Vse kar morate vedeti, ko vpišete “absolventa”!

Ste že pri koncu s študijskimi obveznostmi, se vam iztekajo zadnji študijski dnevi na fakulteti, toda kljub temu vam ostaja nekaj izpitov iz prejšnjih let. Ne skrbite – vpišite absolventski staž in med tem časom opravite še tistih nekaj izpitov in seveda – diplomsko nalogo!

Absolvent je študent, ki je na fakulteti, kjer študira, končal študij, ni pa opravil še vseh izpitov oz. izdelal diplomske naloge. Vsak študent ob koncu tretjega semestra v zadnjem letniku vpiše absolventski staž. Ta traja predvidoma 12 mesecev in v tem času ima študent možnost da opravi vse »dolgove«, ki jih še ima na fakulteti.

9. 7. 2009 pa je bil sprejet in potrjen tudi nov – spremenjen status, ki pravi, da imajo študentje UL pravico do absolventskega staža po vsaki stopnji bolonjskega programa, in sicer po diplomskem, magisterskem in doktorskem študiju.
Po končanem zadnjem semestru se mora vsak študent, ki želi koristiti »absolventa«, tudi vpisati v absolventski staž. To vsekakor velja le za ljubljanske študente in ne za študente drugih univrz.

V kolikor vam stvari o absolventskem stažu niso povsem jasne, se lahko obrnete na referat vaše fakultete, če pa vam tudi tam ne znajo svetovati, pa pomoč poiščite na Univerzi v Ljubljani. Potrebne kontakte z ustreznimi informacijami dobite na naslednji spletni strani http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/imenik_zaposlenih.aspx.

Absolventski staž pa je mogoče tudi podaljšati, in sicer v zares izrednih razmerah:
– v primeru materinstva
– daljše bolezni
– če ste aktivni v sodelovanju pri organih univerze
– če aktivno sodelujete na kulturnem športnem in strokovnem področju
– če imate priznan status študenta s posebnimi potrebami
– v izjemnih socialnih oz. družinskih okoliščinah

Podaljšanje je mogoče le za 1 leto, zanj pa je treba seveda tudi oddati prošnjo in dokazila o izrednem stanju, navadno med 1. 7. in 31. 8., zato nikar ne pozabite! Vsaka fakulteta pa lahko delno tudi priredi pogoje za podaljšanje absolventskega staža, in sicer s svojimi notranjimi pravili.
O vsem skupaj odloča na prvi stopnji komisija za študijske zadeve, če pa ste iz njihove strani zavrnjeni, se lahko na drugi stopnji protožite, nakar o tem odloča senat fakultete. Njegova odločitev je dokončna, po tem imate na voljo le še upravni spor.

Vsekakor se vam splača vpisati absolventa, saj tako pridobite 1 leto več študentskih pravic in ugodnosti (boni, delo preko študentskega servisa, popusti ipd.), ki jih lahko koristite. Poleg tega v miru diplomirate in v tem obdobju že iščete zaposlitev. Pa srečno!

Tjaša Kržišnik

ŠOS
Odgovore za ŠOS so pripravili: Lili Petrović (ŠOUM), Sanja Leban (ŠOU v Ljubljani), Helena Brec Loredan (ŠOUP) in Vesna Gračner (Zveza ŠKIS).

Kakšni so mesečni zneski posamezne pomoči?
Na podlagi Razpisa za dodelitev pomoči študentom Univerze v Mariboru mesečno krijemo stroške v višini 40 evrov. Enkratna finančna pomoč pa znaša od 84 do 167 evrov, odvisno od družinskega dohodka.
Fundacija Študentski tolar, Ustanova ŠOU v Ljubljani, študentom v socialni stiski nakazuje enkratne (ne mesečne!) denarne pomoči. Tako je na lanskem razpisu Fundacije v višini 101.400 evrov denarno pomoč prejelo 253 študentov (enkratni znesek v višini 400 evrov), letos pa bo enkratno denarno pomoč v višini 500 evrov prejelo 260 študentov, šest študentov pa še prenosne računalnike.
Na študentskih klubih so večinoma ugodnosti in denarne pomoči dodeljene enkrat letno, razen popustov in subvencij, ki veljajo skozi celo leto.

