Novi hoteli vzdolž Jadrana

Hrvaška bo turistično sezono dočakala z novimi hoteli, in sicer s tremi večjimi in enim manjšim hotelom, oziroma bo turistom ponudila 700 novih sob.

Maistra v Rovinju odpira hotel Lone s petimi zvezdicami, na Kvarnerju v mestu Selce na crikveniški rivieri na mestu hotela Jadranka pa se bo odprl manjši hotel Amabilis, prav tako s petimi zvezdicami. Zadrska regija bo v sklopu projekta Punta Skala dobila hotel Iadera iste kategorije, dubrovniška regija pa hotel Lafodiu s štirimi zvezdicami. Svoja vrata bo gostom na samem začetku sezone najprej odprl rekonstruiran hotel Lafodia na otoku Lopudu. Gre za naložbo vredno približno 40 milijonov evrov, rekonstrukcija pa je trajala skoraj tri leta.
Drugi po vrsti se bo odprl Falkensteiner Hotel & Spa Iadera v Petrčanih pri Zadru v sklopu avstrijske Falkensteiner Michalaer skupine. Po odprtju družinskega hotela Diadora, ki je bil odprt leta 2009, je Iadera drugi od treh hotelov, ki so bili predvideni v projektu Punta Skala. Dosedanja naložba Skupine je skupaj z izgradnjo Iadere vredna približno 160 milijonov evrov, otvoritev Iadere pa je predvidena v začetku julija.
V Selcu bi moral biti do sredine junija dokončan manjši hotel Amabilis, ki bi gostom ponujal 60 ležišč in vsebine za zdraviliški turizem. Gre za naložbo vredno sedem milijonov evrov, investitor pa je domače podjetje MGL.
Septembra je v načrtih odpiranje Maistrinega hotela Lone, ki bo poleg 248 namestitvenih enot ponujal tudi številne vsebine kot so fine dining restavracije in bare, džez klub, kongresno ponudbo ter wellness in športni center. V izgradnjo hotela je vloženih 45 milijonov evrov, slednji pa predstavlja eno največjih greenfield naložb v hrvaškem turizmu v zadnjih nekaj letih.

Informacije:

Turistična skupnost Istrske županije
www.istra.hr
www.istra.com

Turistična skupnost Primorsko-goranske županije
www.kvarner.hr

Turistična skupnost Zadrske županije
www.zadar.hr

Turistična skupnost Dubrovniško – neretvanske županije
www.visitdubrovnik.hr

Pomen kakovostnega preživljanja prostega časa

Ob Svetovnem dnevu zdravja bo ŠOUM študente opomnila na pomen kakovostnega preživljanja prostega časa.

V dopoldanskem času bodo potekale predstavitve popularnih urbanih športov, v popoldanskem času pa bodo potekale brezplačne ure treh vadb: capoeire, zumbe in joge.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru želi ob Svetovnem dnevu zdravja, 7. aprila 2011, mariborske študente čim bolj osvestiti in jih hkrati motivirati za kakovostno preživljanje prostega časa, predvsem z gibanjem v naravi. V okviru projekta bodo študentom, od 11. ure dalje pred Štukom (Gosposvetska cesta 83), na voljo predstavitve nekaterih popularnih urbanih športov, v katerih se bodo lahko tudi preizkusili: slackline in ultimate frisbee športna panoga. Udeleženci bodo v dobili frizbije, potekale pa bodo tudi nagradne igre povezane z gibanjem, pri katerih bodo lahko študenti dobili rabljena, a predelana kolesa, ki jih podarjajo študentje. Med 14. in 17.20 uro pa bodo v dvorani Štuk potekale brezplačne ure treh popularnih vadb: capoeire, zumbe in joge. Projekt poteka v okviru Meseca študentskih doživetij.

Z MALI DELOM TEŽJE DO IZKUŠENJ IN DO PRVE ZAPOSLITVE

Veliko črnila je bilo že prelitega o Zakonu o malem delu. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter vlada ga podpirata, upirajo se mu študenti, dijaki in sindikati, ostali o njem vedo bolj kot ne malo. Kaj je torej res in kaj ne?

Zakon o malem delu naj bi luč sveta ugledal 1. 1. 2012, a prej bo moral še v presojo ljudstva, ki se bo o njem izreklo na referendumu 10. 4. 2011. Malo delo predvideva, da si bodo na trgu malih delavcev konkurirali ne samo študentje in dijaki, kot do sedaj, ampak tudi brezposelni, upokojenci in tujci. Minister Svetlik državljane prepričuje, da bo ta zakon dober za vse. Ali mu gre verjeti?

