Vsaka novost prinaša negativne in pozitivne posledice, tudi ta …

Si že pri koncu s pisanjem diplomske naloge? Te ambiciozni načrti za prihodnost usmerjajo v nadaljevanje študija na podiplomski ravni? Če si se odločil/a magistrirati oz. doktorirati, moraš biti seznanjena z novostmi na tem področju. In katere so?

Novosti!

Že v tem študijskem letu je v vseh študijskih programih uveden bolonjski sistem študija, kar pomeni, da je 2. bolonjska stopnja opredeljena kot podiplomski študij, novost pa je tudi ta, da doktorski študij, ki se izvaja na 3. bolonjski stopnji, traja 3 leta.

Prišlo je do sprememb:

– bolonjska prenova študija uvaja novo vrsto magisterijev (gre za strokovne magisterije, kjer vsak posameznik izpopolnjuje svoje znanje iz prve študijske stopnje in se hlkrati učijo raziskovati za kasnejše samostojno raziskovanje; ta študij izobražuje za raziskovalno-razvojno delo v stroki, poleg tega pa omogoča nadaljevanje raziskovanja na doktorski stopnji)
– pred »bolonjo« so pri nas obstajali le t. i. znanstveni magisteriji (študenta so usmerjali v znanstveno raziskovalno delo, kar je vodilo predvsem v akademsko kariero)
– v letu 2009/2010 so ljubljanske fakultete razpisale le nove programe prve stopnje in enovite študijske programe
– obveznosti se merijo s kreditnimi točkami, in sicer po ECTS, kjer morate v posameznem letniku doseči 60 kreditnih točk (1točka = 25 do 30h študentskih obveznosti)
– sedaj se diplomanti za pridobitev univerzitetne izobrazbe vpišejo neposredno v doktorski študij, kar pa ne pomeni, da se ti ne smejo prej vpisati v magistrski študijski program
– na magisterski študijski program se po novem lahko vpišejo tudi diplomanti visokošolskih strokovnih študijskih programov
– diplomanti že prej vpisani na različne magistrske programe pa bodo obdržali znanstveni naziv, v triletnem doktorskem študijskem programu pa jim bodo priznane študijske obveznosti v min. obsegu 60 točk.

Negativne kritike uvedbe bolonjskega programa!

Kritik na to temo seveda ne manjka. O negativnostih bolonje, ki naj ne bi dosegala enakih ali vsaj podobnih standardov kot stari program ter naj bi vodila k razkroju univerz, razpravljajo tudi v ostalih evropskih državah. Gre za t. i. infrastrukturni manjko bolonjskega procesa. Ključna negativnost naj bi bila predvsem v nejasnosti oz. pomanjkljivosti administrativnih podatkov. Prav to pa povzroča kaos med študenti in zaposlenimi na univerzah.

Kako naj se z novostmi spopadejo študentje?

Za študente je najbolje, da so samoiniciativni, spremljajo novosti ter sami zbirajo dodatne informacije o tem, kar jih zanima. Na voljo je tudi veliko študentom prijaznih priročnikov (kot je npr. http://www.uni-lj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/novice/prirocnik_bolonja/prirocnik_za_prezivetje_v_bolonjskem_procesu.pdf), ki nudijo določene informacije o prenovljenem študijskem sistemu.

Več o študiju in o zadevah, povezanih s študijem ter s študentskim statusom, si lahko preberejo tudi na spletni strani:
http://www.svetovalnica.com/ ali pokličejo na za tovrstna vprašanja usposobljene službe, npr:
– http://www.vpis.uni-lj.si/
– http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/imenik_zaposlenih.aspx

Študentje naj se z vprašanji obračajo na referate svojih fakultet, kjer bi morali poskrbeti za to, da jim postrežejo primerne informacije. Pri tem naj bodo vztrajni.

Novosti financiranja podiplomskega študija!?
Bistvena sprememba je ta, da je druga bolonjska stopnja podiplomska in v celoti brezplačna za študente, ki so vpisani redno. 3. bolonjska stopnja pa se financira preko programa mladih raziskovalcev ter preko vladnega sklepa o sofinanciranju doktorskega študija.

