… največja študentska zabava na snegu – 6.marec 2010 – Kranjska gora …
6.marca vabljeni v Kranjsko goro, kjer se bo zgodila največja študentska zabava na snegu! Za kaj gre? Osnovni namen dogodka je druženje študentov iz vse Slovenije, ki se bodo med seboj pomerili v smučanju oziroma bordanju, po tekmovanju pa se ves dan zabavali na snegu, saj bo za vzdušje skrbel DJ z go-go plesalkami, bogat spremljevalni program (tekmovanje s pležuhi, testiranja opreme, prvenstvo v kepanju…), vse skupaj pa bodo zaokrožili bosanski DUBIOZA KOLEKTIV.

Na tekmovanje se lahko prijaviš, če imaš status študenta na kateremkoli visokošolskem zavodu v Sloveniji. Zmagovalci-ke bodo osvojili naziv državnega univerzitetnega prvaka v smučanju / deskanju na snegu ter se kvalificirali za nastop na Zimski univerzijadi leta 2011, ki bo v Erzurumu v Turčiji.

PRIJAVNINA ZNAŠA 25€ in vključuje:

– celodnevno smučanje / bordanje (smučarsko karto) – če smučarsko karto že imaš je cena 15 €

– tekmovanje v smučanju in bordanju

– hrana

– bogat spremljevalni program: testiranja najnovejše smučarske in deskarske opreme, vožnja s snežnimi tubami in pležuhi, ogrevanje DJja, go-go plesalke, in še kaj

– največjo študentsko zabavo na snegu (DJ RAWKEE, koncert DUBIOZA KOLEKTIV)

Organiziran bo avtobusni prevoz iz Ljubljane, Maribora in Kopra, prijave pa se zbirajo do 3.marca v:

– Mariboru: Univerzitetna športna zveza Maribor (Zdrava zabava), Gosposvetska cesta 84, telefon 041 560 738

• uradne ure: pon-čet 9.00-18.00, pet 9.00-14.00

– Ljubljani: ŠOU ŠPORT (Klub Metropol), Kersnikova 6, telefon 031 390 349

– Kopru: Univerzitetna športna zveza Primorske, Pristaniška ulica 3, telefon 051 692 100

Študentske organizacije v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem so pripravljene na Informativni dan, ki bo potekal v petek, 12.2. in soboto, 13.2.2010.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) bo tudi letos v okviru informativnih dni, ki bodo potekali v petek, 12. in soboto, 13. februarja, poskrbela predvsem za to, da bodo dijaki hitreje in zanesljivo prišli do potrebnih informacij o študiju in obštudijskih dejavnostih na Univerzi v Mariboru, prav tako pa jih bodo študentje usmerjali pri iskanju želenih fakultet. »Dijaki zaključnih letnikov se nahajajo pred pomembno življenjsko odločitvijo. ŠOUM jim zato želi ponuditi čim več koristnih informacij, ki jih bodo potrebovali pri izbiri svoje nadaljnje študijske poti, hkrati pa jim želi pokazati, da so v Mariboru zelo dobri pogoji za študij, obštudijske dejavnosti in preživljanje prostega časa«, je povedal predsednik ŠOUM Žiga Schmidt. ŠOUM pričakuje, da bo v dveh dneh obiskalo fakultete Univerze v Mariboru približno 6 tisoč dijakov.

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) je v sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT), Avtobusno postajo Ljubljana (AP Ljubljana), Ljubljanskim potniškim prometom (LPP) in Slovenskimi železnicami (SŽ) ob letošnjih informativnih dnevih izdala brošuro */Info dnevi ’10/*, ki jo bodo te dni prejeli dijakinje in dijaki zaključnih letnikov na 160 srednjih šolah v Sloveniji, in pripravila številne aktivnosti, ki bodo dijakinjam in dijakom zaključnih letnikov srednjih šol v pomoč pri obisku
predstavitvenih predavanj na visokošolskih zavodih Univerze v Ljubljani.

Tudi ŠOUP bo pričakala bodoče študente na vseh fakulteta, pripravili pa so kopico koristnih informacij, ki jih bodo dobili v posebni mapi. Informacije so dostopne tudi na njihovi spletni strani.

…nekaj vsakdanjega tudi med Slovenci!