Malo delo – majhen zaslužek
Malo delo bo enkrat bolj obdavčeno od študentskega dela, od zaslužka se bodo zaračunavali prispevki v višini 15,5%, zato bodo neto zaslužki študentov vsaj za 15% nižji od današnjih. Na dodatno zniževanje postavk pa bodo vplivali še večje število iskalcev, opravljanje enostavnih del (zaradi kvot bo uvajanje za podjetja nesmiselno), urne postavke pa bodo po izkušnjah iz tujine zelo verjetno padale proti zakonsko določeni, 3,40 € na uro. Tako se še posebej težak položaj obeta mladim, ki si že sedaj s povprečnimi dohodki težko ustvarijo predpogoje za ureditev družinskega življenja.

Malo delo – manj rednih zaposlitev in negotova študijska prihodnost
Doslej so študenti, kljub dolgi dobi študija nekaterih, slej ko prej ostali brez statusa in s tem brez napotnic, po novem pa bodo lahko napotnico dobili praktično do smrti. Tako bodo mladi in tisti, ki so brezposelni, ali pa jih bodo delodajalci zaradi prihranka stroškov prekvalificirali v male delavce, težko našli pot do redne zaposlitve.
Zakon o malem delu izrinja študente iz občasnih zaposlitev, saj bodo v primerjavi z upokojenci in brezposelnimi zaradi študijskih obveznosti časovno manj prilagodljivi. Upokojenci in brezposelni pa bodo zaradi rednih dohodkov pripravljeni delati za nižje zaslužke. Poeg tega, da se vse bolj napoveduje uvedba šolnin za študij, se študentom tako jemlje možnost, da si s študentskim delom pomagajo sami. Študij bo tako v prihodnjih letih vse bolj postajal privilegij bogatih, ostali študenti in njihove družine pa bodo prisiljene najemati posojila za študij.

Malo delo – malo pravic in delovnih izkušenj
Čeprav bo študent skoraj desetino svojega zaslužka vplačeval v pokojninsko blagajno, zakon (23. člen) izrecno pravi, da iz vplačanih prispevkov ne bo prejemal pokojnine. Študent prav tako ne bo imel nobenih koristi od dodatno zaračunanih prispevkov, ker gre za podvajanje pravic (zdravstveno zavarovanje). Edina nova pravica študentov v primerjavi z današnjo ureditvijo je eno leto delovne dobe za skoraj 5 let malega dela. Zaradi vseh teh omejitev se podjetjem uvajanje v bolj strokovna dela ne bo splačalo. Preko napotnice se bodo zato ponujala nezahtevna dela s hitro priučitvijo. Izkušnje, ki naj bi nekaj štele in se bodo izpisovale iz Centralne evidence, bodo tako predvsem enostavne, ne pa strokovne. Za strokovna dela bodo podjetja raje najela upokojence ali kvalificirane brezposelne, ki imajo mnoga znanja in izkušnje.

Malo delo – malo delovne dobe
Vlada poudarja, da se malo delo šteje v pokojninsko dobo. Res je, za 60 minut dela, se bo v pokojnino štelo 40 minut, kar pomeni, da bo mali delavec za eno leto pokojninske dobe moral delati 3.132 ur, torej 4,35 let malega dela. In koliko pokojnine bo imel od vplačanih prispevkov? Natanko 0 €.
Študentje, odločitev je v vaših rokah. Spremembe so potrebne, vendar naj bodo premišljene in podprte z analizami in dialogom med tistimi, ki jih zadevajo.

 

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje

Dopolnilno zavarovanje krije del stroškov zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zavarovanje ne pokriva v celoti. Z njim se lahko izognemo višjim stroškom zdravniškega zdravljenja, obiska zdravnika ali nakupa zdravil.

Kaj krije in kje velja?
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije razliko med celotnimi stroški zdravstvenih storitev in stroški storitev, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Zavarovancem ni treba doplačevati razlik za zdravstvene storitve, zdravila in nekatere medicinsko-tehnične pripomočke. Je brez omejitve zavarovalne vsote. Velja za območje Republike Slovenije skladno z zakonodajo in izvedbenimi akti, ki urejajo področje obveznega zdravstvenega zavarovanja, velja pa tudi v tujini.

Kdo ga lahko sklene?
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje lahko sklene oseba, ki ima veljavno obvezno zdravstveno zavarovanje v Republiki Sloveniji in je zavezanec za doplačila.
Po zakonu iz leta 2006 lahko zavarovanci po preteku enega leta od začetka veljavnosti zavarovanja brez stroškov zamenjajo zavarovalnico, pri kateri so imeli sklenjeno dodatno zavarovanje. V tem primeru je treba upoštevati zakonsko določeni trimesečni odpovedni rok. Na to morajo računati tudi študentje, ki bodo izgubili status študenta. Le-ti morajo v roku enega meseca po preteku statusa skleniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, sicer tudi zanje velja trimesečna čakalna doba.

