ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

V današnjem času zaposlitev ni več samoumevna in avtomatična posledica pridobitve določene izobrazbe.

Seveda obstajajo razlike med različnimi strokami; po nekaterih poklicnih profilih je na trgu dela več povpraševanja, po drugih manj, nihče pa ni determiniran z dejstvom, da ni zaposljiv. Seveda lahko obstaja mnogo ovir, vendar so te praviloma prisotne v načinu razmišljanja in v naravnanosti posameznika.

Vse bolj je torej potrebna dodatna angažiranost bodočega iskalca zaposlitve
Zato je smiselno razmišljanje o tem, kaj si posameznik v poklicnem smislu želi in kako si predstavlja svoj začetek poklicne poti; nadaljnji razmislek je usmerjen v to, kakšne kvalifikacije ta poklicna usmeritev zahteva in na kakšen način jih je moč pridobiti. Za pridobivanje dodatnih kvalifikacij je na voljo obilo možnosti, ki so (za udeležence) brezplačne in jih organizirajo študentske organizacije, klubi in podobno, denimo tehnike uspešnega pisanja CV-ja, delavnice javnega nastopanja, učenje osnov računalniških programov, učenje čustvene pismenosti, uspešne komunikacije in podobno.

Pomemben del aktivnega pristopa k večji zaposljivosti je tudi socialno mreženje
Koristno se je povezovati in spoznavati angažirane posameznike, študente ali že zaposlene, iz ustrezne strokovne smeri, prav tako si je koristno prizadevati že tekom študija najti delo v povezavi s študijsko smerjo.

Kar nekaj zanimivih in uporabnih nasvetov za iskanje zaposlitve je v brezplačni e-knjigi z naslovom ‘Kako se trži ustvarjalen iskalec zaposlitve?' nanizal svetovalec za osebno in poklicno rast Roy Goreya (Robert Goreja; e-knjiga je dostopna na www.klub-srecnih.si/brezplacno.html).

V e-knjigi je zbranih kar nekaj nasvetov, denimo o trženju; Goreya piše, da je ‘trženje' zelo širok pojem in da se na vseh področjih svojega življenja pravzaprav ‘tržimo': ko povabimo koga na zmenek, ko vprašamo šefa za povišico ali dodaten dopust. Tako ugotovimo, da so dobro razvite veščine komuniciranja in nekaj praktičnega znanja o psihologiji lahko pot do uspeha na najrazličnejših področjih življenja. Hkrati Goreya poudarja, da je najpomembnejša stvar, tudi v življenju nasploh, akcija; torej biti aktiven, prevzemati pobudo, biti (na asertiven način) odločen, potegniti se zase, ko je to potrebno, in nikoli ne obupati pri stvareh, v katere resnično verjamemo.

Hkrati Goreya v svoji knjigi nekaj pozornosti posveča tudi prijavi na delovno mesto (ko je prosto delovno mesto javno objavljeno) in pisanju ponudb za službo (vztraja na tem, da za delovno mesto ne prosimo, ampak izpostavimo tisto, kar potencialnemu delodajalcu lahko kot iskalec zaposlitve ponudimo, zato ponudba) in uspešnemu razgovoru za službo. Na več mestih poudarja, da je vztrajnost, ne trma, nujen predpogoj za uspešno iskanje zaposlitve.

Veliko šteje že pozitivna naravnanost kot nasprotje pasivne resignacije zaradi zaostrenih razmer
Zaposlitev si je namreč mogoče tudi ustvariti. Tako je veliko večji trend kot v preteklosti samostojno podjetništvo. Za večino je iluzorno, da bi se že takoj pognali v samostojne vode, saj to zahteva med drugim prepoznavo prave priložnosti, analizo trga, zadostna strokovna znanja iz dejavnosti, ki jo posameznik namerava opravljati, in dovolj začetnega kapitala (ne v smislu ustanovitvenega kapitala, ki ga pri s. p. ni, pač pa kot ‘zagonska sredstva'). Modro si je tako najprej nabirati izkušnje pod mentorstvom bolj izkušenih kolegov, medtem pa že razmišljati o naslednjih poklicnih korakih.