V januarju so pri največjem zaposlitvenem portalu MojeDelo.com izvedli raziskavo o razmerjih na delovnem mestu. Izsledki kažejo, da Slovenci le nismo tako sramežljivi, kot se že tradicionalno želimo prikazati. Skoraj tretjina sodelujočih je potrdila, da so že imeli razmerja na delovnem mestu, 16% pa je takih, ki so trenutno v razmerju. Prednjačijo ženske, pa tudi moški ne zaostajajo prav veliko (41%). Najbolj so na tem področju aktivni v osrednji Sloveniji, sledijo Štajerci in Primorci. Glede na to, da vedno več časa preživimo na delovnem mestu, ter smo tako s sodelavci več v stiku kot z družinami, to niti ni čudno. Pojavi pa se vprašanje, kako ta razmerja vplivajo na samo delo in na odnose med zaposlenimi.

Večina razmerij na delovnem mestu je pravih ljubezenskih zvez, več kot petina je imela samo spolne odnose, zanimiv je odstotek tistih, ki so svojo zvezo opisali kot vzajemno platonsko ljubezen (24%). Največ zvez se je spletlo na relaciji enakovrednih sodelavcev, četrtina je imela razmerje z nadrejenim, le 11% pa s podrejenimi. Dobra tretjina je svoje razmerje skrivala, vendar priznavajo, da je večina sodelavcev vedela za zvezo. 30% jih je uspešno skrivalo svoje razmerje, prav toliko pa jih svojega razmerja ni nikoli poskušalo skriti. Zanimivo je predvsem to, da je večina ostala v dobrih odnosih tudi po končanju razmerja, pri tretjini so se odnosi bistveno poslabšali, kar 12% pa je svojo zvezo nadgradilo s poroko.

Večina tistih, ki so imeli razmerja na delovnem mestu, meni, da razmerja niso vplivala na delo, četrtino je razmerje še dodatno motiviralo za delo, moten delovni proces je zabeležen samo pri 4%. Prav tako večina zaradi razmerij ni imela dodatnih težav in je ostala na istem delovnem mestu, nekaj se jih je prostovoljno odločilo za zamenjavo delodajalca, 4% je takih, ki so zaradi tega dobili odpoved, le peščica pa jih je bila premeščena znotraj istega podjetja. Večino težav so imele ženske (64%). Zanimivo je še to, da je kar 26% vseh sodelujočih imelo razmerja na delovnem mestu, čeprav so v privatnem življenju že imeli stalnega partnerja.

14% vprašanih je že imelo spolne odnose s sodelavci, od tega jih je v prostorih podjetja občevala skoraj polovica. Večina je tam to počela večkrat, se pa najde veliko takih, ki to počnejo redno, ostali so le enkrat potešili svojo radovednost. Sicer pa obstaja nekaj strahu, da bi vas pri tem početju zalotili, saj statistika kaže, da so pri dejanju zasačili vsakega osmega.

Drugače pa se je skoraj polovica že kdaj spogledovala na delovnem mestu (zanimivo je, da pri tem početju prednjačijo ženske z 58%). Nekateri so šli predaleč, saj se je kar tri četrtine žensk že kdaj počutilo nadlegovane na delovnem mestu (13% fizično, 87% verbalno). Na splošno podjetja ne prepovedujejo razmerij na delovnih mestih (82%), čeprav skoraj tretjina vprašanih razmerij na delovnem mestu ne podpira, bi jih pa vseeno v lastnem podjetju dovolilo kar 62%. V raziskavi je sodelovalo nekoliko več žensk (65%), skupno obeh spolov nekaj čez 1500. Glavnina je v starostnem obdobju med 21 in 35 let s 5. ali 6. stopnjo izobrazbe. Največ jih prihaja iz ljubljanske regije (47%), sledijo Štajerci (28%) ter Primorci in Dolenci (oboji po 8%).

Najbolj ekskluzivni spoznavni dogodek za samske v Sloveniji doslej…tudi za študente!

Valentinovo je pred vrati, slovenski spoznavni portal Ona-on.com pa ponovno pripravlja spoznavni žur vseh samskih Slovencev in Slovenk. Pri Ona-on.net pravijo, da gre za najbolj ekskluzivni dogodek za samske v Sloveniji doslej! Na vratih bom obiskovalci namreč dobili krinko čez oči, s katero se bomo brez zadrege spoznavali v romantičnem grajskem ambientu. Vsem, ki nam bo do plesa, pa se bomo zavrteli na grajskem plesišču na velikem “Spoznavnem plesu pod krinko”. Ob polnoči padejo vse maske, zabava pa se nadaljuje do jutranjih ur!

