V petek, 29. in v soboto, 30. januarja bo na Gospodarskem razstavišču že drugo leto zapored potekal največji vseslovenski sejem izobraževanja, štipendiranja in zaposlovanja – Informativa 10. Na dogodku bosta kot partnerja sodelovali Študentska organizacij
Na vseslovenskem predinformativnem dnevu bodo obiskovalci spoznali različne študijske programe doma in v tujini, veščine pisanja dobrih življenjepisov, vrste štipendij, preverili svoje znanje iz angleščine, spoznali različna javna in strokovna združenja, ki jim bodo pomagala pri iskanju primernih finančnih rešitev in jim svetovala pri izbiri poklica oz. možnostih oblikovanja kariere.

Na dogodku bosta kot partnerja prireditve sodelovali ŠOS in DOS, ki bosta predstavljala naslednje teme:
• Pomembnost študentskega organiziranja in delovanje študentskih organizacij;
• Zaposlovanje mladih – predstavitev Strategije zaposlovanja mladih v družbi znanja;
• Pripravljene bodo vsebine, s katerimi bo predstavljen pomen dodatnega neformalnega izobraževanja in pridobivanja izkušenj preko študentskega dela. Dogodek bo priložnost, da obiskovalci rešijo test zaposljivosti, osebno spoznajo Strategijo zaposlovanja mladih v družbi znanja in nam zaupajo svoje izkušnje;
• Vsebinska predstavitev sistema visokega šolstva v Sloveniji, predstavitev bolonjske reforme ter njene najpomembnejše spremembe (učni dosežki, priloga k diplomi, ECTS obremenitev…);
• Vsebinska predstavitev vprašanj glede študentskega bivanja, štipendijske politike, zaposlovanja mladih, študentske prehrane, problematike študentskih družin in študentov invalidov in študentsko delo.
• Predstavitev varuha dijakovih pravic in njegovega dela.

Informativa v sodelovanju s ŠOS in DOS v dveh dneh ponuja mladim in drugim iskalcem informacij ogromno priložnosti, da spoznajo nove poti, nove možnosti ali ideje za uresničevanje njihovih kariernih ciljev.

V odprtem pismu, ki smo ga študenti poslali ministru za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivanu Svetliku, so napisali:

“Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) smo ogorčeni nad potezami Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). Kot smo že večkrat poudarili, izhodišča Zakona o malem delo v celoti zavračamo, saj so pripravljena ne nerealnih, celo zlaganih temeljih. Ker na MDDSZ na naša opozorila niste reagirali, smo se obrnili na predsednika Vlade RS Boruta Pahorja in ob tem jasno povedali, da dokler se študentska problematika ne prične reševat celostno, nikakor ne moremo pristopiti k pogovorih o malem delu, ki bo po naši analizi izjemno poslabšal socialni položaj študentov. Predsednik Vlade RS je prepoznal pomembnost naših prizadevanj in nas 27. januarja 2010 tudi povabil na pogovor.
Poziv generalne direktorice MDDSZ Damjane Košir k imenovanju predstavnikov ŠOS v medresorsko delovno komisijo za pripravo Zakona o malem delu, pred sestankom s predsednikom Vlade RS, zato razumemo kot podlo politično potezo. S tem dejanjem želite ŠOS prisiliti k pogovorom o zakonu, katerega izhodišča smo z jasnimi argumenti že v celoti zavrnili. Zavedamo se tudi cilja, ki ga s to potezo zasledujete, saj v kolikor se na ta politični manever ne odzovemo, nas boste označili za nekonstruktivne. Takšen način delovanja nas spominja na represivne čase in nima nikakršne zveze z demokratičnim socialnim dialogom.

Na koncu bi želeli poudariti, da s tem političnim manevrom ter z zavajajočimi, zlaganimi in žaljivimi izjavami, ki jih je Damjana Košir izrekla v oddaji Odmevi, dne 18. januarja 2010, zgolj potrjujete naše ugotovitve, da nimate iskrenih namer. Najbolj žalostno pri celotnem delovanju vašega ministrstva pa je, da študentsko delo predstavlja zgolj 3,7 odstotka trga dela in represivni ukrepi, pri tako malem odstotku nikakor ne bodo rešili problema 100.000 brezposelnih, temveč bodo ustvarili še več problemov. Namesto, da bi se lotili zagotavljanja novih delovnih mest in povečanja števila štipendij, ste se brez celostne rešitve in podrobnih analiz, z jasnim ciljem krpanja proračunske luknje in zagotavljanja sredstev političnim podmladkom, spravili na najšibkejši sloj prebivalstva. Ob predpostavki, da je prag revščine 562 evra in da štipendije v povprečni višini 180 evrov prejema zgolj petina študentov, je vsakomur jasno, da bomo ob implementaciji represivnega Zakona o malem delu, vsi študenti, sploh pa tisti, katerih starši so brezposelni ali zaslužijo manj kot 753 evrov, reveži (ob predpostavki enega otroka, je izračun potrebnih sredstev na meji revščine: 562 x 3 = 1.686 evrov – 180 evrov štipendije = 1.506 evrov, ki jih morajo zaslužiti starši). “