Blaž Božnar

Solidarnost je v Velikem splošnem leksikonu DZS definirana kot ‘družbena povezanost posameznikov', ki se zgodovinsko pojmovno povezuje z delovanjem delavskih gibanj, sindikatov, in s katoliškim družbenim naukom.
Dejansko je ta pojem lahko precej prazen, le retorična, populistična prvina, tako da se včasih zdi, da nismo daleč od tega, da bi ostal omejen, denimo na načelo socialnega zavarovanja v sistemu socialne varnosti v Sloveniji (zaenkrat še veljaven). Tako je medčloveška solidarnost danes pogosto slišana beseda, a v praksi premalo aplicirana.
Sam sem o tem pojmu ponovno začel malo bolj razmišljati po svoji dokaj naključni udeležbi na eni izmed delavnic, ki so jo priredili demonstranti pred Ljubljansko borzo. Do teh demonstracij sem imel sicer v začetku rahlo zadržan odnos, saj (še vedno) menim, da so zahteve demonstrantov sicer človeku prijazne in zelo dobronamerne, vendar (še) niso dovolj strokovno artikulirane in (vsaj v večji meri) ne ponujajo konkretnih rešitev za aktualne ekonomske razmere tukaj in zdaj, ki jih zaradi kompleksnosti današnjih družbenih odnosov pač ne moremo ignorirati, ampak so bolj na nekem idealu, ki naj se nekoč uresniči (poti do tja pa ne poznajo).
Kljub temu sem se na povabilo udeležil ene izmed delavnic, v kateri smo razpravljali o pomenu pogovora za razreševanje psiholoških problemov ljudi, in bil zelo prijetno presenečen in zadovoljen.
Eden najpomembnejših vidikov, do katerega smo razpravljajoči prišli, je, da za sočloveka lahko storimo zelo veliko, če si zanj vzamemo čas in se z njim pogovorimo, pa ne ‘nekoč', ‘jutri', ‘prihodnji teden', ampak točno takrat, ko nas ta potrebuje. Tako sočloveku lahko prihranimo marsikatero stisko in tudi sami imamo dober občutek medsebojne povezanosti in zavesti, da smo nekomu pomagali. V mojih očeh je to tudi eden izmed najpomembnejših vidikov medčloveške solidarnosti, saj osebi sicer namenjamo svoj čas, vendar pa nas ravno to povezuje v skupnost (dobromislečih) ljudi.

O pomenu pomoči drugim veliko govori tudi pozitivna psihologija (po mojem mnenju ena najbolj atraktivnih smeri psihologije), ki se je začela razvijati konec 20. stoletja, njeni začetniki so dr. Martin Seligman in sodelavci. Eno izmed pomembnih učenj, ki jih ‘promovira' pozitivna psihologija, je ravno pomen nesebične pomoči drugim (altruizma), ki prinaša vsem udeleženim osebam neizmerno korist.

Študentski primer za altruizem je lahko denimo posojanje svojih zapiskov kolegom, ki jih nimajo in jih potrebujejo. Včasih med študenti na žalost prevlada logika, ‘kaj pa ti nisi hodil na predavanja in si se zafrkaval naokoli, jaz pa sem moral hoditi na vse; ne, ne dam ti jih'!
Taka logika vzdrži, če drug drugega dojemamo zgolj kot konkurenco in v najboljšem primeru kot pogodbene sodelavce (dam ti jih, če jih daš tudi ti meni). Mar ne bi bilo v tem primeru bolje razmišljati na način, kaj sem jaz na slabšem, če nekomu, ki me prosi za zapiske, zapiske dejansko posodim? On je na boljšem, jaz pa nisem na slabšem! Ali celo več; tudi jaz sem na boljšem, saj se počutim dobro, ko to naredim, vedoč, da lahko nekomu pomagam? Ali ni konec koncev bolje biti v poziciji nekoga, ki ga nekdo nekaj prosi, kot da bi moral biti jaz tisti, ki mora prositi?

