečenje.
Vstopnice za največje študentsko pustovanje lahko kupite pri predstavnikih študentskih domov in v pisarni ŠSS (dom III, 1. nadstropje, Rožna dolina) po enotni ceni 7 € (na dan dogodka 10 €).
Več informacij najdete na: www.ssvets.si.
Odločitev na referendumu se tiče mladih, zato se ga udeležite!
Prof. dr. Igor Kaučič je profesor ustavnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. V njegovo strokovno področje sodita tudi referendum in ustavno sodstvo.
Kakšno je vaše mnenje o nedavni odločbi Ustavnega sodišča, s katero je bil dopuščen referendum o Družinskem zakoniku (DZ)? Moj vtis ob branju odločbe je bil, da je to izrazito tehnično-procesna odločba, ki je sicer formalno pravilna, vendar vsebinsko vprašljiva.
Pravilno ste razumeli – ta odločitev je ustavnopravno sicer korektna, vendar ni bila edino možna, saj je imelo Ustavno sodišče na voljo več različnih možnosti.
Tokrat je bilo težko vnaprej soditi, kako bodo ustavni sodniki odločili. Mislili smo, da bodo vsebinsko presojali možnost nastanka protiustavnih posledic, tako da bodo tehtali med ustavnimi pravicami (pravico do neposrednega odločanja in drugimi človekovimi pravicami), ocenjevali, ali ta zakon odpravlja ugotovljene protiustavnosti prejšnjega, zgodilo pa se ni nič od tega.
Pričakovali smo, da bo zaradi tega, ker so si vzeli za izdajo odločbe toliko časa, narejena vsebinska presoja, na koncu je bila zgolj tehnično-procesna.
Sodniki so presodili, da ne glede na izid referenduma ne bi nastale protiustavne posledice, ker se DZ začne uporabljati šele eno leto po njegovi uveljavitvi (tako dolg rok je potreben, da se organi pripravijo na njegovo izvajanje, sprejeti je treba ustrezne podzakonske akte, … Treba je torej dati času čas), zato izid referenduma ne vpliva na nastanek protiustavnih posledic, saj v primeru, da volivci zavrnejo DZ na referendumu, eno leto ni dopustno sprejeti enakega zakona.
Do takega sklepa je po mojem mnenju (to izhaja tudi iz ločenega mnenja sodnice Pogačarjeve) moč priti na zelo formalističen in premočrten način: zakonodajni postopek je namreč dolgotrajen, in če zakon pade na referendumu, bo potrebno nekaj let, da bomo spet lahko sprejeli zakonik, ki celovito ureja družinsko pravo.
Največji problem je to, da v primeru, da bo zakonik na referendumu zavrnjen, ne bo prišlo do nove ureditve, ki uvaja veliko ukrepov za zaščito otrokove koristi – ta del pa tvori res veliko večino DZ!
Kaj sicer menite o odločanju Ustavnega sodišča v zadnjem času?
Ustavno sodišče 21. člena v Zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi, ki omogoča prepoved referenduma, v zadnjih odločbah očitno ne jemlje več kot podlago za vsebinsko presojo dopustnosti referenduma, ampak čisto tehnično. Če protiustavne posledice, ki jih utegne povzročiti odločitev na referendumu, niso v nebo vpijoče, očitne, prepoznavne in nedvoumne, daje Ustavno sodišče prednost referendumu. Zato se zastavlja vprašanje, ali bo Ustavno sodišče v bodoče sploh prepovedalo kakršenkoli referendum (!).
V prvih odločbah glede dopustnosti referenduma sem se pretežno strinjal s smerjo, ki jo je ubiralo Ustavno sodišče, zdaj pa Ustavno sodišče po mojem mnenju glede tega sploh nima več prave smeri.
Ob tem je zanimivo, da so bili v strokovnih krogih le osamljeni kritiki odločb Ustavnega sodišča, zdaj postaja ta skupina vse večja (Ankaran, pokojninska reforma, Titova cesta, …); tako skoraj ni pomembnejše odločitve v zadnjem letu, dveh, da v strokovni javnosti ne pride do hudih reakcij – tega prej ni bilo.
Za nas, ki se strokovno ukvarjamo z vlogo Ustavnega sodišča, je ključna argumentacija odločbe.
