V torek, 16. 2., in v sredo, 17. 2. 2010, bo ŠOU v Ljubljani organiziral drugega od štirih FUTSAL turnirjev + peti finalni turnir, na katerega se bo uvrstilo 8 najboljših ekip prejšnih 4 turnirjev.
KJE: Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola, Dunajska 102, Ljubljana.

Prijavi se lahko 16 ekip, ki tekmujejo po sistemu na izpadanje. Vsaka tekma do polfinala traja 2 x 10 min, nato pa 2 x 12 min.

Člani ekipe morajo imeti veljaven status študenta za študijsko leto 2009/10.

Prijavnina je 40 evrov / ekipo.

Nagradni sklad je 500 evrov (pokali + nagrade).

Prijave na tel.: 051 324 156 (Denis).

Generalni sponzor je Športna trgovina KELME.

Več o pravilih turnirjev in o rezultatih 1. ŠOU futsal turnirja si preberi na http://www.sou-lj.si/novo/index.php?option=com_content&task=view&id=942&Itemid=182

Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, ki deluje v okviru Študentske organizacije Univerze na Primorskem, se nam bo tokrat, na povabilo Komornega zbora Krog, predstavil v Ljubljani.
Koncert bo v soboto, 6. februarja 2010, ob 19.00 uri v dvorani Antonovega doma na Viču.

Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem (APZ UP) pod okriljem Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP) deluje že šesto sezono. V zboru pod vodstvom skladatelja in dirigenta Ambroža Čopija poje približno 50 študentk in študentov Univerze na Primorskem (UP) ter drugih zborovskih zanesenjakov. Repertoar zbora obsega poleg sakralne in posvetne glasbe od renesanse do današnjih, tudi sodobne kompozicije, poudarek pa je na redkeje izvedenih delih in na skladbah primorskih skladateljev. Zbor že vse od prvega leta delovanja poleg dobrih uvrstitev na domačih tekmovanjih posega v mednarodni prostor z osvojenimi zlatimi priznanji in nagradami. S svojo koncertno dejavnostjo po Sloveniji in v tujini promovira mlado univerzo in sodobno slovensko ustvarjalnost. V letu 2008 je APZ UP izdal svojo prvo zgoščenko, na kateri se je predstavil s posnetki s koncertov prvega triletja, v marcu pa sledi izdaja druge zgoščenke z izborom skladb četrte in pete sezone delovanja.

Vstop je prost.

V organizaciji Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem in Gimnazije Koper ter v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev je v do zadnjega stola zasedeni Foresteriji včeraj potekal kulturni večer. Koper se je tako pridružil Ljubljani, Celju in Mariboru, kjer so točno ob 19.00 uri hkrati predvajali zvočno poslanico ob slovenskem kulturnem prazniku – odlomek iz radijske igre o Prešernovih zadnjih urah slovenskega dramatika Ivana Mraka: Spoved lučnim bratom, ki mu je sledila predstavitev zbornika Maestral 21 – Antologija pesniška Kopra/An anthology of poetry from the Koper area, posvečena prvemu uredniku tega najstarejšega slovenskega dijaškega literarnega časopisa z nepretrganim izhajanjem. Le-tega so gimnazijci evropskega oddelka koprske gimnazije pod mentorskim vodstvom Ines Cergol posvetili predlani preminulemu koprskemu ustvarjalcu Vladu Šavu in ga izdali lansko leto, v njem pa v slovenskem izvirniku in angleškem prevodu objavili poezijo 21 koprskih pesnic in pesnikov.

Dijaki (Jani Petrović, Tilen Zonta, Lea Stokuća, Maja Jerman, Urša Rupnik in Jan Malec) so ob grafični projekciji predstavili nastanek Maestrala 21 in v slovenščini in angleščini prebirali pesmi Vlada Šava, Nika Župana, Vladimirja Memona in Tatjane Soldo, s svojo najnovejšo poezijo pa so se jim pridružili Veso Pirnat Brolski, Metka Cotič, Bert Pribac, Karlo Hmeljak in Ines Cergol.

Prireditev, ki sta jo povezovali Ines Cergol in mag. Vladka Tucovič, se je namesto v. d. ravnateljice gimnazije iztekla z zahvalnimi besedami Elizabete Šušmelj Vidovič in dekanje FHŠ dr. Vesne Mikolič, katerih skupna zaključna misel je bilo upanje, da se bo tovrstno uspešno sodelovanje koprskih srednje- in višješolskih inštitucij, kot sta gimnazija in FHŠ, uspešno nadaljevalo tudi v prihodnosti.