Seveda tudi tukaj ne kaže pretiravati. Soljudje se namreč radi vse prevečkrat naslonijo na koga, ki je ‘najbolj priden' in ga lahko začnejo izkoriščati, tako da tej osebi začne to škoditi. Morda bi kazalo prirediti slovenski pregovor v ‘pretirana dobrota je sirota'. Tega si namreč ne smemo dovoliti; naučiti se moramo reči tudi ne, ko je to potrebno in ko si to želimo. Resnica je namreč, da drugim lahko dobro pomagamo samo, če najprej pomagamo sebi. Podobno velja za ljubezen do druge osebe; drugih ne moremo (zdravo) ljubiti, če najprej ne cenimo, ljubimo sebe (sicer to ni ljubezen, ampak neka vrsta odvisnosti). Že Biblija je namreč učila ‘ljubi bližnjega KAKOR SAMEGA SEBE'; na poudarjen del nekateri preradi pozabijo in to ni prav.

Že večkrat sem citiral Gandhija in tudi tukaj pride prav njegova krilatica ‘bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu'. Tako torej ni produktivno razmišljanje, da ‘jaz tako ali tako sam ne morem ničesar spremeniti, če vsi delajo drugače, če vsi skrbijo le za svojo lastno rit'. Če bi vsak (le sam) delal drugače, je na globalni ravni razlika ogromna! Bodimo torej velikodušni, vzemimo pa si tudi čas za sočloveka in zase.

Blaž Božnar

V Sloveniji se podeljujejo državne, kadrovske, Zoisove štipendije, štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu ter štipendije za državljane držav, s katerimi ima Slovenija sklenjene sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja.

Obstajajo tudi občinske štipendije, za katere so pristojne občine, medtem ko je CSD pristojen le za državne štipendije.

»V šolskem/študijskem letu 2011/12 na področju štipendiranja velja enaka zakonodaja kot v preteklem šolskem letu. Novi zakon o štipendiranju namreč še ni sprejet. Se pa bo s 1. januarjem 2012 uveljavil Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, po katerem dijaki, mlajši od 18 let, ne bodo več upravičeni do državne štipendije,« Aleksandra Klinar, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

ZUPJS

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je bil sprejet julija 2010, med drugim ta zakon na novo ureja področje državnih štipendij in jih usklajuje s sistemom ostalih socialnih transferjev, vendar se bo ta zakon začel uporabljati šele 1. 1. 2012, zato se državne štipendije v tem študijskem letu (2011/12) podeljujejo na enak način in pod enakimi pogoji kot do zdaj. O razlikah med trenutnim in novim zakonom je zaenkrat še težko govoriti. Vse pa kaže na to, da bodo pogoji za pridobitev štipendije zaostreni. Zato bo štipendijo lažje dobiti v tem letu po starem zakonu, kakor naslednje leto po novem. »Po 1. 1. 2012 lahko zaprosite za državno štipendijo po novem zakonu ZUPJS, če ugotovite, da bi bila po ZUPJS državna štipendija višja.« Edina razlika pri starostnem pogoju je ta, da osebe do 18. leta starosti ne bodo več upravičene do državne štipendije.

»Po 1. 1. 2012 lahko zaprosite za državno štipendijo po novem zakonu, ZUPJS, če ugotovite, da bi bila po ZUPJS državna štipendija višja.«

Denarne prejemke je vlagatelj dolžan uveljavljati v naslednjem zaporedju: otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek in državna štipendija.

»Študent ne more prejemati dveh štipendij hkrati, lahko pa hkrati vloži npr. vlogo za državno in Zoisovo štipendijo, vendar se mora ob potrditvi o izpolnjevanju pogojev odločiti zgolj za eno izmed obeh,« Aleksandra Klinar Blaznik, MDDSZ.