3. bolonjska stopnja je bolj strukturirana, v Zakonu o visokem šolstvu je opredeljena v trajanju 180 kreditnih točk (ECTS). Sicer pa je doktorski študij ohranil vse akademske standarde in raziskovalno orientiranost.

Naj bodo novosti negativne ali pozitivne, za vse študente so danes realnost, in treba se je znati soočiti z njimi. Kot pri vseh novostih pa so tudi pri tej »luknje«, zato jih izkoristite sebi v prid.

Tjaša Kržišnik

Cene za podiplomski študij …

Šolstvo ni brezplačno, kaj brezplačno, niti poceni ni. Danes se vsak študent mora znajti po svojih najboljših močeh in z raznoraznimi študentskimi deli preživeti. Ključ v uspehu je seveda v ambicioznosti. Visoko zastavljeni cilji, motivacija in samospodbuda je nujna za uspehe na izobraževalnem področju. In ko se enkrat končno prebijemo do diplome, se pred nami pojavi vprašanje – kako pokriti visoke stroške podiplomskega študija?

Pridni študentje oproščeni šolnine!

Velikokrat šele prepozno ugotovimo, kako pomembna je ambicioznost in z njo povezani rezultati posameznih izpitov. Dejstvo je, da je tudi redni podiplomski študij financiran s strani države in študent sam prispeva le nekaj malega za stroške vpisnine – indeksa, študentske izkaznice, razoraznih obrazcev ipd. Tako, da redno vpisane študente študij na podiplomski ravni ne stane nič več kot redni dodiplomski študij.

Kar se tiče izrednega študija, pa so stroški kar precejšnji!

Šolnina se poravna tik pred vpisom v posamezni letnik, gibljejo pa se nad 2000 evri za posamezen vpis. Stroške šolnine študent navadno poravna v enkratnem znesku.

Študentu pa je na voljo tudi nekaj bolj realnih možnosti kot poravnava zneska v enkratni vrednosti, in sicer:

• v dveh obrokih se prizna 2 % popust (t. j. 52,88 EUR; prvi obrok se plača ob vpisu v višini 1.321,99 EUR, drugi obrok pa v višini 1.269,10 EUR do navedenega datuma)
• v treh obrokih (prvi obrok se plača ob vpisu v višini 1.321,99 EUR, drugi v višini 660,99 EUR, tretji obrok v višini 660,99 EUR – oba do točno določenih datumov)

Finančne možnosti!

Ena izmed najboljših rešitev za finančno pomoč so še vedno naši dobri starši, toda če ti ne zmorejo takšnega zalogaja, se po pomoč lahko obrnete na banke, ki vam nudijo ustrezne študijske kredite. Na posameznih fakultetah pa obstajajo svetovalne službe glede tega problema, ki s pomočjo državnih subvencij pomagajo študentom pri finančnih težavah. Najbolje pa je, če si izredni študent pridobi finančno podporo bodočega delodajalca.

Študij stane – zato se moraš znajti!

Res je, da je veliko odvisno od pomoči, ki ti jo nudijo tvoji starši. Koliko so ti starši še pripravljeni pomagati? Velikokrat nam pomagajo, kolikor le morejo, toda študij je zares drag in nekateri enostavno niso kos takšnemu finančnemu bremenu. Torej, star/a si dovolj, študentskih del je na pretek, zato je treba zavihati rokava in za nekaj časa stisniti zobe. Usklajevanje študija in dela je nemalokrat naporno, toda ključ je v usklajevanju. Naredi si »plan« in se ga drži 100 %, to te bo pripeljalo do cilja – diplome oz. magisterija!

Možnosti financiranja in sofinanciranja podiplomskega študija?

Po Zakonu o visokem šolstvu je financiran redni dodiplomski (stari)
študij ter 1. in 2. bolonjska stopnja (redni študij) – 2. bolonjska stopnja
za tiste študente, ki še niso dosegli te ravni izobrazbe.