Dekan ljubljanske Filozofske fakultete red. prof. dr. Valentin Bucik

O novih študijskih programih na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (FF) in načrtih fakultete, ki v tem študijskem letu praznuje svojo 90-letnico obstoja, smo se pogovarjali z dekanom fakultete red. prof. dr. Valentinom Bucikom.

Študijsko leto, v katerem FF praznuje svojo 90-letnico, prinaša tudi nove bolonjske programe. Kaj prinaša novi način študija na FF bodočim brucem?

Da smo na tako veliki in raznoliki fakulteti, kot je naša, uspeli spraviti skozi potrebne postopke vse bolonjske programe, ki smo jih ponudili, je zame eden največjih uspehov zadnjega leta. Bruci lahko pričakujejo sodobne študijske programe, ki so jim z vidika dinamike in sprotnosti študija pisani na kožo. Te programe jim bomo skušali posredovati tako, da bomo izkoristili vse, kar znamo in zmoremo, vsak v svoji znanstveni disciplini. Večje strokovnjake na področjih znanosti, ki jih gojijo oddelki FF, boste v Sloveniji pač težko našli drugje. In pedagoške delavce, ki tako s srcem opravljajo svoje delo. Pri tem so profesionalna odličnost, akademska svoboda, avtonomija in humanizem naša osnovna delovna načela. Bruci naj računajo tudi na razvejano in dobro utrjeno mrežo fakultetnega sodelovanja, ki omogoča mednarodne izmenjave in nabiranje izkušenj.
Tudi moja pričakovanja v zvezi z doktorskim študijskim programom »Humanistika in družboslovje« z množico strokovnih in znanstvenih področij so zelo visoka. Naš program je zastavljen tako, da bo ta področja mogoče ustrezno povezovati med seboj. To bo po mojem mnenju znanstvenim disciplinam, ki jih gojimo, dalo nov zagon.

Načrtov za prihodnost je gotovo veliko. Lahko izpostavite najpomembnejše projekte, ki čakajo fakulteto v prihodnosti oz. tiste, ki se že izvajajo/zaključujejo?

Dovolil si bom na prvem mestu omeniti reševanje prostorske stiske fakultete. Želja je končno zbrati vse dejavnosti, vse oddelke fakultete spet na enem mestu. Zdaj je naša študijska dejavnost razseljena tudi izven glavne stavbe. Spremljajoča želja je urediti našo Osrednjo humanistično knjižnico (OHK), ki je druga največja knjižnica v državi in po vsebini gradiva izjemno dragocena, a »razbita« na 19 posameznih knjižničnih enot. Te bi uredili tako, da bi jih povezali v celovito enoto, tudi fizično združeno v enem prostoru. Zavzemam se za to, da bi dejavnost FF ostala v srcu mesta. Rešitve torej iščemo tu, kjer stoji naša glavna stavba. V zadnjem času je najbolj realna ideja t. i. humanističnega foruma v kareju, ki ga zamejujejo Aškerčeva, Slovenska, Rimska in Snežniška. Aktivno razmišljamo o razvoju nekaterih programov, ki jih na FF ne gojimo, menimo pa, da bi jih kot osrednja humanistična, družboslovna in filološka ustanova morali pokrivati. To so zlasti bližnjevzhodne (turške, perzijske, arabske) in indijske študije, judaistika, zelo aktivno razmišljamo o uvedbi študija portugalščine, vključujoč brazilsko portugalščino itd.
Še naprej bomo ne le skrbeli za mrežo, ki goji slovenščino na tujih univerzah, pač pa jo bomo širili in krepili ter državo še naprej prepričevali, da bi moral biti to najprej njen interes, ki jim ga lahko s svojim znanjem in ljudmi pomagamo udejanjiti. Hkrati bomo skušali končno formalizirati ponudbo fakultete ostalim članicam naše univerze in drugim za učenje slovenščine tujih študentov pri nas. Imamo pa še vrsto idej, ki bi jih želeli realizirati.

Kaj je po vašem tisto, kar loči ljubljansko FF od drugih fakultet v Sloveniji in jo bo naredilo posebno tudi v prihodnosti?