Študentu za tekoče študijsko leto štipendija miruje:

• če ponavlja isti letnik istega izobraževalnega programa, za katerega je v preteklem študijskem letu prejemal štipendijo in ga ni uspešno opravil,
• v primeru Zoisove štipendije, če ni dosegel predpisane povprečne ocene (8,5), izjemnega dosežka (najvišja mesta na državnem tekmovanju, priznanja za najboljše raziskovalne naloge, udeležba in najvišja mesta na mednarodnem tekmovanju po predhodnem izboru na državnem tekmovanju na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, razvojne dejavnosti, umetnosti in športa, nagrajeno znanstvenoraziskovalno, razvojno ali umetniško delo na državni ali mednarodni ravni, objava znanstvenoraziskovalne naloge v strokovni reviji ali zborniku, drugi izjemni dosežki),
• če v primeru državne štipendije presega cenzus.

Študent je dolžan vrniti štipendijo:

• če po enoletnem mirovanju ne opravi letnika, za katerega je prejemal štipendijo,
• če ne izpolni obveznosti za vpis v višji letnik ter se v naslednjem študijskem letu prepiše v nov izobraževalni program.

(Vir: Aleksandra Klinar Blaznik, MDDSZ)

Štipendija v času absolventskega staža

»Če študent v času absolventskega staža ne diplomira in ker Zakon o štipendiranju tega ne ureja, je bila sprejeta odločitev, da se štipendije za čas absolventa, v katerem štipendist ni diplomiral, ne vrača. Vendar pa je štipendist v 8 dneh po diplomiranju dolžan svojemu štipenditorju, centru za socialno delo oziroma Javnemu skladu RS za razvoj kadrov in štipendij, to sporočiti,« Aleksandra Klinar Blaznik, MDDSZ.

Državna štipendija

»Do nje so upravičeni tisti, ki so starejši od 18 let, so državljani Republike Slovenije, izpolnjujejo druge pogoje po 10. členu Zakona o štipendiranju. Poleg njih lahko državno štipendijo dobijo tudi za izobraževanje v tujini. Štipendist lahko prejema državno štipendijo eno leto za posamezen letnik na isti stopnji izobraževanja. Izplačuje se mesečno do 15. dne v mesecu za pretekli mesec (običajno med 9. in 11. dnem v mesecu), razen v končanem letniku srednjih šol, ko se za mesec julij in avgust ne izplačuje. Štipendist je upravičen do nadaljnjega prejemanja državne štipendije, če izpolnjuje splošne pogoje iz tega zakona, pogoj glede cenzusa in je uspešno zaključil letnik, za katerega je prejemal štipendijo. Izplačuje se tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto,« Mirjana Kellner, direktorica CSD Hrastnik.

Štipendist lahko prejema državno štipendijo eno leto za posamezen letnik na isti stopnji izobraževanja.

Višina državne štipendije

Dohodkovni razredi: povprečen mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače: osnovni znesek državne štipendije v evrih

1: do 30 %: 190

2: od 30 % do 36 %: 160

3: od 36 % do 42 %: 130

4: od 42 % do 53 %: 100

5: od 53 % do 64 %: 70

• dodatek za vrsto in področje izobraževanja (glede na potrebe trga dela): 30,31 evra
• dodatek za učni ali študijski uspeh: 20,56 evra za povprečno oceno 8,5 ali več ali 37,90 evra za povprečno oceno 9,0 ali več
• dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča: dodatek za bivanje: 85,53 evra; dodatek za prevoz: od 48,50 evra do 100,23 evra

• dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami: 50,89 evra

Vir: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

Vračilo in odpis dolga za vračilo štipendije

V kolikor študentu preneha veljati status, je dolžan vrniti štipendijo, ki jo je prejemal za letnik, ki ga ni izdelal. Lahko pa na center za socialno delo pošljete prošnjo, ki vsebuje dokazila, in prosite za odlog ali obročno plačilo oziroma odpis dolga vračila štipendije. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se bo v soglasju z Ministrstvom za finance odločilo o upravičenosti.