Odločba mora biti prepričljiva – to je glavno merilo: z nekaterimi odločitvami se lahko tudi ne strinjam, vendar če so prepričljive, jih sprejemam.
Pri odločbi, s katero je Ustavno sodišče dovolilo referendum o DZ, se ne strinjam ne z odločitvijo in ne z utemeljitvijo, saj me strokovno ni prepričala.
Če me po branju odločbe utemeljitev (zlasti nosilni razlogi) ne prepriča, če me pusti hladnega, pomeni, da odločbi nekaj manjka – to je bilo pri tej odločbi očitno. Komaj poznam kakšno strokovno mnenje, ki je o tej odločbi drugačno, zato lahko rečem, da je to večinsko mnenje v stroki.
Kaj na splošno menite o referendumu, ki je pred nami?
Vi, mladi, ste tisti, ki bi morali odločanje glede družinskih vprašanj vzeti v svoje roke, mi smo svoje, kar se tiče družine, že opravili. Po mojem mnenju je napačno, da se zdaj starejši opredeljujejo, borijo za takšno in drugačno definicijo družine, mladi pa se držite ob strani, čeprav je namenjeno prav vam, vi se morate odločiti, kakšno ureditev želite imeti – zato sem bil tudi vesel tega vašega vabila za intervju.
Referendumov se udeležuje sorazmerno malo mladih, namesto njih odločajo tisti, ki se jih neposredno ne tiče. Tu bi pa res bolj pričakoval aganžma mladih, težko je namreč reči, da te ta zadeva ne briga, saj te prej ali slej gotovo bo.
Najnovejše raziskave javnega mnenja kažejo, da bo več ljudi ZA potrditev zakona na referendumu. Zakaj? Po mojem mnenju zato, ker na dan prihajajo resnične informacije o zakoniku; vse več se govori o tem, kar v zakoniku dejansko piše, ne pa o vrednostnih, ideoloških, religioznih ozadjih, ki so seveda pomembna, vendar je treba upoštevati, da se časi spreminjajo. Kar je bilo včasih nesprejemljivo, bo danes ali jutri že sprejeto; nekatere stvari pač rabijo svoj čas, da jih ljudje pravilno spoznajo in sprejmejo.
Hvala za odgovore!
Blaž Božnar
Kaj je sploh ‘fora’ tega Družinskega zakonika?
Trenutno je ena najbolj žgočih debat v slovenskem političnem prostoru debata o Družinskem zakoniku in z njim povezanem referendumu.
Pozornost javnosti je vzbudilo predvsem nasprotovanje uveljavitvi zakonika s strani manjšega dela javnosti, seveda pa tudi zbiranje podpisov v podporo referendumu, ki naj bi preprečil uveljavitev zakonika.
Kaj sploh je Družinski zakonik?
Družinski zakonik celovito ureja slovensko ureditev na področju družinskega prava, nadomešča mestoma zastarel zakon iz leta 1977 (Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR) in v večji meri kot do zdaj veljavna zakonodaja sledi evropski ureditvi in odločbam našega ustavnega sodišča.
Obstoječi zakon – ZZZDR – iz leta 1977 je z vidika evropske ureditve (predvsem odločb Evropskega sodišča za človekove pravice) v marsičem nesprejemljiv, tudi na ustavnem sodišču je bilo razveljavljenih že kar nekaj njegovih določb, potencialno protiustavnih jih je še kar nekaj več.
Vrh slovenske stroke na področju družinskega prava se v javno debato glede zakonika večinoma sploh ne želi vpletati, ker polemika večinoma teče okoli stvari, ki jih v zakoniku sploh ni, prepričani pa so tudi, da bi strokovne debate morale potekati v stroki. Trdijo, da je enostranska posvojitev s strani istospolnega partnerja biološkega starša dejansko mogoča že po obstoječi zakonodaji, in sicer s smiselno razlago zakona. Sprejem družinskega zakonika je pomemben predvsem zaradi varstva pravic otrok.
Bistvena značilnost kampanje proti Družinskemu zakoniku je ta, da debato preusmerja od dejanskega besedila zakona in ne govori o stvareh, ki jih družinski zakonik kot celota dejansko ureja, ampak se večinoma osredotoča, celo netočno, le na nekaj ideološko spornih zakonskih določb.
