ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Generacije staršev današnjih študentov so imele pred 20 ali 30 leti podporo države oziroma družbe v vseh fazah odraščanja, izobraževanja, ustvarjanja materialnih osnov za življenje in delo. Danes so se te razmere spremenile. Mladi in starši morajo veliko prej začeti varčevati za prihodnost svojih otrok. Velikokrat je finančna situacija gospodinjstev ali posameznikov takšna, da konec meseca od osebnega dohodka ne ostane za varčevanje nič.

Vrste varčevanj
Banke nudijo na področju varčevanja vse več produktov, nekateri odpirajo osebne račune že otrokom in jim izdajajo plačilne kartice. Namen varčevanj za mlade je uresničitev zastavljenih ciljev mladih varčevalcev.
Oblike varčevanja:
– bančno varčevanje,
– obveznice,
– življenjska in druga zavarovanja,
– vzajemni skladi ter indeksni skladi (ETF),
– delnice,
– zlato,
– drugi bolj tvegani produkti (certifikati, opcije).

Postopno varčevanje
Strokovnjaki priporočajo postopna varčevanja, s katerimi je možno v različnih naložbenih oblikah (zajamčeni oziroma garantirani donosi, vzajemni skladi, delniški skladi) doseči dobre finančne cilje. Postopno varčevanje v primerjavi z enkratnim vplačilom zmanjšuje tveganje vstopa na trg ob nepravem času. Rezultati zadnjih nekaj desetletij kažejo, da so tisti, ki so prihranke nalagali periodično, enakomerno in dolgoročno, v povprečju ustvarili precej višjo donosnost od tistih, ki so nalagali enkratne večje zneske.
K varčevanju je potrebno pristopiti čim prej. Zelo pomembna je pravilna izbira varčevanja, saj se majhna razlika v donosnosti še kako pozna pri končnem privarčevanem znesku.
Kljub dejstvu, da študentje nimajo denarja na pretek, ga je vseeno pametno dajati na stran. Za kratkoročne cilje (npr. potovanje in šolnina) strokovnjaki priporočajo hranjenje denarja na bančnem računu. Za dolgoročne cilje pa ga je bolje razpršiti v več vzajemnih skladov.
Tako lahko z varčevanjem 35 EUR na mesec v 30 letih ob predpostavljeni desetodstotni povprečni letni realni donosnosti naložb privarčujemo 50.000 EUR.

Kako varčevati?
Najprej si je treba zastaviti realne finančne cilje. Kaj želimo doseči in v kakšnem času? Koliko tveganja dopuščamo? Ker so finance pomembno področje v življenju in odločajo o tem, koliko veselja ali skrbi bomo imeli v prihodnosti, poiščite najboljše strokovnjake s tega področja. Večje kot je tveganje, večji je lahko dobiček ali izguba. Strokovnjaki svetujejo mlajšim večjo izpostavljenost do delnic, ker si praviloma lahko privoščijo več tveganja, saj imajo na razpolago več časa.
Katera oblika varčevanja je za nekoga najbolj primerna, pa mora ugotoviti vsak sam.

Ksenija Gider

Huda katastrofa na Japonskem je pretresla ves svet. Potres je naredil svoje, vendar je glavni vzrok tragedije sledil kasneje. Cunami je terjal mnogo žrtev ter povzročil ogromno materialne škode. Najhujše posledice pa so še danes vidne na jedrski elektrarn

Pogovarjali smo se z Dejanom Savićem – zastopnikom za podnebno energetsko politiko pri neodvisni globalni organizaciji Greenpeace. Tudi on se je strinjal – Slovenija mora čim prej opustiti rabo jedrske energije in se namesto tega usmeriti v varne in zelene tehnologije.

Japonsko je stresel hud potres in zaradi poškodovane jedrske elektrarne so morali izseliti več tisoč ljudi. Mnogi so obsojeni na smrt. Kaj točno se je sploh zgodilo? Kako pa je z našo nuklearko? Kaj bi se zgodilo, če bi bili mi v podobnem položaju in bi nas stresel tako močan potres?
Zaradi naravne katastrofe je na Japonskem prišlo do okvare sistema hlajenja na več jedrskih reaktorjih, kar je vodilo k pregrevanju in posledično k poškodbi samih reaktorjev. Ko se jedrska elektrarna zaustavi, v njej še naprej potekajo jedrski procesi, ki pa morajo biti strogo kontrolirani. V Fukušimi smo videli odpoved tovrstnega nadzora. Sledila je vrsta poškodb, ki so omogočile izpuščanje radioaktivnosti v okolje.