(Stari) podiplomski študij, torej magisterij znanosti in doktorat znanosti, ter 3. bolonjska stopnja pa sta sofinancirana na podlagi posebnega javnega razpisa, ki je objavljen vsako leto v mesecu juliju za prihajajoče
študijsko leto. Na spletni strani ministrstva je na ogled besedilo razpisa za tekoče študijsko leto, razpisni pogoji, sklepi o izbranih študijskih programih itd. Na razpis se prijavi univerza oz. fakultete s svojimi študijskimi programi. Programi, ki ustrezajo razpisnim pogojem, so izbrani za sofinanciranje. V okviru teh izbranih študijskih programov so potem sofinancirani tisti vpisani študentje, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih predvideva razpis. Takim študentom se v 1. oz.
2. letniku pokrije do 60 % šolnine, v 3. in 4. letniku pa do 80 % šolnine (na starih dodiplomskih študijskih programih), oziroma največ do 1.503,00 EUR (na študijskih programih 3. bolonjske stopnje), kakor je razvidno iz razpisa.

Tjaša Kržišnik

Podiplomski študij je po bolonjski reformi razdeljen na drugo magistrsko stopnjo in tretjo doktorsko stopnjo.

Druga, magistrska stopnja, strokovni magisterij
Bolonjski proces je uvedel novo vrsto magisterijev, ki jih prej v slovenskem visokem šolstvu ni bilo. To so t. i. strokovni magisteriji, kjer študenti poglobijo znanje iz prve stopnje in se pripravljajo na nadaljnje samostojno raziskovanje. Izobražujejo se za raziskovalno delo v stroki in nadaljevanje raziskovanja v okviru študija tretje, doktorske stopnje. Izvaja se skupinsko v obliki predavanj, vaj in seminarjev. Če je skupina manjša, lahko poteka tudi v obliki individualnega študija pod vodstvom profesorjev.
Diplomant druge stopnje je pripravljen za nadaljevanje študija in samostojno raziskovanje na doktorski ravni ali za vstop na trg dela. Traja 2 leti in obsega 120 kreditnih točk.

Tretja, doktorska stopnja
Študente doktorske stopnje se obravnava kot raziskovalce, ki ustvarjajo novo znanje. Zato imajo na univerzah in raziskovalnih institutih možnost zaposlitve kot raziskovalci. S predmetnikom študijskega programa se določijo vsebinska področja in kreditno ovrednotijo obveznosti, ki se lahko razporejajo v študijski in raziskovalni program posameznega študenta (skupinske oblike študijskega dela, skupinsko ali individualno raziskovalno delo). Vpiše se lahko, kdor je končal študijski program druge stopnje ali študijski program, ki je reguliran z direktivo Evropske unije, ki je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami ali najmanj štiriletni dodiplomski študijski program z ustreznega strokovnega področja ter izkazuje vidne uspehe pri raziskovalnem ali strokovnem delu, ki jih je mogoče ovrednotiti s 60 kreditnimi točkami.
Doktorski študij traja 3 leta in prinaša 180 kreditnih točk.

Izjeme
Izjeme k strukturi 3 + 2 + 3 (prva + druga + tretja stopnja) so študijski programi, ki izobražujejo za poklice, regulirane z direktivami Evropske unije. Ti študiji izobražujejo za 9 reguliranih poklicev: magister farmacije, diplomirana medicinska sestra, diplomirana babica, zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine, doktor dentalne medicine specialist, veterinar in odgovorni projektant arhitekture 1,2. Tu sta prva in druga stopnja združeni v eno stopnjo, ki traja 5 let. Shema takega študija je 5 + 0 (+ 3). Diplomant dobi direktno naziv magister stroke. Če študent prekine študij, ne dobi priznane nikakršne kvalifikacije.

Študij medicine
Izjema k izjemam je študij medicine, ki v večini evropskih držav traja 6 let. Diplomant po zaključku študija dobi naziv doktor medicine. Gre za strokovni naziv, ki ni enakovreden znanstvenemu. Če želi diplomant pridobiti znanstveni naziv, mora vpisati doktorski študij, ki temelji na raziskovalnem delu in ne na usposabljanju za stroko. Shema študija je tako 6 (+3).
Diplomanti študijev, ki izobražujejo za regulirane poklice, ter študentje medicine morajo po diplomi in pred začetkom dela opraviti obvezno prakso ter strokovni izpit, ki je pogoj za zaposlitev na teh strokovnih področjih.