Kaj krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje?
Zavarovanje krije stroške doplačil k zdravstvenim storitvam, ki jih obvezno zavarovanje ne krije v celoti:
• v osnovni zdravstveni dejavnosti,
• pri zdravljenju zobnih in ustnih bolezni,
• pri zobnoprotetičnem zdravljenju,
• pri specialističnoambulantnem zdravljenju,
• pri bolnišničnem zdravljenju vključno s storitvami nastanitve in prehrane, intenzivne terapije in pri drugih najzahtevnejših diagnostičnih, terapevtskih in rehabilitacijskih posegih,
• pri presajanju organov,
• pri ugotavljanju in zdravljenju zmanjšane plodnosti, umetne oploditve, sterilizacije in umetne prekinitve nosečnosti,
• pri zdravljenju v tujini,
• pri zdraviliškem zdravljenju skladno s pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja,
• za zdravila na recept skladno z veljavno listo (pozitivna in vmesna),
• za očesne, ortopedske, ortotične, slušne in druge pripomočke, za reševalne prevoze v nenujnih primerih skladno z indikacijami.

Prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje ponujajo naslednje zavarovalnice:
• Adriatic Slovenica,
• Triglav,
• Vzajemna zdravstvena zavarovalnica.
Ponudbe zavarovalnic se razlikujejo po višini premije (razlike so sicer majhne), predvsem pa po dodatnih ugodnostih, ki jih je deležen zavarovanec.
Osnovna mesečna premija znaša od 1. 3. 2011 dalje 26,49 EUR.

Ksenija Gider

Iz moške perspektive

Trenutno lahko v slovenskih kinomatografih gledamo tri filme iz moškim ‘najljubše’ zvrsti – romantičnih komedij. Na hitro bi vam jih rad predstavil iz moške perspektive, tako da se bo mogoče kakšen parček lažje odločil, katero iti gledati, saj sem osebno že imel ‘privilegij’ videti vse tri filme.
Naši trije kandidati so filmi Gola zabava, Kako veš in Moja neprava žena.

V filmu Gola zabava ali No strings attached v originalu spoznamo Adama (Ashton Kutcher) in Emmo (Natalie Portman), katerima je skupno dejstvo, da nimata sreče v ljubezni. Stara prijatelja se posledično odločita, da se ne bosta ukvarjala z zvezami, ampak bosta drug drugemu le ‘sex buddy’. Stvar se nekaj časa obnese, nato pa seveda najprej ugotovi moški (nekako pričakovano), da bi rad nekaj več, in skozi nekaj zabavnih zapletov se zgodba zavije in odvije. Tu bi imel v bistvu dva komentarja – film se izplača pogledati že samo zaradi Natalie Portman, saj v filmu izgleda več kot odlično (prvič), tako da moški malo pridemo do svojega; in kot drugič se mi pojavlja misel, zakaj Ashton Kutcher, za katerega kar nekaj žensk in deklet pravi, da je zelo hud (itd.), namesto da bi hodil z milijon hudimi petindvajsetletnicami, rajši hodi z njihovo mamo. Nekatere stvari mi ne bodo nikoli jasne … Sicer pa zelo smešen film, pri katerem se boste res nasmejali – dal bi mu štiri od petih možnih zvezdic.
Sledi film Kako veš oz. How do you know z Reese Witherspoon, Ownom Wilsonom, Paulom Ruddom in legendo Jackom Nicholsonom v glavnih vlogah. Kot prvič gre za primer filma, pri katerem lahko izpostavimo tezo, da so vse dobre ‘fore’ prikazane že v napovedniku (trailerju), saj boste v dveh minutah trailerja videli vse, kar je za videti (če pa vas slučajno zanima še zaplet, se obrnite na Wiki). Druga teza, ki jo film pooseblja, bi bila, da dolžina filma še ne prinese kvalitete, saj točno dve uri dolgega filma ne bi ravno opisal z besedo kvaliteta. Zgodba govori o športnici Lisi, ki po koncu kariere ne ve točno, kaj bi sama s seboj. Tako nastane klasičen ljubezenski trikotnik, ki ga popestri (za kar se mu osebno zahvaljujem) Jack Nicholson, ki je edini igralec v filmu, ki zna igrati. Moški tukaj ne pridemo na svoj račun, saj tudi morebitna golota Reese Witherspoon (ki je seveda ni), ne bi naredila tega filma zanimivega – ali pač? Filmu bi dal dve od petih zvezdic.
Za konec pa še film Moja neprava žena oz. Just go with it v originalu. Glavni vlogi tokrat igrata Jennifer Aniston in Adam Sandler, stransko vlogo pa ima tudi Nicole Kidman. Za oba glavna igralca se zdi, da sta že nekaj časa nazaj odkrila svojo filmsko zvrst, ki se je zdaj verjetno nameravata držati, dokler ju ne bodo zamenjale mlajše generacije igralcev. Film sicer govori o plastičnem kirurgu Dannyju, ki se pretvarja, da je poročen, ko osvaja ženske. Zadeva je zelo uspešna, dokler ne najde ‘the one’ oz. dekleta njegovih sanj, in ker tudi ona misli, da je poročen, si mora najti ‘bivšo’ ženo. Najde jo v svoji asistentki (Aniston), ki ima za povrh še dva otroka in, če dodamo v ‘miks’ še zmešanega bratranca, potem mislim, da ne bo problema najti nekaj dobrih ‘štosov’. Film ima potencial, ki se proti koncu sicer razgubi, a vseeno bo za moške dovolj nekaj scen igralk v bikinkah (tu še posebej pride do izraza sicer malo manj znana Brooklyn Decker; seveda pa tudi Jennifer Aniston ne izgleda slabo). Filmu bi dal tri od petih zvezdic.