Kaj je to sklad solidarnosti in za katere pomoči je namenjen?
Solidarnostni sklad, ustanova za pomoč mladim, je ustanova, ki jo je leta 2001 ustanovila Študentska organizacija Univerze v Mariboru z namenom širjenja individualnih in skupinskih možnosti za doseganje višje ravni kakovosti posameznikovega življenja in s tem kakovosti družbe, pomoč socialno ogroženim študentom, razvijanje pripravljenosti za pomoč posameznikom in ustvarjanje visoke ravni medštudentske in občečloveške solidarnosti ter sistemsko reševanje posameznikove socialne stiske.

Kaj je to Fundacija študentski tolar?
Fundacija Študentski tolar, Ustanova ŠOU v Ljubljani, je dobrodelna organizacija, ki jo je jeseni leta 2006 ustanovila ŠOU v Ljubljani. Namen Fundacije je zbirati materialna in denarna sredstva, ki jih prek razpisov dodeljuje študentom v socialni stiski. S tem želi ŠOU v Ljubljani zmanjšati socialne razlike med študenti oziroma pomagati na študijski poti tistim, ki tega sami ne bi zmogli. Ob tem je pomembno zapisati tudi naslednji podatek: Fundacija Študentski tolar, Ustanova ŠOU v Ljubljani, je edina slovenska dobrodelna organizacija, ki vsa zbrana sredstva v celoti nakaže študentom. To pomeni, da zbranih sredstev ne porabi za svoje delovanje in da so ljudje, ki delajo v Fundaciji prostovoljci, saj za svoje delo z naslova Fundacije ne prejmejo nobenega plačila.

Kakšen projekt je Denarna pomoč študentom v stiski? Kdo ga izvaja in komu je namenjen?
Denarna pomoč za študente v stiski je bil nekoč projekt resorja za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani, ki je med študente v stiski razdeljeval denarna sredstva. Prav ta projekt je jeseni leta 2006 prerasel v Fundacijo Študentski tolar, Ustanovo ŠOU v Ljubljani, ki vsako leto objavi vsaj en razpis za dodeljevanje denarne pomoči študentom v stiski.

Mateja Sedej, podsekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve

Kakšne vrste študentske pomoči imamo pri nas na voljo?
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve študentom nudi subvencionirano študentsko prehrano in štipendije (državne, Zoisove, kadrovske, za Slovence po svetu in zamejstvu).

Kakšni so kriteriji, ki določajo odobritev posamezne pomoči?
Do subvencionirane študentske prehrane so upravičene osebe s statusom študenta, ki se izobražujejo na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji in niso zaposlene. Upravičenci so tudi
študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov v Republiki Sloveniji opravljajo študijske obveznosti, ob pogoju recipročnosti. Do štipendij po Zakonu o štipendiranju so upravičene osebe s statusom dijaka, študenta oz. udeleženca izobraževanja odraslih. Do štipendije so upravičeni tudi tujci, ki imajo dovoljenje za prebivanje v RS. Štipendijo lahko pridobijo upravičenci, ki ob prvem vpisu v prvi letnik poklicne oziroma srednje šole niso starejši od 18 let, ter upravičenci, ki ob prvem vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja oziroma ob prvem vpisu na prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobraževanja niso starejši od 26 let. O podrobnostih si preberite na naši spletni strani. 

Koliko pomoči je na voljo v posameznem letu?
Študent je upravičen do enega študentskega bona za vsak delovni dan. Pravica do štipendije pripada od začetka šolskega oziroma študijskega leta, za katerega kandidat uveljavlja pravico do štipendije oziroma od meseca vložitve vloge do konca izobraževalnega programa, za katerega kandidat uveljavlja pravico. Štipendistu se začne izplačevati državno štipendijo s prvim naslednjim mesecem po začetku šolskega oziroma študijskega leta, oziroma s prvim naslednjim mesecem po odločitvi o popolni vlogi, oziroma po
pridobitvi potrebnih podatkov oziroma dokumentacije za nadaljnje prejemanje štipendije, mesečno za pretekli mesec, do konca šolskega oziroma študijskega leta, razen v končanem letniku srednjih šol, ko se za julij in avgust ne izplačuje. V primeru izobraževanja odraslih, se štipendija lahko izplačuje največ za čas trajanja izobraževalnega programa.