Kdo je nasprotnik uveljavitve Družinskega zakonika in kakšni so njihovi argumenti?
Uveljavitvi Družinskega zakonika nasprotuje predvsem iniciativa, ki si je nadela ime Civilna iniciativa za družino in pravice otrok.
Na svoji spletni strani www.24kul.si si lahko preberemo njihove argumente:
– nova zakonodaja ne spoštuje očeta in mame,
– nova zakonodaja jemlje otrokovo pravico do očeta in mame,
– življenjska skupnost ženske in moškega je naravna skupnost, v kateri se otrok rodi, in je najboljša za otrokov razvoj in vzgojo,
– po naravni poti življenje podarita mama in oče,
– ŠOLE naj vzgajajo mlade za odgovorno starševstvo in zakonik ne priznava dveh spolov,
– zavzemanje za pravično dedovanje.
In argumenti ZA družinski zakonik?
Nekateri, ki imajo negativen odnos do RKC in religioznosti na splošno, v javno debato pritegujejo sovražni govor, vendar je potrebno povedati, da opredelitev za ali proti družinskemu zakoniku z religiozno ali ateistično opredelitvijo nima nobene povezave.
V podporo Družinskemu zakoniku obstajajo racionalno in strokovno podprti argumenti
Argumenti, s katerimi bi lahko ugovarjali argumentom, ki jih ponujajo nasprotniki zakonika, so (na kratko):
– Družinski zakonik spoštuje družino, očetovstvo in materinstvo; status družine dobijo vse skupnosti, ki to dejansko so (npr. enostarševska), poleg tega zakonik prvič prinaša dodatno zavezo države, da omogoča ljudem pripravo na družinsko in partnersko življenje in jim tudi nudi pomoč v primeru težav (družinska mediacija).
– Ni jasno, s čim zakonik jemlje pravico otrok do očeta in mame; zakon z ničemer ne posega v pravico otrok do staršev oz. oseb, ki ljubeče skrbijo zanje in skrbijo za njihovo varnost, vzgojo in varstvo, le priznava enake pravice vsem otrokom, ne glede na to, za kakšno skupnost se njihovi starši odločijo.
– Trditvi, da je življenjska skupnost ženske in moškega naravna skupnost, v kateri se otrok rodi, in najboljša za otrokov razvoj in vzgojo, nasprotuje uradna izjava Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, Združenja psihoterapevtov Slovenije in Katedre za razvojno psihologijo Filozofske fakultete UL (dostopna na spletni strani MDDSZ).
V svoji izjavi ugotavljajo, da ‘navedbe nekaterih zagovornikov referenduma proti Družinskemu zakoniku, ki se sklicujejo na psihološko stroko in psihoterapijo, ne držijo. Sklicevanju na psihološko in psihoterapevtsko stroko pri poskusih omejevanja pravic otrokom, ki ne živijo v klasični družinski skupnosti, še posebej tistim, ki živijo v družinah z istospolno usmerjenima staršema, tako odločno nasprotujemo'.
– Seveda je res, da po naravni poti otroku življenje podarita oče in mati, vendar to žal ne more preprečiti, da v življenju pride do različnih situacij, v katerih se otroci znajdejo (in je lahko zanje zelo dobro poskrbljeno); trditev vsebuje tudi domnevo, da zakon ureja tudi pravice do nadomestnega materinstva, kar ni res!
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je na svojih spletnih straneh objavilo zapis:
‘Družinski zakonik v ospredje postavlja otroka. Vsi otroci morajo imeti enake pravice, ne glede na to ali živijo v družini z očetom in mamo, samo z enim od staršev, v rejniški družini, istospolni družini, … Družina je povsod tam, kjer je otrok.' V veljavnem zakonu (ZZZDR) namreč npr. niti enostarševske družine po črki zakona niso ‘prave' družine.
Definicija družine v Družinskem zakoniku
»Družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice. Zaradi koristi otrok uživa družina posebno varstvo države.«
Najbolj pomembno je, da nasprotniki Družinskega zakonika pozabljajo povedati, da je temeljni namen sprejetja zakona ta, da ta daje dodatne pravice otrokom v postopku.