Resor za mednarodno sodelovanje ŠOU v Ljubljani za vse študente organizira dogodek: TE MIKA TUJINA? EVROPA TE ČAKA!
Informativne stojnice, delavnice, predavanja, nagradna igra…vse to in še več na temo ŠTUDENTSKIH IZMENJAV v družbi mednarodnih študentov. Na Gospodarskem razstavišču te čakajo z goro informacij o študijskih izmenjavah!

Te zanima, kam vse se lahko odpraviš? Kje, kdaj in kako se prijaviti? Kaj vse potrebuješ s sabo? Kakšni so stroški bivanja in študija v tujini?
…obišči jih v sredo, 20.1.2010, in v četrtek, 21.1.2010, med 14.00 in 19.00 v dvorani Urška!!

Program dogodka:
Sreda, 20.1.2010
14:00 Začetek dogodka
16:00 Predstavitev projekta Te Mika Tujina in predstavitev brošure TMT
17:00-18:00 Predstavitev CMEPIUS-a
19:00 Žreb nagrade

Četrtek, 21.1.2010
14:00 Začetek dogodka
15:00-16:00 Bibi Ovaska Presetnik (Predstavitev Erasmusa in koristni napotki) in Urška Ravnik (Predstavitev Erasmus praks)
16:00 Predstavitev projekta Te Mika Tujina in predstavitev brošure TMT
19:00 Žreb nagrade

Kakšna zdravstvena zavarovanja morajo študentje imeti in kako se lahko zavarujejo? Kje dobijo osnovno zdravstveno oskrbo?

Obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Študent je lahko zdravstveno zavarovan kot družinski član otrok, če se šola in ima status, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta. Zavarovani so tudi izredni študenti, če niso zaposleni in ne prejemajo nadomestila od Zavoda za zaposlovanje. Študentom s statusom do dopolnjenega 26. leta ni treba plačevati tudi dodatnega zdravstvenega zavarovanja.

Vključitev v zdravstveno zavarovanje je obvezno, plačilo predpisanega prispevka pa je vezano na vir, ki zavarovancu zagotavlja osnovno socialno varnost. Če nimaš osnove za zavarovanje, nikogar, ki bi te bil dolžan preživljati, niti nobenih lastnih sredstev, te mora zavarovati občina, kjer stalno prebivaš. To velja tudi za tistega, ki izgubi status študenta. Pogoj je, da nisi zaposlen, nimaš lastnega premoženja, si državljan Republike Slovenije in imaš urejeno stalno prebivališče na območju Republike Slovenije. Zdravstveno zavarovanje si urediš na pristojni upravni enoti, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje bo v tem primeru plačala občina. Za doplačilo do polne vrednosti zdravstvenih storitev pa bo taka oseba samoplačnik ali pa bo sklenila prostovoljno zavarovanje, ki pa ga bo morala plačati sama.

Zdravstveni dom za študente se nahaja na Aškerčevi ulici
Študenti, ki študirajo v Ljubljani, imajo zagotovljeno celostno zdravstveno oskrbo na enem mestu v okviru zdravstvenega doma za študente. Ta pokriva področje preventive (sistematski zdravstveni pregledi, obvezna cepljenja, zdravstvena vzgoja) in kurative, nadalje področje splošnega zdravstvenega varstva, zobozdravstvenega varstva ter dve ambulanti specialistične dejavnosti (ginekologije in psihiatrije). Študent, ki študira na kateri koli visokošolski ali univerzitetni ustanovi v Ljubljani, mora sam poskrbeti za ureditev zdravstvenega zavarovanja. Nato pa se lahko opredeli za svojega osebnega zdravnika (zobozdravnika, ginekologa) v ZDŠ. Tisti, ki ima izbranega osebnega zdravnika v domačem kraju, dobi tu le nujno pomoč v primeru nenadne obolelosti ali sveže poškodbe, kontrole in nadaljevanje zdravljenja pa opravi pri osebnem zdravniku.