Družbo nam bodo delali tudi Grajski kupidi, Požiralci ognja, vroči animatorji in brhke hostese. Čaka nas torej ognjeno grajsko vzdušje! Se vidimo!

Spoznali boste veliko novih ljudi!

Več na: http://dogodki.ona-on.net/

Ekonomsko-storitveni izobraževalni center Kranj so preplavili dijaki, ki so v predštudijski mrzlici informacije o želenih študijskih programih iskali na neformalnem informativnem dnevu Študenti dijakom. Predstavitve 35 fakultet na enem mestu je privabilo skoraj 1.000 slušateljev, večinoma s področja širše Gorenjske.
Letošnja prireditev, ki je v organizaciji Kluba študentov Kranj potekala že 10. po vrsti, je na enem mestu združila pester izbor izobraževalnih programov. Jasna Simovic, vodja projekta: »Da so maturantje in njihovi starši o izbranih študijskih smereh izvedeli kar najvec, je poskrbelo 70 študentov, ki so po svojih najboljših moceh predstavili kar 35 fakultet oziroma visokošolskih zavodov, obiskovalci pa so bili deležni tudi informacij o tem, kako je s študijem v tujini.« Največ  pozornosti so – po vzoru prejšnjih let – pritegnile Filozofska fakulteta, Fakulteta za družbene vede in Ekonomska fakulteta, precej obiskane pa so bile tudi predstavitve Pravne fakultete, Medicinske fakultete in Zdravstvene fakultete. Prireditev so obiskali dijaki zakljucnih letnikov s širšega podrocja Gorenjske, med obiskovalci pa so se znašli tudi dijaki tretjih in drugih letnikov srednje šole. Več na: http://foto.ksk.si/main.php/v/2010-02-06-izobrazevanje-studenti_dijakom.

Letošnji dan varne rabe interneta je posvečen aktualni temi neprevidnega objavljanja osebnih podatkov, slik, videov, informacij na svetovnem spletu.
Slovenska točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih telefonov SAFE-SI s partnerji ob tej priložnosti pripravlja vrsto aktivnosti pod sloganom »Premisli, preden se daš na net«.

Na internetu stari in mladi za sabo puščamo čedalje več sledi. Nove tehnologije so nam vsem omogočile, da objavljamo informacije, slike, videe, nad čemer so seveda najbolj navdušeni mladi. Poleg priložnosti za osebni izraz in kreativnost pa lahko prek novih tehnologij zaidemo tudi v nerodne ali celo travmatične izkušnje.

»Kar je enkrat objavljeno na internetu, ostane tam za vedno, saj nimamo več nadzora nad tem, kam vse se je še razširilo. Tudi če kasneje obžalujemo, da smo neko fotografijo, ki nam ni ravno v čast, objavili na spletu ali napisali žaljiv komentar, poti nazaj ni. Uporabniki interneta se moramo zavedati, da smo odgovorni za vsebine, ki jih objavljamo, in da bomo sami nosili morebitne posledice nepremišljenega razkrivanja svoje zasebnosti,« je povedala predstavnica projekta SAFE-SI s Fakultete za družbene vede Ajda Jerman Kuželički.

Otroke in mlade je treba naučiti, kako upravljati s svojo spletno identiteto na odgovoren način, kako ohraniti nadzor nad tem, kar je na spletu objavljeno o nas, in hkrati kako spoštovati druge ljudi in njihove odločitve, ali določene informacije in slike želijo objaviti na spletu ali morda raje ne.

SAFE-SI predlaga sledeče:

· Premislite, kakšne slike in podatke o sebi objavljate na spletu! Objavite le tisto, za kar vam je RES vseeno, če vidi kdorkoli.

· Zaščitite svoj blog, spletno stran, galerijo slik z geslom.

· Ustvarite si zasebni profil v spletnih skupnostih ali pri igranju iger. Previdnost vam svetujemo tudi pri potrjevanju novih spletnih prijateljev, ki jih ne poznate v živo.