Nekatere druge pozitivne novosti, ki jih prinaša Družinski zakonik
– Zunajzakonska skupnost: zaradi koristi otroka in zaščite njegovih pravic ni več treba dokazovati, da je taka skupnost obstajala dlje časa.
– Zunajpartnerska skupnost: Družinski zakonik priznava pravne posledice tudi življenjski skupnosti dveh oseb istega spola, ki nista sklenili partnerske skupnosti.
– Pogodbe o ureditvi premoženjsko-pravnih razmerij zakoncev (ženitne pogodbe).
– Ukrepi za varstvo koristi otrok, ki je najbolj spremenjeno poglavje; to področje je bilo do zdaj zelo pomanjkljivo urejeno in ni omogočalo zadostnega varstva otrok s strani države. To je pripeljalo do tega, da je bilo zelo veliko število otrok podvrženih nasilju v družini itd. Vsi ukrepi so dostopni na spletni strani MDDSZ.
Pogosta zmota je tudi, da novi družinski zakonik prinaša popolno prepoved fizičnega kaznovanja otrok. Dejansko gre za splošno vodilo, ki naj preprečuje nasilje nad otroki, in čeprav je tu govor o katerikoli ‘obliki telesnega kaznovanja', se to v praksi ne bo razlagalo v smislu, da je po novem prepovedano otroka ‘udariti po riti'.
Družbeno dejstvo je, da so se oblike družin spremenile; pred tem si lahko zatiskamo oči, vendar tega ne moremo spremeniti. Seveda je idealno, da bi za otroka skrbela ljubeča mati in oče, vendar pestrost življenja prinaša najrazličnejše situacije, ki jih mora pravo upoštevati, pri tem pa, kar je najbolj pomembno, pravice otrok ne smejo biti različne zgolj zaradi dejstva, ker se tisti, ki zanje skrbijo, zaradi njihove suverene pravice, da si sami izberejo partnerja, s katerim želijo živeti, razlikujejo!
Ne gre torej za to, ‘ali naj imajo ‘pedri' in ‘lezbijke' pravico posvojiti otroka' in ali je to naravno ali ne, ampak zato da se pravice otrok, ki dejansko v teh skupnostih že živijo, izenačijo s pravicami njihovih vrstnikov. Veljavna zakonodaja namreč pozna razlikovanje med pravicami otrok.
Zakaj referendum in zakaj se ga je dobro udeležiti?
Referendum o Družinskem zakoniku je v svoji, s strani stroke dojeti kot precej kontroverzni odločbi na zahtevo Državnega zbora, da o tem odloči, dopustilo Ustavno sodišče RS. To ustavno odločbo mirne duše lahko označimo za formalistično. Nekateri teoretiki družinskega prava pravijo, da v odločbi ni praktično ničesar, razen seštevanja rokov glede tega, ali bi se pravni položaj za določene osebe poslabšal, zato to ne pomeni, da je Ustavno sodišče nasprotnikom Družinskega zakonika ‘dalo prav'.
Na temo odločbe ustavnega sodišča objavljamo intervju s prof. dr. Igorjem Kaučičem, izrednim profesorjem za ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
Kaj pa je glede referenduma najbolj pomembno? Pomembno je, da se v čimvečjem številu udeležimo referenduma in izrazimo svojo voljo, kakršnakoli je že, tudi če po branju tega in podobnih prispevkov ugotavljate, da še vedno nasprotujete uveljavitvi zakonika. Pomembno je zato, da ne dopustite, da o zadevah, ki se tičejo vseh (če se vas še ne, se vas kdaj v življenju bodo), odločajo le drugi.
Zato izrazite svojo voljo na referendumu!
Blaž Božnar
Družinski zakonik … pa take fore
Ker je odločitev o tem, kakšno ureditev družin si želimo imeti, kot me je pravilno opozoril profesor, predvsem stvar mladih ljudi, bom tokrat tudi svoje stalne vrstice namenil temu.
Neverjetno je, kako spretno znajo nekateri preusmerjati debato od resničnih problemov. Čeprav ima Družinski zakonik 309 členov, ki celovito urejajo celotno ureditev družinskega prava, se njegovi nasprotniki osredotočajo in z vsemi razpoložljivimi sredstvi ‘bojujejo' le proti členom, katerih število je moč prešteti na prste ene roke.