Glavna enota se nahaja na Aškerčevi 4 v Ljubljani, v študentskem naselju v Rožni dolini (blok 8) na Cesti 27. aprila 31 v Ljubljani pa je dislocirana enota. 

Ksenija Gider

Na izbor poklica in študijske smeri vpliva veliko različnih dejavnikov. Tako ti na primer eni svetujejo, da si izberi poklic, v katerem boš užival, spet drugi, da se je treba prilagoditi spreminjajoči se naravi dela in gospodarskim razmeram.

Kako perspektiven je poklic, ki ga imaš rad, a ga ne moreš opravljati, ker po njem ni potrebe? Zanimivo je tudi dejstvo, da za mnogo poklicev prihodnosti sploh ne obstaja formalna kvalifikacija.

Kateri poklici bodo v prihodnosti najbolj iskani
Zaposlitvene in kadrovske agencije navajajo za najbolj perspektivne panoge informatiko, zdravstvo in nego, farmacijo, varovanje oseb in premoženja, elektroniko, telekomunikacije, gradbeništvo in strojništvo, varstvo okolja, izobraževanje.
Na prvem mestu se povsod pojavlja zdravstvo, v smislu zdravstvene nege ter skrbi za zdravo življenje in osebno nego (zdravniki, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje, poklici v domovih za ostarele, wellness strokovnjaki, psihologi, farmacevti). Zaradi globalizacije in vse večje mobilnosti je perspektiva v jezikih (jezikovni prevajalci) in poklicih, ki so povezani z mobilnostjo (vozniki, piloti, poklici v prometu, transportu in turizmu).
Še naprej bodo potrebe po odličnih kadrih s področja trženja, financ in računovodstva ter vrhunskih menedžerjih. Po koncu krize naj bi se povečalo povpraševanje po poklicih s področja energetike, lesarstva, strojništva, mehatronike, gradbeništva ter računalništva in informatike.

Nekateri poklici bodo izumrli
Globalne spremembe in napredek so povzročili, da nekateri poklici izumirajo. To velja predvsem za razne obrtnike. V najboljšem primeru se bo njihov obseg zelo zmanjšal. To so čevljarji, drvarji, urarji, konstrukcijski mehaniki, blagajniki, strojepisci, cariniki, poštni uradniki, rudarski inženirji itd. Zaradi prehoda iz industrijske v storitveno družbo se je zmanjšalo tudi povpraševanje po kovinarjih, tesarjih, kleparjih ključavničarjih in lesarjih.

Torej, družboslovje ali naravoslovje?
Že dalj časa beležimo v Sloveniji prevlado in večjo priljubljenost družboslovnih smeri, kljub vse večjim potrebam gospodarstva po naravoslovnih in tehničnih usmeritvah. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da ima Slovenija še vedno nižjo stopnjo zaposlitev v storitvenem sektorju v primerjavi z razvitejšimi državami EU. Prihodnost imajo poklici, ki vključujejo več interdisciplinarnih znanj s kombinacijo znanja svetovnih jezikov, saj je za uspeh v vse bolj globaliziranem svetu treba biti vsestranski in odprt za nove ideje.

Ksenija Gider

Študijsko leto in izpitni roki
Študijsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta. Deli se na zimski in poletni semester. V obeh je za organizacijo pedagoškega dela zagotovljenih 15 delovnih tednov. Zagotovljena so tri izpitna obdobja, v okviru katerih naj bi študentje imeli možnost trikratnega opravljanja izpita pred vpisom v višji letnik. Izpitni roki so konec januarja do sredine februarja, poletni od začetka junija do začetka julija in jesenski od konca avgusta do konca septembra.

Preverjanje uspešnosti
Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za napredovanje v višji letnik. S kolokviji se preverja znanje iz predmetov celotnega semestra ali le določenega dela predmeta. Ob koncu izobraževanja morajo študentje določenih fakultet opraviti še diplomski izpit, to je zaključni izpit, s katerim se preverja in ocenjuje znanje, ki ga mora študent obvladati, da bi uspešno zaključil študij.
Rezultati in ocene se objavijo ob upoštevanju predpisov o varstvu osebnih podatkov na oglasni deski univerze najkasneje sedem dni po pisnem izpitu. Če je rezultat pozitiven, se ocena vpiše v uradno evidenco (indeks).

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami:
10 – odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami,
9 – prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami,
8 – prav dobro: solidni rezultati,
7 – dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami,
6 – zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem,
5 – 1 nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem.
Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno do odlično.