Kako je z varnostjo nuklearke pri nas? Lahko preventivno kaj storimo, da se kaj takega ne bi zgodilo, da bi bile posledice čim manjše?
Japonci so visokotehnološka družba in svoje jedrske elektrarne so gradili z najvišjimi protipotresnimi standardi. Njihove elektrarne so ustrezale vsem mednarodnim standardom glede jedrske varnosti. Jedrska nesreča se je vseeno zgodila. Tako na Japonskem kot pri nas se lahko pred jedrsko nesrečo zavarujemo tako, da čim prej zaustavimo jedrske elektrarne in se preusmerimo na varne in obnovljive vire energije ter v ukrepe, ki nam bodo pomagali učinkoviteje porabiti energijo, ki jo že proizvedemo (izolacija stavb, pasivna gradnja, kakovosten javni prevoz).

Kaj bi se zgodilo s Slovenijo, če bi jo stresel tak potres?
Jedrska nesreča se lahko zgodi zaradi naravne nesreče, človeške napake, terorizma ali napake v tehnologiji. Dokler se nesrečne okoliščine ne zgodijo, ne moremo zares vedeti, kaj se lahko zgodi. Slovenija mora čim prej opustiti rabo jedrske energije in se namesto tega usmeriti v varne in zelene tehnologije. Edino tako bomo zares odstranili vsakršno možnost za jedrsko nesrečo.

Kakšnega najbolj črnega scenarija se lahko nadejamo pri nas, če nas v prihodnosti strese?
Sprostitev radioaktivnih snovi v okolje v omejenem obsegu, ki pa že lahko terja omejeno aktiviranje ukrepov v sili. Kaj to pomeni? Opustiti moramo jedrsko energijo, da se tak scenarij nikoli ne bo mogel zgoditi.

G. Pahorju Ste v imenu Greenpeace organizacije poslali tudi pismo z zahtevami o jedrski energiji pri nas. Kaj ste zahtevali, kaj želite doseči? Ali mislite, da boste kaj uspešni pri predsedniku vlade?
V pismu zahtevamo, da se čim hitreje, najkasneje pa do leta 2023 zaustavi jedrski reaktor v Krškem, da se opustijo vsi načrti za gradnjo dodatne nuklearke NEK II in da se začne resna in strokovno podprta razprava o izkoriščanju obnovljivih virov energije in učinkoviti rabi energije. Z ustreznimi politikami bi lahko v Slovenji nadomestili energijo iz nuklearke z obnovljivimi viri energije. Da bi se to zgodilo, pa moramo ustrezno politiko sprejeti že zdaj.

»Prehod na obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije pomeni ukrepe na vsaki hiši in na vsakem stanovanju. Učinki se ustvarjajo v vsaki slovenski vasi, mestu in v vseh slovenskih regijah. Te spremembe povsod ustvarjajo nova delovna mesta in boljšo kvaliteto življenja. Vsega tega ne bomo dobili, če bomo vztrajali na preživetih rešitvah kot je NEK II ali TEŠ 6,« je za konec dodal Savić.

Tjaša Kržišnik

V času gospodarske krize nas je večina občutila, kako hitro se lahko znajdemo v situaciji, v kateri se lahko zanesemo le na kredit.

Ker pa s posojili ni »heca«, moramo dobro pretehtati vse možnosti in se po tehtnem razmisleku odločiti za pameten kredit.

Osnove kredita
Kredit pomeni, da si od banke sposodimo določeno vsoto denarja, ki jo moramo v določenem času tej instituciji tudi vrniti, hkrati pa banki ves čas plačujemo obresti. V bankah nudijo občanom stanovanjske kredite, potrošniške kredite, premostitvene kredite, študentske kredite idr. Z najetjem teh pa si občan lahko takoj uresniči cilje in želje, ob čemer mora sprejeti dejstvo, da bo za kredit plačeval obresti.