Seveda gre za problematiko posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev (omenjajo celo ‘trgovanje z otroki'). Najbolj zanimivo pri vsem tem je, da te DZ sploh ne omogoča!
DZ v 217. členu celo izrecno pove, da partnerja partnerske skupnosti ali partnerja zunajpartnerske skupnosti otroka skupaj ne moreta posvojiti! Res pa je, da DZ ureja izjemne situacije, ko je en izmed partnerjev biološki starš otroka. Takih primerov je v Sloveniji peščica! Kaj bi se zgodilo s sprejetjem zakonika na referendumu? Ta peščica otrok bi dobila enake pravice, kot jih imajo njihovi vrstniki. Samo zato gre!
Imel sem primer, ko sem se pogovarjal z nasprotniki družinskega zakonika in sem predstavnici orisal primer, kako bi bil otrok ob sprejemu DZ bolj zaščiten, če se njegov biološki roditelj po ločitvi, smrti, … odloči, da bo sledil svojim čustvom (ki jih ne izbira zavestno) in začel živeti z osebo istega spola.
Primer gre naprej. V primeru, da biološki roditelj umre, ostane otrok brez kakršnegakoli pravnega varstva oz. zahtevkov nasproti partnerju svojega starša, saj ga ta ne more posvojiti in se s tem (pravno) zavezati, da bo zanj skrbel. Gospo sem vprašal, če se ji zdi prav, da bi otrok v takem primeru varstvo imel (ali je namreč on kriv za to, kaj njegov starš čuti?). Rekla je, da bi se ji to zdelo prav (!), potem pa sem ji rekel, da potemtakem ona novi DZ podpira, nato pa je začela vriskati, da to pa ne in da so oni ‘za življenje'. Vprašal sem jo, če ji jaz delujem, kot da sem ‘proti' življenju, in je najprej odgovorila z ‘ne', nato pa z ‘ja ja, seveda?' …
Še en primer, ki orisuje življenjsko situacijo, je, če bi (kot se žal v življenju včasih zgodi) oba starša majhnega otroka umrla v prometni nesreči, otroku pa bi še vedno ostali njegovi stari starši, ki jih otrok pozna. Po trenutno veljavni ureditvi bi otrok lahko šel stran od svoje družine v posvojitev, lahko bi šel v rejništvo ali pa bi (denimo) stari starši postali njegovi skrbniki. Stari starši po trenutno veljavni ureditvi svojega vnuka ne morejo posvojiti, da bi tako lahko v največji meri skrbeli za otrokove pravice in da bi bil on deležen največjega varstva in pravic. Družinski zakonik zdaj to omogoča. Ali o tem kdo govori?
Družinski zakonik se najbolj osredotoča na ukrepe za zaščito otrok, saj tega dosedanji zakon praktično ni urejal, saj to leta 1977, ko je bil zakon sprejet, še ni bilo zaznano kot tako velik problem (prav tako to še zdaleč ni celovito urejeno v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini). Družinski zakonik nasprotno izrecno določa celo vrsto ukrepov, s katerimi bi lahko zaščitili otroke pred nasiljem v družini, ki je danes žal v družbi zelo prisotno. Ste o tem dosti slišali v javni debati?
S sprejetjem DZ ne bo propadla družba, ne bo razvrednoteno materinstvo niti očetovstvo … Le določene ranljive skupine oseb bodo dobile dodatne pravice, ki jih zdaj zaradi tega, ker je njihova življenjska zgodba malo drugačna kot ‘normalna', nimajo. Le zato gre. Nihče ne bo na slabšem.
Več ko je nestrpnosti, nesprejemanja v družbi, slabše je za nas vse. Na nestrpnosti, nesprejemanju so temeljile vse svetovne vojne. Kakor pravi rek, ‘vsi drugačni, vsi enakopravni'. Vsak je kdaj drugačen (in celo prav je tako, mar ne bi bilo sicer precej dolgočasno?). Lahko mi je to všeč ali ne, vendar je prav, da ga sprejmem. Morda bom tudi jaz (ali pa ti, on, ona, …) kdaj v čem zelo drugačen od drugih in bom zelo vesel, ko bom sprejet.