· Pazite na svoje geslo za dostop do elektronske pošte, MSN-ja ali spletnih skupnosti – naj bo to skrivnost, ki je ne zaupate nikomur!

· Če objavljate slike, posnetke drugih, jih obvezno vprašajte za dovoljenje.

Tudi telefonska linija Nasvet za net, ki na današnji dan praznuje prvo obletnico delovanja, ugotavlja, da so med skoraj stotimi vprašanji, ki so jih dobili od mladih v tem obdobju, na drugem mestu po pogostosti takoj za zasvojenostjo z internetom ravno vprašanja povezana s spletnimi družabnimi omrežji in klepetalnicami, ki se nanašajo na pravico do zasebnosti.

V okviru evropskega omrežja točk osveščanja INSAFE, v katerega je trenutno vključenih 27 držav, se bo na Dan varne rabe interneta odvijala vrsta aktivnosti tako na mednarodni kakor tudi nacionalni in lokalni ravni. Na evropski ravni je tako nastal poseben TV in spletni oglas »Premisli, preden se daš na net«, ki se bo v februarju vrtel tudi na slovenskih TV kanalih ter spletnih straneh. SAFE-SI na ta dan na OŠ n.h. Maksa Pečarja v Črnučah prireja izobraževalni sejem in okroglo mizo z zanimivimi gosti: informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar, raperjem in kolumnistom Trkajem, urednikom med mladimi popularne spletne strani Glasujzame.com Mihom Rejcem, direktorjem Microsofta Slovenija Matejem Potokarjem in dvema dijakinjama. Pripravili smo tudi nove zloženke in plakate za najstnike na temo varovanja zasebnosti na spletu, ki jih bomo delili po slovenskih nakupovalnih in kino centrih, na naš plakat boste lahko naleteli tudi v gostinskih lokalih, srednješolci pa na svojih šolah. Za podrobnejše informacije o Dnevu varne rabe interneta in ogled oglasa prebrskajte http://www.safe.si. .

Morda se bom slišal prežvečeno, pa vseeno. Spet bom težil o športu. Da ne pozabite. To pa zato, ker je ravno februar znan kot mesec, ko se večini malce poslabša razpoloženje, večina je nekam tečna in brezvoljna (valentinovo je tu za srečne dvojice izjema)
Eden izmed razlogov za to na čisto fiziološki ravni je, da se pri športnem udejstvovanju sproščajo endorfini, možganske snovi – nekakšni hormoni sreče, ki delujejo na telo kot nekakšne droge oziroma nekakšen naravni opoj (njihovo delovanje je namreč podobno delovanju opija) in sprožajo dobra in vesela občutja. Po športni vadbi nam dajejo občutek zadovoljstva, sicer pa tudi povečujejo vzdržljivost. Endorfini se, mimogrede, sicer sproščajo tudi pri smehu – torej smejte se, ko športate in ste izbrali najboljšo kombinacijo! Zanimiva informacija je, da se sproščajo tudi študentom med težkimi izpiti in pa vojakom med bitko.

Že star latinski rek, ki ga je v eno izmed svojih satir v 1. stoletju umestil rimski pesnik Juvenal, ‘mens sana in corpore sano’, ki ga ponavadi prevajamo kot ‘zdrav duh v zdravem telesu’, nas opozarja na povezavo med človekovim počutjem in njegovo mislijo z zdravjem njegovega telesa, na katerega lahko bistveno vplivamo oziroma ga izboljšamo s športno aktivnostjo. Juvenal je v svoji satiri sicer želel izraziti povsem nekaj drugega – kritiziral je namreč rimske državljane, ki so si v svojih molitvah zaželeli neumne stvari.

Pa nazaj k miganju – zdravniki priporočajo, da naj bi za športno udejstvovanje namenili najmanj pol ure dnevno in sicer toliko, da se vsaj malo spotimo. To sicer za nekatere lahko pomeni skrivno opazovanje prijetne sosede, vendar pa domnevam, da pri tem mislijo bolj ‘običajne’ aktivnosti, predvsem na aktivnosti, kot so sprehodi v naravi, tek, fitnes, aerobika, kolesarjenje, plavanje, igranje športnih iger, seveda pa tudi zimsko obarvane aktivnosti, kot so smučanje, tek na smučeh, drsanje in podobno. Izbira je torej tako velika, da izgovor, da nam šport ne ustreza, ne vzdrži. Če se miganja lotevamo po dolgem času, naj bo naše ponovno uvajanje v športno aktivnost postopno in previdno. Morda bo za začetek dovolj ogled zimskih olimpijskih iger.