Informacije o podiplomskih študijih
Povezave na spletne strani z razpisi javno veljavnih podiplomskih študijskih programov v Sloveniji so dostopne na spletni strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (www.mvzt.gov.si). Na spletnih straneh posameznih univerz in fakultet pa najdeš podrobnejše informacije o vpisnih pogojih, prijavnih rokih, vpisih in razpisih, šolninah, financiranju oziroma kreditiranju šolanja, nastanitvi in prehrani, urnikih in predmetnikih.

Ksenija Gider

Svetovalno pomoč študenti potrebujemo, ko se znajdemo na križišču in ne vemo, kaj v danem trenutku storiti.
Svetovalne službe za študente v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani letos praznujejo 20 let svojega delovanja. Svetovanje študentom Univerze v Ljubljani bo odslej še bolj uporabno, dostopno in strokovno in še naprej brezplačno, saj se je stalna dejavnost Študentska svetovalnica ŠOU preoblikovala v Zavod za svetovalne dejavnosti Študentske organizacije Univerze v Ljubljani – Zavod Študentska svetovalnica.

Predsedstvo ŠOU v Ljubljani je bilo mnenja, da je za stalno dejavnost Študentske svetovalnice ŠOU v Ljubljani po dveh desetletjih delovanja čas za korak naprej. Zato je Študentski zbor ŠOU v Ljubljani na redni seji sprejel Akt o ustanovitvi Zavoda za svetovalne dejavnosti Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, ki je zaživel 1. 1. 2010. Sanja Leban, v. d. direktorice Zavoda Študentska svetovalnica: »Storitve Študentske svetovalnice ŠOU v Ljubljani je lani uporabilo kar 14.000 študentov. Prepričani smo, da bo Zavod Študentska svetovalnica v prihodnje z novimi, bogatejšimi vsebinami, razširjenimi tematikami in vsebinami, ki sledijo potrebam in zahtevam študentov – mednje sodijo skupine za samopomoč, davčno svetovanje, poglobljeno pravno svetovanje itd. – študentom lahko ponudil še veliko več.«

Kam po nasvet?
Po nasvet se lahko študentje v Ljubljani zatečejo na tri lokacije:
• na Kersnikovo 4, kjer deluje matična enota z vsemi oblikami svetovanja,
• na Fakulteto za družbene vede (prej knjigarna Podmornica), kjer so na voljo pravno in socialno svetovanje ter svetovanje za študij v tujini,
• v študentsko naselje Rožna dolina, blok 4, kjer poteka svetovanje študentskim družinam,
• na Trubarjevo 7, kjer delujeta ŠOU Info točka in m2, brezplačna posredovalnica sob za študente.

Študentsko svetovalnico najdete tudi na www.svetovalnica.com in na Facebooku.

Mojca Buh

Sodeluj v nagradni igri revije Študent!

Vse kar moraš narediti je, da se do 09.02.2010 do vključno 10.00 ure označiš oziroma “tag-aš” na eni izmed vseh treh slik, ki bodo objavljeni v albumu “Označi se na sliki in nagrada je lahko tvoja!” in mogoče prav ti dobiš privlačno nagrado.

to lahko narediš na: http://www.facebook.com/album.php?aid=144776&id=56222968120&ref=mf

Nagrade so naslednje:
-bon za dve osebi za Mehiško restavracijo Imperio Mexicano
-bon za dve osebi za Tajsko restavracijo Bangkok street
-celodnevne smučarske karte na Veliki planini
-knjige
-igre,…

Da se lahko označiš na sliki moraš postati oboževalec revije Študent.
Nagrajenci bodo obveščeni po zasebnem sporočilu!

http://www.facebook.com/album.php?aid=144776&id=56222968120&ref=mf

Sodeluj v nagradni igri revije Študent!