In to je to; seveda pa predlagam še, da si za nagrado moški potem zaslužimo tudi kakšen malo bolj moški film – mogoče bi bil dober kandidat Sucker Punch – trenutno v kinu (velike akcije in skoraj izključno ženska igralska zasedba).

P. s.: Trailerji zavajajo – a vseeno si jih bomo zmeraj pogledali :). Eden spodaj.

Mitja Urbanček

Svetovalnica – Zakon o urejanju trga dela

Zdravo!

Iz medijev sem izvedela, da je bil sprejet nov zakon, na podlagi katerega se lahko vpišem na Zavod za zaposlovanje kot študentka. Je to res? Bo vpis kako vplival na mojo državno štipendijo, ki jo prejemam sedaj, ko sem v 2. letniku?

Lp, Maja

————————————————————————————————————————————–

Pozdravljena Maja!

Najverjetneje govoriš o Zakonu o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD), ki se je pričel uporabljati s 1. 1. 2011 in je nadomestil Zakon o zavarovanju za primer brezposelnosti. ZUTD prinaša kar nekaj novosti, med drugim pa ureja tudi dve evidenci, ki ju študentje pogosto zamenjujejo – evidenco brezposelnih oseb in evidenco iskalcev zaposlitve.

V evidenco brezposelnih oseb se lahko vpišejo osebe, ki iščejo zaposlitev in so zmožne za delo, aktivno iščejo zaposlitev, so jo pripravljene sprejeti ter niso v delovnem razmerju, niso samozaposlene, niso poslovodne osebe v osebni družbi oz. v enoosebni družbi d. o. o. ali zavodu, niso pokojninsko in invalidsko zavarovane kot kmetje, niso upokojenci in nimajo statusa dijaka, vajenca, študenta ali statusa udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let.

Oseba, ki ima status študenta, se torej ne more vpisati v evidenco brezposelnih oseb, lahko pa se vpiše v evidenco iskalcev zaposlitve. Evidenca iskalcev zaposlitve je namenjena osebam, ki potrebujejo informacije o trgu dela, zaposlovanju in pomoč pri iskanju zaposlitve.

Ker se je na nas obrnilo veliko študentov z vprašanji glede samega vpisa v evidenco iskalcev zaposlitve, smo se z vprašanji obrnili na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju MDDSZ). V nadaljevanju bom povzela odgovore MDDSZ na najpomembnejša vprašanja glede vpisa v omenjeno evidenco, kakor tudi glede združljivosti statusa iskalca zaposlitve s statusom študenta in pravicami, ki iz njega izhajajo.

Kot sem že omenila, so osebe s statusom dijaka, vajenca, študenta oz. s statusom udeleženca izobraževanja odraslih med upravičenci do vpisa v evidenco iskalcev zaposlitve. Z vpisom v evidenco oseba pridobi status iskalca zaposlitve, ki prinaša vrsto pravic in obveznosti. Med pomembnejšimi pravicami iskalca zaposlitve sta vključitev v storitve za trg dela (ukrepi vseživljenjske karierne orientacije, predvsem informiranje o trgu dela in samostojno vodenje kariere) ter posredovanje zaposlitve. Iskalci zaposlitve se v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ) lahko vključijo v izobraževanje, nadomeščanje na delovnem mestu in v delitev delovnega mesta, če je tako določeno v načrtu za izvajanje ukrepov ter v Katalogu ukrepov APZ.

Bistvena obveznost osebe s statusom iskalca zaposlitve je odzivanje na obvestila, vabila in napotnice Zavoda RS za zaposlovanje v okviru posredovanja zaposlitve. ZUTD predvideva, da se iskalec vsaj enkrat v 6 mesecih od prijave zglasi na zavodu in s tem potrdi svojo potrebo po ukrepih zavoda.