Obrestna mera

Višina obrestne mere je odvisna od vrste in ročnosti kredita ter tudi od posamezne banke. Alenka Tičar iz Gorenjske banke d. d., Kranj, nam je posredovala primer informativnega izračuna za študentski kredit v višini 2.000,00 EUR z odplačilno dobo 12 mesecev.

Informativni izračun
Doba vračanja kredita: 12 mesecev
Znesek: 2.000,00 EUR
Mesečni priliv: 743,62 EUR
Višina mesečne obremenitve: 171,35 EUR
Stroški odobritve kredita: 6,00 EUR
Stroški vodenja kredita: 0 EUR
Stroški zavarovanja kredita: 0 EUR
Interkalarne obresti: 6,47 EUR
Letna efektivna obrestna mera: 5,83 %
Nominalna obrestna mera: 5,15 %
Skupni znesek, ki ga plača kreditojemalec: 2.069,01 EUR

Pri Gorenjski banki d. d., Kranj, imajo v svoji kreditni ponudbi študentske kredite z ugodno obrestno mero in nizkimi stroški odobritve kredita, banka pa ima s posameznimi visokošolskimi ustanovami sklenjene pogodbe o medsebojnem poslovnem sodelovanju, kjer so pogoji kreditiranja za študente še ugodnejši.

O značilnostih, dobi odplačevanja in možnostih študentskega kredita smo povprašali tudi v Sparkasse d. d. »Potrošniški kredit je kratkoročen kredit, doba odplačevanja pa se giblje nekje med 6 mesecev in 6 let. Pogoj za pridobitev kredita v primeru, da ste študent, so redni mesečni prilivi na transakcijski račun (zadnjih 12 mesecev), potrdilo študentskega servisa o prilivih oz. potrdilo iz matične banke. Kredit se zavaruje s porokom, ki je zaposlen za nedoločen čas in je državljan Republike Slovenije,« so dodali v Sparkasse d. d.

Tjaša Kržišnik

Sonce že močno greje naša telesa in vodi misli na poletne mesece. Do brezskrbnega poležavanja na plaži pa nas loči še nekaj predavanj in izpitov, vmes pa obilo dobre zabave na različnih festivalih, ki se bodo odvili to pomlad.

V mesecu aprilu in začetku maja nas v prestolnici in v Mariboru čaka tradicionalna Cvičkarija, ki se bo v Ljubljani zgodila 20. aprila, v Mariboru pa 4. maja.

Skozi cel maj bodo v prestolnici potekala tradicionalne Majske igre, ki bodo potekale od 9. do 25. maja. Na njih ne bo manjkalo športnih aktivnosti in seveda zabave.

Seveda pa ne smemo pozabiti na največjo študentsko zabavo v Ljubljani, Škisovo tržnico, ki se bo na standardni lokaciji, letnem telovadišču Ilirija zgodila 11. maja.

Vse do 21. aprila pa v Mariboru poteka tudi Mesec študentskih doživetji, kjer za študente in ostale obiskovalec pripravljajo številna predavanja, delavnice, tečaje in seveda zabavo.

CFD (ang. Contract for difference) – pogodba za razliko
Pogodba za razliko CFD je izveden finančni instument. To je pogodbeno razmerje med investicijsko ustanovo in stranko, pri kateri je stranki omogočena udeležba v gibanju cene osnovnega instumenta, na katerega je pogodba vezana. Pogodba je lahko vezana na delnice, indekse, valute, surovine ter terminske pogodbe.
CFD je pogodba med dvema partnerjema, ki izmenjata razliko med začetno in končno vrednostjo, pomnoženo z dogovorjenim številom pogodb (CFD-jev). Razlika med nakupno in prodajno ceno je dobiček ali izguba posla. CFD-ji se trgujejo s finančnim vzvodom, kar pomeni izpostavljenost gibanju celotne vrednosti pozicije, čaprav nam za odprtje te pozicije ni bilo potrebno priskrbeti vseh denarnih sredstev.
Poznamo dve možnosti tgovanja s CFD-ji. Prva je dolga pozicija (long position), pri kateri trgovec pričakuje rast vrednosti osnovnega instumenta. Druga možnost pa je kratka pozicija (short position), pri kateri trgovec pričakuje padec vrednosti osnovnega instumenta.