Napredovanje v višji letnik
Če opraviš vse s študijskim programom in statutom univerze določene obveznosti, se lahko vpišeš v višji letnik. Izjemoma lahko fakulteta odobri vpis v višji letnik le, če imaš izpolnjenih več kot polovico obveznosti, vseh pa nisi mogel izpolniti iz upravičenih razlogov, in če je za pričakovati, da boš obveznosti izpolnil do roka, ki ti ga določi za to pristojna komisija.

Ponavljanje ali zamenjava študijskega programa oziroma pavziranje
Če vseh obveznosti ne opraviš, lahko v času študija enkrat letnik ponavljaš. Fakulteta lahko določi tudi izpolnjene minimalne pogoje za ponavljanje. V času ponavljanja ohraniš vse pravice, ki izhajajo iz statusa študenta. Vsak študent ima tudi pravico, da enkrat zamenja študijski program oziroma se prepiše na drugo fakulteto. Tako ima v resnici vsak študent možnost do dveh rednih vpisov (v smislu prepisa oziroma zamenjave študija) ali pa enega rednega vpisa in enega ponavljanja. Zatem ti ostane le še možnost izrednega vpisa na visokošolski zavod ali pa »pavziranje«.
Pavziranje pomeni, da si vpisan na fakulteto, vendar brez statusa študenta in pravic, ki iz tega izhajajo. To se zgodi, ko ne izpolnjuješ pogojev za ponavljanje ali pa če si že ponavljal. Če pavziraš več kot dve leti zapored, ti visokošolski zavod, na katerem študiraš, lahko naloži dodatne študijske obveznosti, diferencialne izpite, z utemeljitvijo, da se je v tem času študijski program spremenil.

Izjemni vpis v višji letnik
Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge (materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze). O tem odloča na prvi stopnji komisija za študijske zadeve, lahko pa tudi drug organ, določen s pravili članice.

Ksenija Gider

Poklicna odločitev je ena najpomembnejših v življenju, saj začrta posameznikovo življenje v času izobraževanja ter v celotni poklicni dobi. Glede na stališča, želje, interese in sposobnosti izberemo poklic, ki nam omogoča doseči izpolnjevanje svojih ciljev, zagotavlja kvalitetno življenje in uspešno poklicno prihodnost.

Kaj vse vpliva na izbiro študija
Na vrednotenje posameznega poklica vpliva cela vrsta dejavnikov. Pomembnost in vloga teh je odvisna od socialnega okolja in okoliščin, v katerih se posameznik nahaja. Tako na odločitev vplivajo zunanji vplivi (uveljavljene norme, stališča vzornikov, staršev, prijateljev, zahtevnost izobraževalnega programa), ki ga spodbujajo v izobraževanje za določen poklic oziroma ga od njega odvračajo. Pri poklicni odločitvi naj bi bilo vodilo »izberi si poklic, v katerem uživaš«. Delo se človeku manj odtuji, če ga opravlja z veseljem in zanimanjem. Le tako lahko dokaže svoje sposobnosti in doseže osebnostno rast.

Raziskave so pokazale, da na izbiro študija vplivajo naslednji dejavniki:
– zanimivost področja študija/poklica oziroma skladnost z mojim poslanstvom,
– raznovrstne možnosti zaposlitve doma, konkurenčnost poklica na trgu dela,
– stereotipi o študiju/poklicu v družbi, ugled poklica,
– predvidena plača,
– vpisni pogoji,
– poklic staršev, družinska tradicija,
– študijski pogoji (knjižnica, računalniki, predavalnice, opreme, laboratoriji),
– obštudijske dejavnosti na fakulteti,
– priznanost fakultetnih profesorjev,
– bližina kraja izvajanja študija,
– ali bom lahko zaključil študij v predvidenem roku brez ponavljanj, torej prehodnost,
– možnost pridobitve štipendije,
– stroški študija (literatura, vpisnine, bivanje, prehrana),
– možnosti zaposlitve v tujini, konkurenčnost poklica na trgu dela v tujini.

Vpliv znancev in medijev
Zelo pomembna so priporočila tistih, ki študirajo ali so študij že zaključili. Ne smemo pa zanemariti elektronskih medijev (spletne strani fakultet), osebne predstavitve predstavnikov stroke in fakultet, informacij svetovalk in učiteljev v srednji šoli, časopisov in revij ter TV.