In kako vpis v evidenco iskalcev zaposlitve vpliva na koriščenje posameznih pravic, ki izhajajo iz statusa študenta? Pravice, ki jih ima oseba s statusom študenta, so podrobneje urejene s področnimi predpisi. MDDSZ je v uradnem odgovoru zapisalo, da vpis v evidenco iskalcev zaposlitve ni enak vpisu v evidenco brezposelnih oseb, zato lahko študent, ki se vpiše v evidenco iskalcev zaposlitve, neovirano prejema štipendijo, ki jo ureja Zakon o štipendiranju.
Morebiten vpis v evidenco iskalcev zaposlitve tako ne bo povzročil prenehanja tvojega štipendijskega razmerja. Prav tako boš lahko še vedno opravljala občasna dela preko napotnice, ki jo izda pooblaščena organizacija za posredovanje dela, lahko boš koristila pravico do subvencionirane študentske prehrane, kakor tudi pravico do subvencioniranega bivanja in zdravstvenega zavarovanja preko staršev (pod pogoji, ki jih določa Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju).

Za vse dodatne informacije o samem poteku vpisa v evidenco iskalcev zaposlitve pa se lahko vedno obrneš na Zavod RS za zaposlovanje.

Lep pozdrav!

Dalia Cerovšek, pravno svetovanje
Zavod Študentska svetovalnica

TEORIJA ŠESTIH TIPOV – Dr. Holland

Za vse tiste, ki ste se znašli pred številnimi vprašanji, kaj v življenju početi, kaj študirati, … Odkrijte svoje interese in odkrijte, med ljudi katerega tipa sodite.
Vse, kar ljudje počnemo z veseljem, počnemo zato, ker nas zanima. Vsaka stvar, ki v človeku zbudi zanimanje, pa se nam posledično zdi zabavna. Tudi delo, ki ga bo vsak posameznik opravljal v svojem življenju, bi moralo biti prilagojeno temu, da bi v njem vzbujalo interes. Dela seveda ne jemljemo kot zabavo, vendar je priporočljivo, da vsebuje čim več nalog, ki jih opravljamo z veseljem. Le na tak način bomo ohranili motivacijo za delo. To je potrebno predvsem pri delu, ki se iz dneva v dan ponavlja. Če opravljamo delo, ki nas veseli, se tudi lažje prilagodimo novim zahtevam, če se hitro spreminjajo.

Za interese je značilno, da se skozi življenje posameznika spreminjajo. Zmotno je mišljenje, da nas zanima le ena stvar in nas bo zanimala do konca življenja. Obstaja veliko primerov, ko otroci skozi vse otroštvo govorijo, da želijo postati manekenke, zdravniki, gasilci, … Ko odrastejo pa postanejo nekaj čisto drugega. Ta pojav ni redek in je čisto običajen dokaz, da se interesi resnično spreminjajo.
Če želite izbrati delo, ki bo za vas najprimernejše, je zelo pomembno, da se ne opirate le na en sam interes. Pri ljudeh je pogosto prepričanje, da za določeno področje nimajo interesa. Razlog pa je v tem, da tega področja mogoče sploh ne poznajo dobro in jih zato tudi ne zanima. Ko ugotavljate, kaj bi radi počeli, raziskujte, se preizkušajte v novih stvareh in spoznavajte nova področja. Več stvari, kot jih boste odkrili, in več stvari, kot jih poste počeli, lažje boste spoznali, kakšno delo bi najraje opravljali. Skratka odkrivajte svoje interese.

Interese največkrat odkrivamo tako, da preizkušamo različne hobije, sanjarimo o tem, kaj bi počeli, če ne bi bili omejeni z nobeno stvarjo. Interese pa odkrivamo tudi s pomočjo interesnih testov in s pomočjo interesnih vprašalnikov.

Za Slovenijo so značilni različni interesni testi. Interesni vprašalnik Kam in kako se uporablja v Centrih za informiranje in poklicno svetovanje ter v nekaterih šolah in drugih organizacijah, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih in zaposlovanjem. Test študijskih interesov se uporablja večinoma na šolah. Hollandov test interesov pa uporabljajo poklicni svetovalci na Zavodu RS za zaposlovanje, psihologi v šolah in na nekaterih agencijah za posredovanje dela.

Teorija šestih tipov

Dr. John Holland je ameriški psiholog, ki pravi, da lahko ljudi razdelimo v šest tipov glede na interese. Ti tipi so: realistični, raziskovalni, umetniški, socialni, podjetniški in konvencionalni. Ravno tako se v istih šest tipov lahko razdeli tudi poklice oziroma delovno okolje. Če oseba dela v okolju, ki mu po lastni kombinaciji zgornjih tipov tudi pripada, se v delovnem okolju tudi dobro počuti.