Veliko ‘švicanja’ seveda zahteva kompenzacijo – pri intenzivnem ukvarjanju s športom, pa tudi sicer, je treba piti veliko vode (pod črto lahko sicer povemo tudi, da je odlična tudi za zdravljenje mačka), seveda zaradi znanih aktualnih razlogov ne tiste iz avtomatov, ampak najraje kar iz domače pipe. Ker telo naenkrat ne more absorbirati enormnih količin te življenjsko pomembne tekočine, strokovnjaki svetujejo, da je naenkrat popijte le okrog 2 dcl, privoščite pa si jo večkrat.

Športna aktivnost je tudi sicer odlična kot odmor med aktivnim študijem. Ko je glava že prepolna raznih formul, izrekov, členov, struktur, umetnostno zgodovinskih obdobij, funkcij ali drugih zanimivosti, je čas, da naredimo dejaven odmor – za začetek lahko malo pojamramo, potem pa je čas, da malo potelovadimo – če se le da zunaj, na svežem zraku. Tako bomo informacijam omogočili, da se usedejo, obenem pa bomo naredili nekaj prostora za nove.

Poleg vsega tega je šport tudi dolgoročna naložba v zdravje – zdravniki vedo povedati, da dejaven, torej s športom začinjen življenjski slog pomaga preprečevati bolezni srca in ožilja, obvladovati krvni tlak, zmanjšati tveganje pri sladkorni bolezni, obvladovati prekomerno telesno težo in debelost, preprečevati krhkost kosti (osteoporozo) in možnost zlomov, jasno pa pomaga tudi za povečanje telesne pripravljenosti, vzdrževanje mišične moči in gibljivosti sklepov, zmanjšanje stresa in depresije, za izboljšanje kakovosti življenja nasploh, pa tudi zmanjšati število od tuje pomoči odvisnih starostnikov (!).

Hja, šport je očitno res v redu stvar, po navadi brez stranskih učinkov, zato se velja z njim čim bolje spoprijateljiti.

V zadnjem času lahko spet več beremo o zlorabi študentskih bonov. A najprej obnovimo splošne podatke, ki jih mora vsak študent vedeti o študentski prehrani:

• subvencionirana študentska prehrana je obrok, kosilo, katerega stroške delno krije Republika Slovenija
• upravičenci do subvencionirane študentske prehrane so vse osebe s statusom študenta, ki se izobražujejo na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih v RS, ki niso zaposlene oz. vpisane v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje
• upravičenci s posebnimi potrebami zaradi težke oz. težje funkcionalne prizadetosti, otroci padlih v vojni za Slovenijo 1991 in upravičenci – starši imajo pravico do 10 dodatnih bonov mesečno
• Študentska organizacija Slovenije skupaj s pristojnim Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve spreminja in preoblikuje obstoječi sistem subvencionirane študentske prehrane in ga prenavlja s pomočjo informacijske tehnologije
• obstoječi način kupovanja in unovčevanja bonov se bo spremenil, ne bo več čakalnih vrst za nakup bonov in študentom se ne bo treba nekaj dni vnaprej odločati, kje bodo jedli
• nov sistem bo temeljil na uporabi GSM-aparata, za študente, ki tega nimajo oz. se odločijo drugače, pa bo na voljo brezkontaktna kartica. Plačilo razlike med ceno obroka in subvencijo se bo vršila neposredno pri ponudniku oz. gostincu
• ob prvem nakupu študentskih bonov v študijskem letu mora študent s seboj imeti: osebni dokument in študentsko izkaznico z nalepko za tekoče leto, oziroma potrjeni indeks ali originalno potrdilo o vpisu ter izpolnjeno izjavo o nezaposlenosti
• za vsak nadaljnji nakup pa zadošča osebni dokument
• število bonov na mesec, kolikor je delovnih dni v mesecu
• posamezen bon je veljaven še dva meseca od meseca nakupa, pretečeni bon pa lahko na prodajnih mestih zamenja za isti ali drugi bon

To je le nekaj najpomembnejših informacij o študentskih bonih. Več o študentski prehrani si lahko preberete na spletni strani: http://www.soum.si. In ko govorimo o zlorabah, ne govorimo samo o zlorabi študentskih bonov, ampak tudi ponarejanje potrdil o šolanju, ki za seboj potegne vse ugodnosti iz statusa študenta, med katerimi je tudi študentska prehrana.