Glavne lastnosti CFD-jev:
– z nakupom CFD-ja tgovec ne postane lastnik osnovnega instrumenta;
– CFD nima datuma dospelosti za razliko od opcij in standardiziranih terminskih pogodb;
– nakup CFD-ja je vezan z uporabo kritja (margin requirements); kritje je namreč potrebno zaradi posrednikove varnosti pred morebitno izgubo;
– lastništvo CFD-ja več kot en dan pomeni strošek financiranja;
– če imamo dolgo pozicijo na delnico, ki izplačuje dividendo, prejmemo denarno nadomestilo, ustrezajoče neto znesku dividende. Pri kratki poziciji se bremeni naš račun z bruto zneskom dividende.

Standardizirana terminska pogodba (ang. Futures)
Standardizirana terminska pogodba (Futures) je dogovor med dvema strankama o zamenjavi osnovnega instrumenta futures pogodbe na določen dan v prihodnosti po danes dogovorjeni ceni. S futures pogodbo se torej kupec zaveže kupiti, prodajalec pa prodati določeno količino blaga (žita, surovine, kave, delnice, …). Futures pogodbe imajo standardizirane pogodbene zneske za nakup določenega osnovnega instumenta, standardizirano ročnost in standardizirane datume realizacije oziroma dospelosti. Če se investitor odloči za nakup futures pogodbe, pravimo, da odpre dolgo pozicijo v tej pogodbi, če jo proda, pa odpre kratko pozicijo. V veliki večini primerov je trgovanje s futures pogodbami špekulativne narave ter za namen zavarovanja pred tveganji.

Opcija
Opcija kot vrednostni papir je pogodba, ki daje imetniku pravico (ne obveznost), da lahko kupi ali proda določeno število enot dobrine ali premoženja, na katerega se opcija nanaša, po v vnaprej določeni ceni in v določenem časovnem roku.
Poznamo dve vrsti opcij:
Nakupna opcija (call option) je finančni instrument (pogodba), ki daje imetniku pravico (ne obveznost), da kupi blago ali premoženje, na katerega se opcija nanaša (osnovni instrument) po vnaprej določeni ceni.
Prodajna opcija (put option) predstavlja finančni instrument, ki daje imetniku pravico, da proda blago ali premoženje, na katerega se opcija nanaša, po vnaprej določeni ceni.
Opcijska pogodba je sestavljena iz naslednjih elementov:
– tipa pogodbe, ki je lahko prodajna ali nakupna opcija;
– vrste opcije, kadar govorimo o ameriški opciji, evropski opciji, …;
– osnovnega instrumenta ali premoženja, na katerega se opcija nanaša;
– število enot osnovnega instrumenta ali premoženja;
– datum ali obdobje zapadlosti;
– izvršilne ali udarne cene (cena, po kateri se bo opcija izvršila);
– premije (kupec opcije mora plačati določeno ceno za pravico do nakupa ali prodaje osnovnega instrumenta. Ta cena je premija, ki se plača izdajatelju opcije, ki je v zameno za plačilo premije dolžan oziroma obvezan izpolniti opcijsko pogodbo. Premijo izdajatelj obdrži ne glede na to, ali je bila opcija izvršena ali ne.

ETF (Exchange-traded funds)
ETF-ji so investicijske družbe, z delnicami katerih se trguje na sekundarnem trgu kapitala in katerih cilj je čim bolj natančno posnemati gibanje vrednosti pripadajočega borznega indeksa ali drugega osnovnega instrumenta, kateremu ETF sledi. Ker je naložbena politika teh skladov vezana na določen indeks ali drugi osnovni instrument, kateremu sledi, pravimo, da niso aktivno upravljani. Edine spremembe v sestavi skladovnega premoženja se izvršijo, ko pride do spremembe osnovnega instrumenta, kateremu sledijo.

Opozorilo: trgovanje s finančnimi instrumenti se uvršča v visoko tvegan način trgovanja.