FF je doslej predstavljala in mora tudi v prihodnje predstavljati vzor sodobnega humanističnega, k človeku usmerjenega razuma. Študenta skušamo popeljati skozi univerzitetno izobraževanje po poti, ki se odpira humanističnemu pogledu, in pri tem vzpodbujamo kritično mišljenje ter razpravo na osnovi skrbno pretehtanih strokovnih argumentov in z dobrim poznavanjem področja razprave. »Misli s svojo glavo« je eden naših motov. Tu srečate bogato tradicijo in najboljše kadre, ki vam kažejo smer v razvoj znanosti. Tu so danes doma strokovnjaki, ki so na svojih področjih najprodornejši v državi in na tujem. In to velja pravzaprav že 90 let. Takšne so primerjalne prednosti naše fakultete. In ogromna odgovornost.

Ker se na Zvezi ŠKIS zavedamo problematike študentskih družin, skušamo tudi letos pomagati v okviru projekta Škisova štorklja. Na našo pomoč lahko računate v obliki informacij, starše pa vabimo, da pripeljete svoje otroke tudi na delavnico, ki bo 2. 3. 2010 ob 17. uri v Mali dvorani pri Upravi študentskih domov v Rožni dolini.
8. marca pričnemo s fotografskim natečajem na temo ‘Igra’, sodelujejo pa lahko vse študentske družine, v katerih je vsaj eden od staršev včlanjen v študentski klub. Fotografijo sme posneti kdor koli, na njej pa mora biti otrok med igro. Nagrajenih bo prvih sedem najboljših fotografij, ki bodo poslane v tri tedne trajajočem natečaju. Prvouvrščeni prejme 12-urni plavalni tečaj za otroka, ki ga podarja Aquamanija ter polletno naročnino na revijo Viva, revijo za zdravo življenje. Zelo veseli bomo vseh udeležencev!

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se je odločilo, da področje študentskega dela in drugih podobnih oblik občasnega in priložnostnega dela uredi enotno v posebnem zakonu t. i. Zakonu o malem delu.
Namen zakona je, da se vse oblike dela dijakov, študentov in upokojencev vključi v mehanizem podpore socialnim blagajnam ter tako omogočiti vsem, ki ta dela opravljajo, primerljive pravice iz socialnih zavarovanj in s tem tudi ustrezno varnost na trgu dela.

Malo delo …
Malo delo bo v zakonu opredeljeno kot plačano začasno, občasno delo ali trajnejše časovno omejeno delo študentov, dijakov in upokojenih oseb, v obsegu največ 672 ur v koledarskem letu, tj. 14 ur/teden, plačilo za opravljanje tega dela pa v koledarskem letu ne sme presegati višine minimalne letne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta. Takšno delo se bo opravljalo preko napotnic, brez dodatne administracije, večino postopkov pa bo mogoče urediti elektronsko. Tudi izvedba plačila za opravljeno delo ne bo dodatno administrativno obremenjena, delodajalec bo celotno plačilo nakazal organizaciji za posredovanje malega dela, ki bo odvedla prispevke in dajatve prejemnikom. Delo na napotnico bodo lahko opravljali dijaki, študentje in tudi upokojenci, na ministrstvu pa preučujejo tudi možnost, da bi malo delo lahko opravljali tudi brezposelni. Oseba, ki opravlja malo delo, se obvezno vključi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter v zdravstveno zavarovanje.

Višino koncesijske dajatve naj bi ohranili (14 %), se pa obetajo spremembe v sistemu delitve sredstev, saj načrtujejo povečati sredstva, namenjena za štipendije, in ohraniti višino sredstev za izgradnjo študentskih domov, del sredstev pa bo namenjen vzpostavitvi in vodenju evidence o malem delu ter izgradnjo in vzdrževanje informacijske podpore, za učinkovit nadzor ter spremljanje izvajanja malega dela.

Za in proti
Polemika v zvezi z ureditvijo študentskega dela se je začela lansko leto z izjavo ministra Mitje Gasparija, da je študentsko delo napaka na trgu dela. Tudi univerza si želi, da bi bilo študentskega dela manj zaradi bolonjske reforme, ki predvideva veliko sprotnega študijskega dela, hkrati pa bi si želeli, da bi študentje opravljali dela, ki bi bila v skladu s smerjo študija. Na eni strani prevladuje mnenje, da je reforma študentskega dela nujno potrebna, saj se ta redno zlorablja, na drugi strani pa bi bila z ukinitvijo študentskega dela kršena sama pravica do dela, vprašljiva pa je tudi študijska prihodnost tistih iz manj premožnih družin.