Zloraba študentskih bonov
»Znani sta dve obliki zlorabe študentskih bonov. Ena je na strani študentov, druga pa na strani ponudnikov subvencionirane študentske prehrane. Ker vemo, da nekateri študenti ne porabijo vseh bonov za tekoči mesec, na drugi strani pa nekateri porabijo vse, se dogaja, da tisti študenti, ki ne porabijo vseh bonov, te kupujejo in jih prodajajo tistim, ki jim je bonov zmanjkalo (bodisi po isti bodisi po višji ceni). Druga oblika zlorabe pa se dogaja s strani gostincev (ponudnikov) na tak način, da nagovarjajo študente, ki niso porabili bonov, da jih kupijo prav za njihovo restavracijo, tako da na tak način zaslužijo toliko denarja na en bon, koliko v tistem trenutku znaša subvencija (trenutno 2,59 €). Ker pa se nam bliža prenova oblike izvajanja subvencionirane študentske prehrane (elektronizacija), te oblike zlorab v bodoče več ne bodo možne.« Matic Ber, sekretar za socialna in zdravstvena vprašanja pri ŠOUM

Zlorabe študentov
Študenti si sami naredijo študentska potrdila in s tem se jim omogoči številne ugodnosti, ki jih prinaša študentski status. Morda ste že prejeli na svoj elektronski naslov vzorec ponarejenega študentska potrdila. Ugodnosti, ki jih ima študent ob statusu, so: študentsko delo, popusti pri kinopredstavah, koncertih, športno-rekreativnih dejavnostih, raznih članarinah v knjižnicah, klubih, društvih … Seveda pa poleg tega še subvencionirana študentska prehrana in subvencioniran javni prevoz ter obvezno zdravstveno zavarovanje

Preprodajalec : študent
Študentske organizacije preverjajo študente in njihov status, zato tisti, ki ponarejajo študentske bone, bone ne kupujejo sami neposredno, ampak jih kupijo od študenta, ki je pravi študent z originalnim potrdilom in pravico do nakupa študentskih bonov. Seveda pa jih ta rade volje preproda in pri tem dodatno zasluž

Preverjanje študentov
Ob začetku študijskega leta se preverja študente, če imajo status za nakup študentskih bonov in nato še konec marca, ker imajo nekateri študenti status le pol leta. Šele ko študentska organizacija prejme bazo študentov iz vseh šol in fakultet, in če le ta opazi, da se podatki ne ujemajo povsem, potem sproži preiskavo, vendar pa lahko do takrat preprodajalci in ne pravi študentje uživajo v udobju, ki ga daje status.

S študentskimi boni do prihranka
Vsak si želi priti skozi življenje na čim lažji način, nekateri žal preko goljufije. Zloraba študentskih bonov s strani študentov pomeni za študente velike prihranke. Kar pomislite, če greste v restavracijo na kosilo, vas bo ta stala okoli 6 €, cena študentskega bona v tej restavraciji pa je npr. 3 € – kar pomeni, da študent tako na dan prihrani 3 € in mesečno 60 €. V letu je tako njegov »šparovček« bogatejši za 720 €. Ampak pri tem pozabimo, da so to številke za enega študenta, koliko študentov pa v resnici ima ponarejena potrdila? Lahko tudi več tisoč študentov …

Ugodnosti pa nimajo samo študenti, ampak tudi drugi
Od ponarejenih potrdil imajo lahko koristi tudi študentski klubi. Zakaj? Na podlagi Pravilnika o podeljevanju statusa študentske organizacije lokalne skupnosti od Študentske organizacije Slovenija prejeme Študentski klub denarna sredstva, ki za mnoge študentske klube predstavljajo glavni vir financiranja študentskih dejavnosti v posamezni regiji.