Darin Geržina

Banka je kot seks – ni vse, ampak brez nje pa tudi ne gre! Tako bi lahko rekli za kar nekaj stvari v življenju, a tokrat poskušam povedati nekaj besed o izbiri prave banke za študenta oziroma za življenje po koncu študija. Banko slej ko prej rabi vsak izmed nas.

Dejstvo je, da večina bank in hranilnic ponuja za študente večino svojih osnovnih storitev brezplačno. To pomeni, da smo študentje ponavadi upravičeni do brezplačnega vodenja računa, brezplačnega dostopa do elektronske banke, ugodnejših kreditov, …

Da bo stvar malo bolj jasna, si oglejte tabelo, v kateri najdete primerjavo cen osnovnih bančnih storitev med nekaterimi bankami in hranilnicami v Sloveniji. Cene storitev so za redno prebivalstvo; kot rečeno so osnovne storitve ponavadi za študente brezplačne.
Na tem mestu bi bilo dobro omeniti še, da je postopek zamenjave banke precej enostaven (podobno kot zamenjava mobilnega operaterja) – vso zadevo lahko uredite na novi banki oz. hranilnici, tam namreč podpišete papirje za odprtje računa ter zraven vam nova banka uredi tudi vse za prenos poslovanja iz stare banke.

Kakšni so stroški?
Ob pregledu tabele lahko vidimo, da cene storitev kar dosti variirajo in s pravo izbiro lahko tudi prihranimo. Najbolj osnovni strošek je vodenje osebnega računa, ki pa naj ne bo edino sodilo za izbiro banke. Pomemben strošek je tudi elektronska banka (če je še nimate, vam toplo priporočam, da si jo uredite, saj so prihranki tu lahko zelo veliki). Z elektronsko banko lahko veliko ceneje plačujete položnice (elektronski nalog), urejate vezave, spremljate svoje bančno stanje – dodatno pa vse to lahko delate kar doma iz naslonjača. Če že plačujete položnice na bančnih okencih, potem se vam splača preveriti, kje je to najcenejše – za plačilo položnic tudi ni pogoja, da ste komitent tiste banke. Naslednji zelo pomemben strošek je strošek provizije za dvig na tujih bankomatih – tu je nekako pravilo, da vse manjše banke, ki nimajo veliko lastnih avtomatov, te storitve ne zaračunavajo. Posledično se lahko izognete situacijam, ko ste iskali bankomat vaše banke, da ne bi plačevali provizije. Eden izmed možnih prihrankov je tudi, da položnice plačujete preko trajnikov oz. direktnih bremenitev – npr. vsak mesec morate plačati položnico za mobitel in lahko si odprete trajni nalog (oz. direktno bremenitev), kar pomeni, da vam banka na določen dan v mesecu avtomatsko trga sredstva z vašega računa. Nekatere banke to storitev zaračunavajo, medtem ko druge spet ne.
Praksa sicer kaže, da ljudje največkrat banko menjajo zaradi najetja kreditov – zberejo ponudbe različnih bank in k tisti banki ali hranilnici, ki ponudi najcenejši kredit, nato tudi prenesejo poslovanje.

Študentski krediti so nekoliko drugačna kategorija, saj vam ga ne ponujajo čisto vse banke. Problem je tudi ta, da so pogoji precej strogi (vsak tajkun bo prej dobil milijonske kredite kot pa študent kredit za plačilo npr. šolnine), zneski pa ponavadi precej nizki (okvirno 2000 EUR – nekatere banke tudi več, op.). Pri tem je skoraj vedno pogoj pridobitev enega ali več kreditno sposobnih porokov, se pravi oseb, ki bi v primeru vašega neplačevanja plačevali namesto vas. V vsakem primeru je najslabša stvar pri bankah, ko si študent, da ne moreš dobiti nobenega večjega posojila.

To bi bilo na kratko tudi vse – treba je povedati še, da najboljše banke ni, saj so lahko posamezne banke ugodnejše pri določenih storitvah, medtem ko so mogoče na drugih področjih dražje. Glede na vaše potrebe in želje izberite tisto, ki vam najbolj ustreza.

Mitja Urbanček