Kateri dohodki se upoštevajo?

Javni organi pred odobritvijo štipendije preverijo dohodke, ki jih imate. Upoštevajo se vsi neto dohodki preteklega koledarskega leta in prejemki razen tistih, ki so namenjeni kritju posebnih potreb (na primer dodatek za pomoč in postrežbo, dodatek za veliko družino, …). Pozor, če podatki za preteklo leto še niso znani, se upoštevajo dohodki iz predpreteklega leta. V kolikor pa v preteklem letu niste imeli dohodkov, imate pa jih v tekočem, se upoštevajo tekoči dohodki, prejeti v mesecu pred vložitvijo vloge, in se preračunajo na raven preteklega leta. »Pri izračunu štipendije se upošteva zgolj del študentskega dela, višji od splošne dohodninske olajšave, ki za leto 2010 znaša 3.100,17 evra,« Aleksandra Klinar Blaznik, MDDSZ.

Kadrovska štipendija

Druga od možnosti štipendij je kadrovska štipendija, ki jo dodeljujejo delodajalci v zameno za to, da se štipendisti pravno zavežejo, da bodo po študiju določeno število let delali pri tem delodajalcu, če bo delodajalec takrat to želel. V primeru, da sami ne bi želeli delati pri njem, bodo morali vrniti vso štipendijo.

Kadrovske štipendije dodeljujejo delodajalci upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje po Zakonu o štipendiranju razen starostnega pogoja in pogoje, določene v splošnih aktih delodajalca/štipenditorja. Poznamo sofinancirane kadrovske štipendije s strani Sklada in nesofinancirane štipendije, ki jih v celoti krije delodajalec. Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij vsako letu v mesecu avgustu in septembru objavi razpis za kadrovske štipendije. Kadrovska štipendija ne sme biti nižja od državne štipendije.

Pri tem velja opozoriti, da v kolikor je vaša kadrovska štipendija nižja od minimalne plače (734,15 evra), vas le-ta ne bo obremenila, v nasprotnem primeru bo razlika med štipendijo in minimalno plačo šla v davčno osnovo.

(Vir: Zavod Študentska svetovalnica)

Zoisova štipendija

Tretja od možnosti je Zoisova štipendija, pri kateri veljajo za pridobitev splošni pogoji. Zakon določa, da mora študent poleg splošnih pogojev izpolnjevati vsaj enega od naslednjih vstopnih pogojev, ki ga mora navesti v vlogi za Zoisovo štipendijo:

• študent ima v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8,5,
• je v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju glede na povprečno oceno uvrščen med najboljših 5 % v svoji generaciji,
• je dosegel izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja ne glede na letnik šolanja.

Zakon o štipendiranju določa, da osnovna Zoisova štipendija (brez dodatkov) znaša 100,10 evra za študente. Lahko pa zraven dobite:

• dodatek glede na dohodek v družini štipendista,
• dodatek za vrsto in področje izobraževanja,
• dodatek za učni oziroma študijski uspeh,
• dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča,
• dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.

Mirjana Kellner, direktorica CSD Hrastnik

Spremembe štipendiranja?

Katere spremembe so na področju štipendiranja?

Po novem se vse pravice iz javnih sredstev uveljavljajo pri centru za socialno delo (CSD) in ne več na primer v šoli, pri prevozniku, pri občini. Pravice uveljavljate na predpisani enotni vlogi za pridobitev pravic do denarnih prejemkov, subvencij oziroma znižanih plačil. Vloga je dostopna na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, CSD-jev, na portalu e-uprava in v knjigarnah. Vloge bo mogoče oddajati od 1. 12. 2011. (Vloge bodo na voljo v knjigarnah in na spletni strani MDDSZ.)

Ali lahko študent dobiva dve štipendiji? Kateri?