Na račun študenta služijo tudi preprodajalci, natakarji in restavracije
Študentski bon pomeni za študenta en topel obrok dnevno. Subvencionirano študentsko prehrano delno krije Republika Slovenija, ki znaša na posamezen obrok 2,59 €. Kar pomeni, da država za subvencionirano študentsko prehrano mesečno nameni okoli 1.150.000 €. In kako prihaja do zlorab znotraj restavracij? V restavracijah, kjer lahko študenti jedo na študentske bone, postrežejo natakarji s kosili v vrednosti 5 € – a denar ne gre v blagajno, temveč v njegov žep, v blagajni pa se znajdejo študentski boni. Napaka je v sistemu, saj v večini restavracij ne dobite računa za tisto, kar ste pojedli in zato ga lahko natakar oblikuje, tako da gre njemu v prid. Poleg tega tudi restavracije odkupujejo svoje bone. In to pomeni, da jim ni treba niti skuhati kosilo, poleg tega pa še dobijo državno subvencijo, ki znaša 2,53 € na bon. In verjetno ni treba omenjati, da ljudje, ki odkupujejo študentske bone in jih preprodajajo, živijo dobro. Do zlorab pa prihaja tudi na prodajnih mestih, kjer lahko dobite študentske bone. Ti konec meseca oziroma zadnji delovni dan v mesecu natisnejo nekupljene bone. Nevarnost, da bi se zloraba odkrila, je majhna oziroma je skorja ni, saj se neuporabljeni oziroma nekupljeni študentski boni ne prenašajo v naslednji mesec.

In kaj na vprašanja o zlorabah odgovarjajo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve? Po besedah Mateje Sedej, univ. dipl. ekon., podsekretarke, vodje sektorja za vseživljenjsko učenje in štipendiranje, se zloraba oziroma preprodaja študentskih bonov ni pojavila prvič sedaj. »O preprodaji študentskih bonov smo bili nekajkrat obveščeni s strani študentske organizacije. Po naših informacijah študent kupuje študentske bone od drugih študentov.« In kdo izvaja nadzor nad subvencionirano študentsko prehrano? »Nadzor izvajajo študentje inšpektorji.« Kaj se pričakuje v prihodnosti, bo manj zlorab? »Ko bo zaživel sistem elektronizacije subvencionirane študentske prehrane, bo definfitvno manj zlorab.«

Inšpektor = študent
In tu je še ena pomembna stvar, ki dodatno pripomore marsikomu, da pride do bonov in s tem tudi do večjih zlorab, saj so za nadzor pooblaščeni kar študenti, ki jih Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zaposli kot inšpektorje.

Kaj pravijo “pristojni”?

Odgovor Tržnega inšpektorata RS:
“Tržni inšpektorat RS ni pristojen za nadzor gostincev kot ponudnikov subvencionirane študentske prehrane, ampak izvaja nadzor opravljanja gostinske dejavnosti z vidika spoštovanja določb Zakona o gostinstvu in na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih aktov”.

Mojca Škrjanec, vodja študentske prehrane ŠOU v Ljubljani
»Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) je že od nekdaj dejavna na področju preprečevanja preprodaje bonov za študentsko prehrano, še zlasti zato, ker je to dejanje kaznivo dejanje. Zato študente nenehno opozarjamo na to, da je preprodaja bonov kazniva. O tem so jih prve tri tedne tekočega študijskega leta v mesecu oktobru na vseh prodajnih mestih bonov za študentsko prehrano še posebej intenzivno osveščali in obveščali naši promotorji, ki so jim ob navedenih informacijah delili tudi zemljevide študentske prehrane. Je pa omenjena problematika dokaj kompleksna, saj je ŠOU v Ljubljani le izvajalec prodaje študentskih bonov in ni pristojen ukrepati zoper kršitelje zakonodaje. Za to so pristojni državni organi pregona. Tako študentske organizacije kot izvajalci študentske subvencionirane prehrane lahko študente zgolj opozarjamo na to, da je preprodaja študentskih bonov kaznivo dejanje, ki škodi predvsem njim, saj se sredstva za subvencioniranje študentske prehrane porabljajo nenamensko za druge družbene skupine, ki do njih niso upravičene. Rešitev vidimo predvsem v kulturi in ozaveščenosti študentov, gostincev in družbe kot celote, zato smo pri osveščanju in informiranju študentov kar se da dejavni.«