Zato pojdite na referendum in glasujte ZA, ne le ZA zakonik, ampak predvsem ZA medsebojno sprejemanje in spoštovanje v družbi!
Blaž Božnar
Modno oblikovanje, grafika in tekstilstvo: svetloba in barve
Pravijo, da brez barv ni življenja. Niti ga ni brez svetlobe. Barve in svetloba so rdeča nit našega bivanja. O barvah razmišljamo in jih izbiramo; nekatere imamo radi, drugih se izogibamo. Z njimi se izražamo, včasih se jim tudi odpovemo. Svetloba nas privlači, nam jasni pogled, nam pomaga spoznavati svet okoli nas in nam daje energijo. Dodatek teme dela svetlobo še svetlejšo. Barve in svetloba so bistvo, ki povezuje tekstilstvo, modno oblikovanje in grafiko.
Barve so že v zgodovini predstavljale razkošje, saj so barvila pridobivali iz naravnih, pogosto omejenih virov. V različnih obdobjih zgodovine so bile priljubljene in modne različne barve, npr. škrlatna, rumena, bela, črna itd. Razvoju umetnih vlaken je sledil razvoj novih barvil in odprl vrata brezmejni pestrosti tekstilij. Še danes velja, da tekstilije, ki niso obarvljive, niso tržno zanimive. Barva je tudi sredstvo komunikacije med modnim oblikovalcem in uporabnikom, pri čemer je potrebno upoštevati geografske, socialne in kulturne zakonitosti. Določene barve in vzorci so lahko »zaščitni znak« modne hiše in oblikovalca. Različne barve imajo tudi različen psihološki vpliv na uporabnika, ki ima ob njih različna čustva, občutja in spomine. Tudi v grafiki in medijih že dolgo ne gre več brez barv. Barvna fotografija in barvni film sta spremenila svet, upravljanje barv pa se je razvilo v široko področje raziskav. Črno-bela fotografija in film, nekoč nuja, sta danes svobodna izbira, redkost in prestiž.
Zaznavanje in poimenovanje barv je zaradi različnih izvorov svetlobe in različnega odzivanja opazovalca na določeno barvo subjektivno. Svetloba spreminja barvo tekstilij in oblačil. Svetloba poudarja obliko oblačil na modnih brveh in omogoča medijem, da jih zapišejo v večnost. Svetloba tudi omogoča, da kostumi in liki v njih zaživijo na odru in platnu.
Barve in svetloba, moda in oblikovanje, grafika in mediji ter tekstilstvo in tehnika se od nekdaj prepletajo, dopolnjujejo in medsebojno podpirajo. Povezav med njimi se pogosto niti ne zavedamo. Tesna povezava med modnim oblikovanjem, grafičnimi in interaktivnimi komunikacijami ter tekstilno tehnologijo je organizacijsko, raziskovalno in izobraževalno bistvo Oddelka za tekstilstvo Univerze v Ljubljani, pa tudi jedro dodiplomskih in podiplomskih izobraževalnih programov s področja tekstilstva, ki jih ponuja Oddelek. Univerzitetni programi so trije, in sicer Oblikovanje tekstilij in oblačil, Načrtovanje tekstilij in oblačil ter Grafične in interaktivne komunikacije. Visokošolska strokovna programa pa sta Proizvodnja tekstilij in oblačil ter Grafična in medijska tehnika. Po končanem visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem izobraževanju je študij mogoče nadaljevati na drugi in tretji bolonjski stopnji.
Oddelek za tekstilstvo Univerze v Ljubljani spodbuja ustvarjalno razmišljanje, projektno in skupinsko delo, tehnološko in umetniško raziskovanje in ustvarjanje ter povezovanje študentk in študentov različnih smeri. Podpira pripravo razstav in modnih revij, organizacijo simpozijev in delavnic, obiske sejmov ter študentsko in učiteljsko izmenjavo. Študentke in študenti Oddelka za tekstilstvo so za svoje dosežke pogosto nagrajeni. Zato so modno oblikovanje, grafika in tekstilstvo pogumna in prava poklicna izbira.
Več na: http://www.vpisi.se/