Ljudje smo mešanica različnih tipov, ki so pri posamezniku izraženi. Nekateri so izraženi v večji meri, drugi v manjši meri.

Šest tipov ljudi in okolja

Realistični tip: Pri tem tipu gre za ljudi, ki imajo atletske ali mehanske sposobnosti. Radi delajo s stroji in orodji. Svoje delo radi opravljajo na prostem. Zanima jih delo z rastlinami in živalmi.

Raziskovalni tip: Raziskovalnega tipa človeka je tista oseba, ki se rada uči in raziskuje. Rada ima opazovanje ter analiziranje. Vsako stvar vrednoti in ocenjuje, usmerjena pa je v reševanje problemov.

Umetniški tip: Umetniški tip človeka je tisti, ki pri delu rad uporablja domišljijo in kreativnost. Je ustvarjalen in ima umetniške sposobnosti. Ljudje umetniškega tipa so intuitivni in ne marajo zunanjih omejitev.

Socialni tip: Radi delajo z ljudmi in imajo dobre govorne sposobnosti. Velikokrat pojasnjujejo, razlagajo stvari.

Podjetniški tip: Tudi te osebe rade delajo z ljudmi, nanje rade vplivajo, predvsem pa želijo biti vodje. Njihov namen je doseči organizacijski cilj ali ekonomsko korist.

Konvencionalni tip: Sem spadajo osebe, ki rade obdelujejo podatke in imajo uradniške sposobnosti. Značilna je natančnost pri nalogah in sledenje navodilom.

»Častim ½ litra!«

Naslednji teden, od 11. pa do 17. aprila 2011, bo potekal Študentski krvodajalski teden »Častim ½ litra!«. V okviru projekta se bodo zvrstile tudi številne krvodajalske akcije v univerzitetnih in manjših mestih po Sloveniji pod okriljem študentskih organizacij in lokalnih študentskih klubov. Ob tem s sloganom »Častim ½ litra!« pozivajo vse študente po Sloveniji, naj se v čim večjem številu odločijo za darovanje življenjsko pomembne tekočine, ki rešuje življenja.

Namen vse-študentskega krvodajalskega tedna »Častim ½ litra!« je spodbuditi mlade k sodelovanju in ustvariti zavedanje o pomembnosti življenja vsakega posameznika. Študenti, ki so dobrega zdravja, bodo lahko prispevali del svoje tekočine življenja in tako nekomu izboljšali kakovost življenja ali ga celo rešili. Študenti bodo lahko izbirali ali bodo kri darovali v kraju, kjer bo akcijo organiziral lokalni študentski klub ali pa se bodo krvodajalske akcije udeležili v svojem univerzitetnem mestu.

Termini organiziranih krvodajalskih akcij po Sloveniji:

Ljubljana
torek, 12. april med 7.00 in 14.30
sreda, 13. april med 7.00 in 16.00
Zavod RS za transfuzijsko medicino, Šlajmerjeva 6, Ljubljana
ŠOU v Ljubljani in Zveza ŠKIS

Maribor
sreda, 13. april med 9.00 in 14.00
Prireditveni center ŠTUK, Gosposvetska cesta 83, Maribor
ŠOU v Mariboru

Izola
torek, 12. april med 8.00 in 12.00
sreda, 13. april med 8.00 in 12.00
Splošna bolnišnica Izola, Polje 35, Izola
ŠOU na Primorskem

Z zavedanjem problema pomanjkanja krvi, študentske organizacije in študentski klubi pozivajo s sloganom »Častim ½ litra!« vse študente naj se pridružijo krvodajalskemu tednu. Krvodajalski teden organizirajo vse slovenske študentske organizacije (Študentska organizacija Slovenije, Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, v Mariboru in na Primorskem ter Zveza študentskih klubov). Več informacij glede darovanja krvi je dostopnih tudi na spletni strani http://www.castimkri.si/.

VITAMIN D – PRIVOŠČITE SI GA V PRAVIH KOLIČINAH

Vitamin D je zaradi steroidne strukture in načina delovanja hormon, iz zgodovinskih razlogov pa se uvršča med vitamine.

Obravnava se kot prohormon z različnimi aktivnimi metaboliti, ki delujejo kot hormoni.

Vitamin D, ki mu drugače rečemo tudi kalciferol (kar pomeni nesoč kalcij), ima nalogo absorpcije kalcija in fosforja v prebavilih. S tem posredno uravnava rast in mineralizira kosti in zobe. Količina vitamina D mora biti zadostna, saj v nasprotnem primeru lahko pride do napake pri razvoju kosti oz. do tako imenovanega rahitisa pri otrocih, pri odraslih osebah pa do osteomalacije.