Trenutno ne. Predlog novega Zakona o štipendiranju prinaša novost, ki predstavlja tudi možnosti prejemanja več štipendij hkrati. V primeru, ko seštevek štipendij z vsemi dodatki preseže znesek 400 evrov mesečno, se štipendistu državna štipendija sorazmerno zniža oziroma mu miruje.

Ali mora študent absolvent, če ni diplomiral v letu, ko je prejemal štipendijo, vračati štipendijo?

Do izteka absolventskega staža oziroma do izteka podaljšanega absolventskega staža je štipendist dolžan štipenditorju predložiti ustrezno dokazilo o uspešnem zaključku izobraževanja (diplomo).

V katerem primeru mora študent vračati štipendijo in v katerem primeru se mu lahko odloži?

Štipendist je dolžan vrniti državno štipendijo v primeru prenehanja štipendijskega razmerja za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, in sicer skupaj z obrestmi. Če je štipendijo pridobil na podlagi posredovanja neresničnih podatkov, eno leto od dokončne odločbe o vračilu štipendije ne more uveljaviti pravice do državne štipendije. Štipendist lahko na center za socialno delo pošlje prošnjo z vsemi dokazili za odlog, obročno plačilo ali odpis dolga za vračilo štipendije, na osnovi katere se Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z Ministrstvom za finance odloči o upravičenosti. Tako lahko odobri odlog ali obročno plačilo, če s tem bistveno izboljša možnosti za vračilo, od katerega sicer ne bi izterjali celote, ali odpis, če bi bili stroški izterjave v nesorazmerju z višino dolga in če se ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati.

Kaj pomeni dodatek za smer študija?

Ta dodatek se dodeli za vrste in področja izobraževanja, ki jih glede na potrebe trga dela enkrat letno določi minister v Seznamu vrst in področij izobraževanja; dodatek pripada štipendistu do zaključka izobraževalnega programa, za katerega ga je prejel. Dodatek za vrsto in področje izobraževanja znaša 30,31 evra.

Ali lahko študent dobi štipendijo za podaljšanje absolventskega staža?

Štipendist je upravičen do prejemanja državne štipendije v času podaljšanega absolventskega staža, če v času absolventskega staža ni prejemal državne štipendije ali kakšne druge štipendije (upravičenost za dobo 12 mesecev).

Kako je z otroškim dodatkom po novem, oziroma če študent dobiva sam otroški dodatek, ali to vpliva na višino štipendije?

ZUPJS v 22. členu določa, da ima pravico do otroškega dodatka eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji do 18. leta starosti otroka, če izpolnjuje tudi druge pogoje po zakonu, ki ureja družinske prejemke.

Ali se delo preko študentskega servisa upošteva pri štipendiji?

Da (obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine).

Kakšne novosti obeta ZUPJS za študente?

Poleg že omenjenega … Zakon o visokem šolstvu določa v 73. členu, da Republika Slovenija subvencionira prevoz študentov, ki se izobražujejo v oddaljenosti pet kilometrov ali več od kraja stalnega prebivališča. Subvencija znaša največ 70 % polne cene mesečne vozovnice, odvisno od socialnega položaja in oddaljenosti kraja izobraževanja. Postopek in kriterije za subvencioniranje prevoza določi minister za visoko šolstvo v obliki pravilnika.

Mnenja študentov

Oddal sem vlogo za Zoisovo štipendijo, vendar se mi bo najbrž, ker nisem dosegel zahtevanega povprečja, zamrznila za eno leto. Nameravam pa oddati tudi vlogo za državno štipendijo. (Marko Stopar)

Seznanjena sem z novimi pogoji štipendiranja, zato vem, da bom lažje dobila štipendijo šele januarja kot zdaj, sem pa vseeno oddala vlogo in še čakam odločbo. (Katja Polc)

Sploh ne vem, kakšne so novosti glede štipendij. Sem pa slišal, da naj bi jih dobili vsi, samo vprašanje, katerega leta. (Lenart Golčnik)

Mojca Buh