Na strani zagovornikov predloga so tisti, ki nasprotujejo pranju denarja in zlorabi študentskega dela ter študentskih napotnic, obenem pa kritizirajo delodajalce, ki izkoriščajo študente kot poceni delavno silo, namesto da bi za delo zaposlili delavce, ki iščejo redno zaposlitev. Velik trn v peti je tudi podaljševanje študentskega statusa in vpisovanje na fakultete zaradi statusa in posledično študentskih bonitet, kar navaja tudi ministrstvo v Zakonu o malem delu – strokovne podlage in izhodišča, da študentsko delo postaja resen konkurent mladim diplomantom in škoduje prvim iskalcem zaposlitve, hkrati pa se kaže, da se število študentskih del iz leta v leto povečuje. Zaskrbljujoča je tudi delovna obremenjenost študenta, ki preživlja dneve na predavanjih in obštudijskem delu, kar povzroča preobremenjenost in negativno vpliva tako na študentovo zdravje kot na študijski uspeh. Študentsko delo v dosedanji obliki ne omogoča socialne varnosti in ga ni mogoče uveljaviti kot delovne izkušnje, niti kot pokojninsko dobo.

Študentje so do novega zakona o študentskem delu kritični in imajo odklonilen odnos, saj se sprašujejo, kako se bodo lahko med študijem sploh preživljali.

Največji problem nastane pri tistih študentih, ki nimajo štipendije in jih tudi starši zaradi nizkih dohodkov ne morejo finančno podpirati. Velika večina študentov dela zato, ker morajo, da se preživijo, saj so najemnine in stanovanjski stroški, prevoz, hrana ter knjige predrage, da bi se lahko preživljali sami s pomočjo žepnin ali štipendij. Pritožbe so padale tudi na premalo število in prenizke štipendije, ki bi v takšnem primeru dodobra pripomogle k izboljšanju situacije. Na isti problem opozarja tudi Študentska organizacija Slovenije, ki nasprotuje časovnemu omejevanju študentskega dela, predvsem zaradi ostalih neurejenih področij, ki kreirajo socialni položaj študenta. Z novim zakonom o študentskem delu bi se statusne razlike med študenti še povečale, saj bi se lahko izkazalo, da je študij omogočen le priviligiranemu višjemu sloju, ki bi si ga lahko privoščil, ostali pa si ga zaradi pomanjkanja denarja in ostalih neurejenih študentskih vprašanj (štipendiranje, študentske postelje, prehrana, zaposlovanje mladih …) ne bodo mogli privoščiti. Po drugi strani pa študentje načrtujejo, da če ne bo nobene druge možnosti, se bodo morali zateči k delu na črno, kar pa spet predstavlja nov problem. Hkrati pa se v sklopu te polemike odpira še drugo vprašanje, in sicer če se študentom odvzame pravica do dela, posledično ostanejo brez denarja in so finančno še vedno odvisni od staršev, študent ostane brez delovnih navad in s primanjkljajem delovnih izkušenj, kar pa pomeni študentova še kasnejša osamosvojitev. Na tak način študent tudi ni sposoben ničesar privarčevati, da bi se po končanem študiju osamosvojil.

Študentska organizacije Slovenije kot prvo poudarja, da so podatki, ki jih ministrstvo navaja v svojih strokovnih podlagah, zavajajoči in demagoški, obenem pa odločno zavrača izhodišča Zakona o malem delu, ker predlog slabša socialni položaj študentov in nepremišljeno ukinja študentsko delo, ki predstavlja zelo pomemben socialni korektiv, saj neustrezna in nezadostna štipendijska politika ter premalo študentskih postelj ne zagotavlja vsem dostopnega študija, izhodišča pa vodijo v poslabšanje položaja študentov in elitizacijo visokega šolstva ter ukinjanje avtonomnega študentskega organiziranja. Ukinitev študentskega dela, kakršnega poznamo danes, bi najbolj prizadela študente, saj jih več kot tretjina dela preko študentskega servisa zato, da sploh lahko študira. Ker študij ne sme biti privilegij, se je ŠOS pripravljena za pravice študentov do študija in njihovo preživetje boriti do konca.