Vse kar moraš narediti je, da se do 09.02.2010 do vključno 10.00 ure označiš oziroma “tag-aš” na eni izmed vseh treh slik, ki bodo objavljeni v albumu “Označi se na sliki in nagrada je lahko tvoja!” in mogoče prav ti dobiš privlačno nagrado.

to lahko narediš na: http://www.facebook.com/album.php?aid=144776&id=56222968120&ref=mf

Nagrade so naslednje:
-bon za dve osebi za Mehiško restavracijo Imperio Mexicano
-bon za dve osebi za Tajsko restavracijo Bangkok street
-celodnevne smučarske karte na Veliki planini
-knjige
-igre,…

Da se lahko označiš na sliki moraš postati oboževalec revije Študent.
Nagrajenci bodo obveščeni po zasebnem sporočilu!

http://www.facebook.com/album.php?aid=144776&id=56222968120&ref=mf

Pri bolonjskem procesu študija ne poznamo več specialističnega študija. Bolonjski proces namreč uvaja novo vrsto magisterijev, ki jih prej v slovenskem visokem šolstvu ni bilo.
To so t. i. strokovni magisteriji, kjer študenti poglabljajo znanje s prve študijske stopnje ter se učijo raziskovalnih metod in pristopov za nadaljnje samostojno raziskovanje.

Pred bolonjsko reformo so v Sloveniji obstajali samo t. i. znanstveni magisteriji. Ti so usmerjali študenta v znanstveno raziskovalno delo, ki je študenta vodilo predvsem v akademsko kariero. V preteklosti pa je bila razlika med specialističnim in magistrskim študijem predvsem ta, da je bil specialistični študij usmerjen bolj ozko. Specialistični študij je študentu omogočal poglobljeno izobraževanje za ožjo strokovno področje, študent je s tem postal usposobljen za reševanje najzahtevnejših strokovnih nalog, kakor tudi organizaciji dela za uspešno reševanje le-teh. Medtem je magistrski študij bil bolj usmerjen v raziskovalno in znanstveno sfero. Vendar, kot že omenjeno, v bolonjskem sistemu specialistični študij ni več prisoten. Informacije so nam pripravili Igor Jesih, sekretar za univerzitetno politiko in izobraževanje pri ŠOUM, Blaž Jamšek, pravni svetovalec, in Danijela Gutić, socialna svetovalka – Zavod Študentska svetovalnica

»S študijskim letom 2009/10 so fakultete in akademije na Univerzi v Ljubljani razpisale samo prenovljene in nove študijske programe prve stopnje in enovite magistrske študijske programe. Obveznosti v študijskih programih so ovrednotene s kreditnimi točkami po ECTS. Magistrski študijski programi obsegajo 60 do 120 kreditnih točk in trajajo eno do dve leti, vendar tako, da na istem strokovnem področju skupaj s študijskim programom prve stopnje trajajo pet let. Magistrski študijski programi, ki obsegajo 60 kreditnih točk, omogočajo študentom, ki so na prvi stopnji končali študij, ovrednoten s 180 kreditnimi točkami, dodatni letnik, tako da si skupaj pridobijo 120 kreditnih točk, potrebnih za dokončanje magistrskega študijskega programa. Enoviti magistrski študijski programi omogočajo študentom pridobitev in poglabljanje strokovnega znanja in usposobljenosti. Lahko se oblikujejo, če se izobražujejo za poklice, urejene z direktivami EU, izjemoma, če je tako določeno s posebnim predpisom, pa tudi za druge poklice v Republiki Sloveniji. Glede razpisa za vpis, pogojev za vpis in meril za izbiro ob omejitvi vpisa pa se zanje uporabljajo določbe za univerzitetne programe prve stopnje. Enoviti magistrski študijski programi trajajo praviloma 5 let in obsegajo 300 kreditnih točk.« Blaž Jamšek, pravni svetovalec, in Danijela Gutić, socialna svetovalka – Zavod Študentska svetovalnica

Po novem se bodo v magistrske študijske programe lahko vpisali tudi diplomanti visokošolskih strokovnih programov. Z zakonom je omogočeno, da se diplomanti dosedanjih študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe vpišejo neposredno v doktorski študijski program 3. stopnje. To pa ne pomeni, da se ne morejo vpisati v magistrski program – v tem primeru visokošolski zavod obravnavajo individualne vloge in odločijo o morebitnih priznanih obveznostih.

Mojca Buh