Poznamo dve vrsti vitamina D. Vitamin D2 je kvas, ki je bil izpostavljen ultravijoličnim žarkom. Vitamin D3 najdemo v rumenjaku, ribjem olju, sardinah, lososu in tuni. Ljudje vitamin D največkrat povežejo s soncem. Tudi v tem primeru govorimo o vitaminu D3, ki nastaja v koži, če je izpostavljena sončni svetlobi. Mleko in mlečne izdelke pa lahko obogatimo z obema vrstama vitamina.

Vitamin D deluje tako, da se v jetrih pretvori v obliko, ki jo je kri sposobna prenašati po telesu. V ledvicah pa se pretvori v hormon, za katerega je značilno, da pospeši vsrkavanje kalcija v črevesju in tako omogoča normalen razvoj kosti.

Premalo vitamina D

Kadar pride do pomanjkanja vitamina D, se vsebnost kalcija in fosfata tako zniža, da to ogroža normalen razvoj in rast kosti. Kot sem že omenila, sta posledici rahitis in osteomalacija. Do pomanjkanja pride, kadar nismo dovolj izpostavljeni sončnim žarkom ali zaradi nepravilne prehrane, ki ne vsebuje dovolj omenjenega vitamina.
Pomanjkanje vitamina D med nosečnostjo vodi do osteomalacije pri materi in rahitisa pri dojenčku. Gre za pomanjkanje vitamina D v materinem mleku. Tudi starejši lahko zbolijo, ker imajo takšno teksturo kože, da se kljub izpostavljenosti sončnim žarkom ne tvori dovolj vitamina D.

Kakšne so posledice presežka vitamina D?

Če več mesecev uživamo vitamin D v desetkratnih dnevno priporočenih količinah, se v krvi koncentracija kalcija zviša. Znaki, ki kažejo na presežek vitamina D, so slab tek, slabost, bruhanje, povečana žeja, povečano odvajanje urina, visok krvni tlak, živčnost in šibkost telesa. Lahko pride do odlaganja kalcija v telesu, predvsem v ledvicah, kar lahko privede do trajne okvare. Tudi delovanje ledvic je moteno. Ravno zaradi tega beljakovine preidejo v seč in tako se v krvi zviša raven sečnine, ki jo štejemo med odpadno snov. Da bi bolnik znižal raven kalcija v telesu, mora prenehati z dodajanjem vitamina D in uživati hrano, ki vsebuje malo kalcija.

Bodite pozorni na prve znake bolezni

Pri dojenčkih se simptomi bolezni pojavljajo kot mišični krči zaradi nizke koncentracije kalcija. Pri starejših otrocih moramo biti pozorni na to, ali se začnejo pozneje plaziti in sedeti. Lobanjske kosti se počasneje zaraščajo. Hrbtenica pri otrocih od enega do štirih let je normalna, noge so lahko ukrivljene, otroci pa shodijo pozneje. Mladostniki pri hoji čutijo bolečine. Pri mladostnicah pride do sploščenja medeničnih kosti, kar kasneje oteži rojevanje. Zaradi pomanjkanja kalcija so pri starejših kosti šibkejše, zato pride do pogostejših zlomov medenice, nog in hrbtenice.

Kako ugotoviti bolezen?

Osteomalacijo in rahitis ugotovimo po zgoraj omenjenih znakih bolezni. Ugotovimo pa ju tudi z rentgenskimi slikami kosti in po nizki koncentraciji kalcija in fosfatov.

Zdravljenje bolezni

Osteomalacijo in rahitis zdravimo tako, da dva do tri tedne uživamo kar petkratne priporočene dnevne količine vitamina D.

Tjaša Ruparčič

Kitajska kot priložnost in izziv za slovenska podjetja

V sklopu razprav »Izzivi in priložnosti na hitro razvijajočih se trgih« se je včeraj, 4. aprila, v Škofji Loki na Fakulteti za management Univerze na Primorskem odvijal strokovni seminar »Kitajska: priložnosti in izzivi za slovenska podjetja«.

Ena izmed najstarejših civilizacij je namreč nedavno prehitela Japonsko in tako postala druga največje svetovno gospodarstvo, h kateremu še vedno pripomore tudi Slovenija.

Izjemen gospodarski vzpon Kitajske v zadnjih treh desetletjih v marsičem piše na novo pravila mednarodne trgovine in procesov globalizacije v najširšem smislu. Sproža vrsto vprašanj po vsem svetu, obenem pa odpira nove priložnosti za sodelovanje in izmenjavo. Gre namreč za izjemno težko opisljive procese hitrega spreminjanja in hitrega gospodarskega vzpona, ki pa odpirajo nove priložnosti tako za prostrano kitajsko družbo kot za ves svet. Kitajska gospodarska rast in uspešno izpeljan obsežen stimulativni ukrep predstavljata pomembno sidro za Zahodna gospodarstva ob izhodu iz finančne in gospodarske krize. Tudi zato so si nekatera evropska gospodarstva, kot je na primer nemško, sorazmerno hitro opomogla po recesiji.