Tjaša Kržišnik

Povprašali smo 4 študente … kaj menijo?!

Anja Habjan, študentka Pravne fakultete
Po pravici povedano vem samo za študentske bone ter za razne popuste na študentsko izkaznico, pri vztopninah ali v športnih centrih. Razen teh, za katere vem, nisem izkoristila drugih ugodnosti. Nikoli nisem zasledila nobenih informacij o pomoči posebej za mariborske študente, prav tako pa tudi ne za druge študente.

Matej Gašperšič, bruc FOV
Delno mi je znano, kakšne pomoči se nudijo študentom, vendar o njih ne vem veliko, saj jih zaenkrat še nisem uveljavljal. Uveljavljal sem le pravico do državne štipendije, katero tudi letos prvič prejemam. Informacije se da dobiti na internetu, kjer si lahko marsikaj preberemo in se odločimo za najboljšo pomoč, ki nam osebno ustreza, predvsem na strani Šou ipd. Mislim, da je potrebno največ pomoči študentom, ki imajo veliko oddaljenost od svojih fakultet. Pogostokrat je težava ravno v denarju, saj ga študentom vedno primanjkuje, ker so stroški stanovanj ali študentskih domov kar visoki.

Aljaž Goričnik, študent FOV, smer Management
Slišal sem že za mnoge oblike pomoči, toda zaenkrat nisem še nobene uveljavljal, ker se mi zdi, da nobene ne bi dobil. Štipendija je ena izmed njih, toda velikokrat mnogim nedosegljiva. Mislim, da največ denarja porabimo za prevoze in hrano. Kljub temu, da so študentski boni že neka olajšava, se mi zdi, da so za nekoga še vedno predragi.

Aljoša Bogožalec, študent FOV, smer računalništvo
Mislim, da bi država lahko nudila večjo pomoč študentom, saj smo zaradi pomanjkanja financ prisiljeni posegati po študentskih delih, na račun teh pa trpijo študijske obveznosti, naš prosti čas in čas za druge stvari. Nekdo, ki je povrhu tega še vrhunski športnik (sam imam namreč status tega), pa lahko na študentsko delo preprosto pozabi! Torej, če nimaš staršev, ki ti lahko omogočajo študij s finančnega vidika, nimaš možnosti ne za študij in ne za šport. Uvedel bi še cenejše bone, cenejša stanovanja, cenejše šolanje, skratka poskrbeti bi bilo treba za pomoči študentom in vsakemu študentu omogočiti šolanje.

Tjaša Kržišnik

Štipendije, denarne pomoči študentom v stiski, denarna socialna pomoč …

Da se danes študentje le stežka prebijamo iz dneva v dan, je že vsem jasno, toda kaj bi bilo, če ne bi delali preko študentskega servisa, kaj če nas starši ne bi preživljali in nam pomagali po svojih močeh in konec koncev, kaj bi bilo brez solidarnostnih pomoči, ki smo jih deležni kot študentje oz. kot socialni problem!?

Študentsko delo je le eno izmed mnogih opcij, kako rešiti našo študentsko denarno stisko. Toda delo preko »študenta« terja od nas ogromno časa, truda in energije. Država nam ponuja kar nekaj pomoči, zakaj je ne bi izkoristili?! Raznorazne štipendije, študentski boni, fundacije, kot je npr. Študentski tolar, konec koncev tudi brezplačne inštrukcije štejemo pod pomoči, ki so nam na voljo!

Mariborski študentje prosijo za pomoč!

V mariborski prestolnici je kar nekaj sociano ogroženih študentov, zato je sklad solidarnosti objavil razpis in z njim pozival k denarni pomoči ogroženih študentov. Odziv je bil ogromen, saj so zbrali celih 57.600 evrov pomoči. Pomoč je namenjena prehrani oz. bivanju med samim študijem, pri čemer je pomembno poudariti, da vsak posameznik lahko zaprosi le za eno pomoč. Pomagali bodo 80. študentom na območju Maribora, Ljubljane, Celja in tudi Kranja. Znesek bo izplačan naenkrat, in sicer v višini 40 evrov, ostalo pa si morajo študentje kriti sami.