Helena Brec Loredan, predstavnica za stike z javnostmi ŠOUP
»Tako kot vsak vzpostavljen sistem, tudi sistem subvencionirane študentske prehrane z boni dopušča nekatere zlorabe. Predstavniki naše organizacije so že večkrat opozorili pristojno ministrstvo o zlorabah s strani študentov in gostincev, in sicer glede količine nakupljenih bonov za določenega ponudnika in morebitne preprodaje, vendar pa trenutno sistem ne omogoča nadzora nad tem. Na Študentski organizaciji Univerze na Primorskem (ŠOUP) se dosledno in striktno držimo pravil pri nakupu bonov (dokazilo o statusu študente ter osebni dokument za vsak nakup), vendar pa nimamo vzvodov in sredstev za nadzor količine kupljenih bonov za določenega ponudnika, kar je večkrat predmet zlorabe in sredstev za sankcioniranje študentov, ki se poslužujejo preprodaje. ŠOUP pa redno izvaja nadzor nad ponudbo gostincev, ki nudijo subvencionirano študentsko prehrano, in sicer imamo zato vzpostavljen sistem kontrole z inšpektorji – študenti, ki redno preverjajo pravilnost nudenja in izvajanja subvencionirane študentske prehrane.«

Študente smo povprašali, ali so kdaj prodali svoj študentski bon in ali so že slišali, brali o zlorabah študentskih bonov?

Alenka
»Samo na tak način, da sem mogoče kupila bone še za kolegico in mi jih je nato ona plačala. To je racionalno, saj nisva obe čakali v vrsti. Prav tako pa sem prijateljicam ponudila možnost, da če jih morda zmanjka, jih lahko kupim, saj nekateri potrebujejo več bonov kot drugi. Mislim, da bi vsak študent moral dobiti neomejeno število bonov, saj tisti, ki preživijo vso leto v študentskih domovih, potrebuje na dan več kot le en obrok, zato tega ne moremo imenovati preprodaja bonov, pač pa solidarnost drugih študentov. Slišala pa sem za zlorabo, da so nekateri tiskali bone sami, če pa to drži ali ne, pa ne vem.«

Moni
«Zloraba študentskih bonov je precej običajna stvar, saj veliko študentov brez rednega statusa lahko na črnem trgu vseeno dobi študentsko nalepko, vendar kljub temu ne more kupovati bonov, saj niso v registru. Zato se poslužujejo različnih metod, s katerimi pridejo do njih. Večkrat ti ‘študentje’ stojijo pred mestom, kjer prodajajo bone ter nagovarjajo študente, če imajo kaj odvečnih bonov za odkupit.«

Urška
»Bonov nisem nikoli preprodajala, razen če to šteje, da prodaš kolegici bon, ker jih ji je zmanjkalo, ura pa je 12h in je najhujša gužva in ga zato ne gre kupit sama. Kar se tiče drugih zlorab, vem samo to, kar se govori, da si recimo konec meseca delavci na ŠOU-u natisnejo bone, ki so ostali.«

Maja
»Nisem še preprodajala bonov. Je pa res, da sem kdaj kaki prijateljici prodala svoj bon, če je slučajno njej zmanjkalo. To pa je tudi vse. Slišala sem za zlorabe, samo ne vem, če je to kaj res. Slišala sem, da tisti, ki delajo tam, kjer se prodajajo boni, na koncu meseca sprintajo vse bone, ki jih študenti ne porabijo.«

Andreja B.
»Ne vem, če bi se temu lahko reklo preprodaja bonov – včasih sem komu posodila kak bon, pa mi ga je naslednjič vrnil ali pa sem bon prodala (po ceni, kot bi zanj odštel na prodajnih mestih), ker sem jih imela preveč in sama nisem toliko porabila ali pa s kom zamenjala za kak drug bon. O zlorabi študentskih bonov pa nisem slišala ničesar.«

Andreja V.
»Ja enkrat sem res kupila bone za eno osebo, ki me je prosila, če jih lahko vzamem in seveda, ker pač nisem mogla reči ne, sem mu jih kupila. Slišala sem, da prodajajo bone za več, kot so vredni, drugače pa ne vem veliko o tej zlorabi. Nikoli se nismo o tej temi pogovarjal s kolegi.«

Mojca Buh