Svobodno in ustvarjalno delo – sanje ali resničnost
Raziskave so pokazale, da se na lestvici vrednot spreminja pomen zadovoljevanja potreb zaposlenih. Vse večji pomen pri delovnem zadovoljstvu pridobiva možnost zadovoljevanja različnih osebnostnih in socialnih potreb v primerjavi z materialnimi potrebami. Dober delodajalec torej v prihodnje ne bo več tisti, ki nudi dobro plačo in druge materialne ugodnosti, ampak tisti, ki bo poleg tega nudil predvsem možnost čim bolj svobodnega in ustvarjalnega dela ter sodelovanja pri odločanju v poslovnem procesu.

Ksenija Gider

Kateri študijski programi so najbolj privlačni, po katerih je najmanj povpraševanj, kje povpraševanja presegajo prosta mesta, po katerih programih skorajda ni povpraševanj, kje bi mladi najraje študirali? Vse to je zanimivo vedeti že pred samim vpisom.

Največ zanimanja je še zmeraj za družboslovje
Prevladujejo visokošolski študijski programi s področja družboslovja, poslovnih ved in prava. Ta so najbolj priljubljena med ženskami, obiskuje jih skoraj polovica. Pri moških so poleg družboslovja priljubljeni tudi programi tehnike, proizvodne in predelovalne tehnologije ter gradbeništva. V sklopu višješolskih programov je največ zanimanja za programe komercialist, poslovni sekretar in računovodja. V naravoslovju pa prevladuje farmacija, programi Biotehniške fakultete, računalništvo, povečuje pa se tudi zanimanje za gradbeništvo.

Najmanj priljubljeno ostaja naravoslovje in tehnika
Najmanj študentov je vpisanih v programe s področja kmetijstva in veterine, matematike in računalništva. Malo se jih odloči za rudarstvo in geotehnologijo, metalurgijo, tekstil in fizikalno mehaniko. Zanimiv je tudi podatek, v katere programe ob prvi prijavi sploh ni bilo prijav. To so izredni programi cerkvena glasba, dirigiranje, inštrumenti s tipkami, kiparstvo, filozofija, grški jezik, kompozicija in glasbena teorija, latinski jezik, meteorologija z geofiziko, muzikologija, poljski jezik, praktična matematika, primerjalno jezikoslovje, primerjalno slovansko jezikoslovje, sinologija, slovaški jezik, splošno jezikoslovje, teologija idr.

Študijski programi z največjim presežkom prijav, presežek prijavljenih nad razpisanimi mesti v šolskem letu 2008/2009 v procentih:
– dramska igra in umetniška beseda (930 %),
– filmska in televizijska režija (900 %),
– varnost in policijsko delo (501 %),
– predšolska vzgoja (497 %),
– oblikovanje (490 %),
– slikarstvo (467 %),
– restavratorstvo (380 %),
– management turističnih destinacij (368 %),
– fizioterapija (335 %),
– predšolska vzgoja (313 %),
– športno treniranje (308 %).
Vendar je treba poudariti, da večina teh programov sprejme številčno zelo malo študentov, zato je procent toliko višji. Številčno pa je preveč vpisanih glede na razpisana mesta na medicini, pravu, ekonomiji, andragogiki, psihologiji, analitski sociologiji, novinarstvu, arhitekturi in športu.

In kje želijo študentje študirati?
Na splošno je zanimanj za Univerzo v Ljubljani nad vpisnimi zmožnostmi, obratno pa velja za Maribor, Univerzo na Primorskem in druge visokošolske zavode po Sloveniji. Ljubljana tako še naprej ostaja »študentska« prestolnica.

Ksenija Gider

Glavni cilj programa štipendiranja, ki poteka pod okriljem blagovne znamke Always, je podpreti mlade pri izbiri želene visokošolske institucije in študijskega programa.
Bodoči študentje se na program štipendiranja Always lahko prijavijo preko spletne strani www.always.si, kjer bodo našli vse informacije, ki jih potrebujejo za uspešno prijavo na program štipendiranja. Spletna stran vodi obiskovalce korak za korakom, od začetka do same oddaje prijavnice; rok za oddajo je 2. junij 2010. Po večstopenjskem procesu izbiranja v septembru 2010, bo komisija izbrala dve osebi, ki bosta 5 let prejemali štipendijo. Program Štipendiranja je namenjen vsem bodočim študentom med 17. in 21. letom starosti in ponuja edinstveno priložnost – finančno podporo v mesečnem znesku 350 EUR, ki jo izbrana kandidata prejemata pet akademskih let, od meseca septembra do vključno junija. Štipendija ni vračljiva in je namenjena finančni podpori študija.

Za dodatne informacije pišite na Always email: always.stipendije@gmail.com