Sanda Gajsar

Pustni čas je čas med novim letom in pepelnično sredo, ker je odvisen od velike noči, je premakljiv.
Prava pustna dneva sta dva: pustna nedelja in pustni torek. Praznovanje pusta sega že v predkrščansko dobo, da pa se danes šemimo so krivi Rimljani, ki so v predpomladnem času ustvarili več praznikov, za katere so se tudi šemili.

V Cerknici bo pustni teden potekal od debelega četrtka, 11. februarja 2010, ko bodo slavnostno otvorili pustno prireditev z Žaganjem babe in bo župan za en teden predal vlogo butalskemu županu, pa do pepelnične srede, 17. februarja, ko bo po pokopu pusta sledila še pogrebščina. Največji cerkniški praznik – veliki pustni karneval – se bo odvijal v nedeljo, 14. februarja, točno okoli 12:32, po ulicah Cerknice, kjer bomo lahko spremljali številne izvirne domače maske in zanimive gostujoče skupine.

Letos bo na Ptuju pustovanje še posebej spektakularno, saj kurentovanje praznuje že 50. obletnico. Praznovanje se začne že v soboto, 30. januarja, in bo potekalo vse do torka, 16. februarja, do pokopa pusta. Osrednji dogodek se bo zgodil v nedeljo, 14. februarja, ob 14:00 na mestnem trgu, kjer bo potekala že 50. mednarodna pustna in karnevalska povorka. Pričakovane so številne domače etnografske in karnevalske skupine ter skupine kurentov, etnografske in karnevalske skupine iz tujine, skupinske maske iz nekaterih podjetij, skupine iz osnovnih šol ter druge. Poleg tega pa bo potekal tudi izbor in nagrajevanje najlepših skupinskih karnevalskih mask. Poskrbljeno bo tudi za hrano, pijačo in zabavo ob dobri glasbi.

Začetki pustovanja na Viru segajo leta nazaj, ko so domačini na neki podstrehi našli partno listino (Umrl je naš dragi Pust) iz leta 1936. Letos bo potekal že 20. karneval na Viru, da pa se je pust na Viru ohranil toliko časa, gre zasluga Pevčevemu atu, ki so ga ljudje klicali Stričko. Pustovanje na Viru je v širšem slovenskem prostoru malo poznan, a zato toliko bolje obiskan z okoli 100 skupinami in 20.000 obiskovalci. Pustovalo se bo pod velikim šotorom v Športnem parku Vir od petka, 29. januarja, do pustnega torka, 16. februarja.

V Slovenj Gradcu bodo pustovali 13. februarja ob 20:00 z Mambo kingi v Športni dvorani Slovenj Gradec, prireditev bo povezoval Gašper Koruzni, najboljše posamične in skupinske maske pa bodo deležne tudi bogatih nagrad. V Mariboru bo 16. februarja potekala mestna pustna prireditev s pustnim sprevodom in podelitvijo nagrad najboljšim pustnim maskam. Študentski svet Univerze v Mariboru organizira prvo študentsko pustovanje – Fašenk fest – ki bo v dvorani UŠC Leona Štuklja, 16. februarja 2010. 13. februarja ob 20:00 je v Športni dvorani Mladika na Ptuju Klub ptujskih študentov organiziral Kurentanc 2010, največje študentsko pustovanje v Sloveniji. Letos bodo kot glavna skupina nastopili Zaklonišče prepeva, študentom pa bodo postregli s kislo juho in krofom. Najboljše skupinske maske bodo bogato nagrajene. Sprevod pustnih mask v osrednjem delu Ribnice bo potekal v soboto, 13. februarja, od 13:00 do 18:00, ob koncu pa sledi še pogostitev sodelujočih in obiskovalcev. Kulturno pustno društvo Grapar organizira vsako leto na pustno soboto in na pustni torek pustno povorko iz Grape po ulicah mesta Idrije, z nekaj vmesnimi postajami, na koncu pa se zaključi na mestnem trgu. Graparji vsako leto pripravijo celoten pustno-kulturni program, ki se navezuje na aktualne in odmevne dogodke doma in po svetu in tudi letos že odštevajo do slavnostne prireditve.

Seveda pa to še ni vse dogajanje v pustnem času, skoraj vsako mesto prireja svoje sprevode, parade, karnevale, glasbene dogodke in prezentacije mask, zato kar hitro po svojo masko in gremo pregnati zimo, da čim prej prikličemo pomlad v naše kraje.