Na seminarju, na katerem so sodelovali mag. Nataša Turk, vodja področja za Azijo, Center za konkurenčnost iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), mag. Boštjan Polajžer, vodja marketinga pri podjetju Etol, d. d. in doc. dr. Matjaž Nahtigal s Fakultete za management Koper, je bil predstavljen gospodarski vzpon Kitajske in prihodnost globalizacije, načrti in strategija za prihodnje desetletje, vloga in pomen zahodnih multinacionalk, prizadevanje Kitajske na področju visokih tehnologij in priložnosti, izkušnje ter pasti za slovenska podjetja.

Mag. Nataša Turk je najprej predstavila aktivnosti GZS kot enega izmed deležnikov internacionalizacije slovenskega gospodarstva na kitajskem trgu. Sledili so odgovori na vprašanje kaj in kako slovenska podjetja prodajajo na Kitajsko in ali je nizka cena blaga na prvi pogled dovolj močan argument za neposreden uvoz iz Kitajske. Pri tem je dodala, da Kitajska vse pogosteje prevzema tudi gospodarske posle po Evropi.

Kot uspešna podjetja, ki sodelujejo s Kitajsko, je izpostavila podjetje Le-Tehnika, d. o. o., vodilni proizvajalec in distributer različnih telefonskih komponent. Izpustila ni niti podjetij kot so Iskra Avtoelektrika, Fori, Gorenje, Krka, Merkur, Zlati mandarin in Kolektor. Slednji je sicer imel nekaj težav, ki pa jih uspešno rešuje.

Kitajska med drugim ponuja tudi finančno pomoč, še posebej zdaj, ko je gospodarstvo v krizi. Po besedah Turkove največ denarne pomoči, celo več kot svetovna banka, nameni državam v razvoju. K tako uspešnemu razvoju gospodarstva pa je pripomogla predvsem poceni delovna sila, ki je v zadnjem času dosegla dvig minimalne plače.

K predstavitvi Turkove se je pridružil tudi mag. Boštjan Polajžer, ki je udeležencem seminarja predstavil sodelovanje s kitajskim trgom iz prve roke. Kljub začetnemu dobremu poslovanju je podjetje Etol, d. d., tovarna arom in eteričnih olj, na Kitajskem nazadovalo, zaradi česar so se kasneje odločili, da bodo na kitajskem trgu raje samo nabavljali surovine, ki so bistveno cenejše kot pa na evropskem.

»Potrebno je dobro premisliti, zakaj in kako sodelovati s Kitajci. Danes je namreč Kitajska zelo nasičena. Ustanoviti eno podjetje ni lahko, čeprav mogoče še vedno lažje (kot na evropskem trgu), saj je potrebno manj birokracije,« je dejal Polajžer in pri tem še dodal, da za ustanovitev podjetja na Kitajskem v povprečju traja od tri do štiri mesece.

Doc. dr. Nahtigal, tudi predavatelj gospodarskega prava na Fakulteti za management Koper, je poleg povezovanja seminarja podal tudi nekaj dejstev, ki govorijo o tem, da Kitajska premore vedno več visoko-tehnoloških proizvodov in usposobljenih mladih kadrov.

»Gospodarski razvoj se je najprej začel razvijati na podeželju in sicer z zemljiško reformo, nadaljeval se je vzpon ruralnega podjetništva na vrsto inovativnih načinov ter končno s postopnim in premišljenim odpiranjem v svet. Kitajska ima tako danes na eni strani »ogromno inovacij, ogromno prizadevanj po izboljšavah za čim boljši razvoj gospodarstva. Na drugi strani pa je še vedno na stotine milijone ljudi, ki od tega vzpona še vedno nima nič. Zato predstavlja socialno bolj vključujoča rast največji izziv za prihodnost. Doslej inovacije na trgu in v podjetništvu niso sledile tudi tako obsežne inovacije v družbenem in političnem življenju z izjemo poskusov uvajanja deliberativne demokracije na lokalni ravni« pove Nahtigal.

Zaključna misel vseh treh govorcev pa je bila, da Kitajska še naprej hitro napreduje in inovira na vrsti različnih področij. Kitajska kvaliteta mnogih tehnološko zahtevnih proizvodov postaja primerljiva in konkurenčna zahodnim proizvodom. Govorci so podali še »zlato pravilo«, ki govori o vzpostavitvi stika s kitajskim poslovnim partnerjem. »Najboljše je, da se odpravite na Kitajsko in da ne sklepate poslov preko interneta«. Za uspešno delovanje na kitajskem trgu je potrebna dolgotrajna prisotnost, sposobnost sledenja hitrim spremembam ter kitajskim razvojnim aspiracijam.