Polovico denarja iz sklada bo namenjeno za bivanje v študentskih domovi (natančneje 28 tisoč evrov), druga polovica pa za nesubvencioniran del študentske prehrane (tisto, kar mora študent navadno pokriti sam), do slednjega bo opravičenih prav tako 80 ogroženih študentov.

Pogoji za dodbritev pomoči:
– status študenta na Univerzi v Mariboru
– skupni dohodek na člana družine pa ne sme presegati 130 % bruto plač

V primeru, da bo prosilcev več, kot je denarja v skladu, bodo pomoči deležni kandidati z nižjim dohodkom na družinskega člana oz. kandidati s takšnimi in drugačnimi težavami (npr. študentje s posebnimi potrebami ipd.).

Denarna pomoč študentom v stiski!

Fundacija Študentski tolar oz. družina Šou v Ljubljani je razpisala pomoč za sociano ogrožene študente v višini 130.000 evrov.
Prijavijo se lahko vsi kandidati Univerze v Ljubljani, ki imajo status študenta ter izponjujejo določene pogoje.

Pomoč, namenjena za reševanje socialne stiske študentov, in sicer pri:
– stanovanjskem problemu
– stroških študija
– študentskih družinah za stroške osnovnih stvari pri preživljanju otroka
– nakupu osnovnih življenjskih potrebščin
Opravičenci bodo prejeli enkratno izplačljiv znesek v višini 500 evrov, po izračunu pa naj bi bilo teh ok. 260. Šou pa je za fundacijo zbral tudi 6 prenosnih računalnikov, ki bodo pav tako podarjeni sociano šibkejšim študentom. Glavna donatarja sta bila tokrat  e-Študentski servis, ki je prispeval 16.000 evrov, in Šou s 150.000 evri. Ostala razlika ostalega denarja bo namenjena kritju izrednih denarnih pomoči med študijskim letom.

Štipendije!

Danes je ena najpomembnješih pomoči študenta prav gotovo štipendija. V Sloveniji lahko študent zaprosi za državno oz. republiško štipendijo, Zoisovo, Kadrovsko, študentje na študiju v tujini pa lahko dobijo Ad future štipendijo.
In kakšni so pogoji, omejitve oz. zakonske osnove za pridobitev ene izmed naštetih?!

Državna štipendija

Republiške štipendije so namenjene socialno ogroženim študentom. Štipendijo lahko uveljavljajo dijaki, študentje in tudi študentje, ki so vključeni v program izobraževanja odraslih in izpolnjujejo pogoje po Zštip.
NOVOST pa je, da to vrsto štipendije urejata pravilnik o urejevanju državnih štipendij in Zakon o štipendiranju.

Če želite pridobiti državno štipendijo, potem mesečni dohodek na posameznega družinskega člana v preteklem letu ne sme preseči zneska – materialnega cenzusa. O tem, kako ugotavljamo materialni cenzus, pa si lahko preberete na naslednji spletni strani http://www.svetovalnica.com, kjer najprej izberete štipendije in nato npr. državna štipendija.
V celoten izračun morate seveda prišteti tudi oddaljenost od kraja študija ter že zgoraj omenjene zneske cenzusov na družinskega člana za preteklo koledarsko leto.

Kako pridobimo štipendijo?
Vsako leto se objavi javni razpis, na podlagi katerega se nato določi pogoje za dodelitev štiupendije, način vloge ter potrebno dokumentacijo, ki jo mora predložiti vsak prosilec.

Višina štipendije
Osnovna državna štipendija brez dodatkov na študenta znaša 56,21 evrov, poleg te »osnove« pa se vsakemu posamezniku dodelijo naslednji dodatki:
– dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami
– dodatek za področje izobraževanja
– dodatek glede na dohodek prosilca v družini
– dodatek za študijski uspeh
– dodatek za izobraževanje izven domačega kraja
Državna štipendija z vsemi dodatki pa ne sme preseči minimalne slovenske plače!

Več o vsem skupaj si lahko preberete na že zgoraj omenjeni spletni strani, kontaktirate pa lahko tudi s svetovalci iz različnih področij, ki so vam vedno na voljo!

Štipendija za nadarjene in pridne študente!

Do Zoisove »pomoči« so upravičeni zares najbolj pridni oz. nadarjeni študentje. Med te štejemo – študente, ki imajo v višješolskem ali visokošolskem programu povprečje ocen najmanj 8,5; tisti, ki so uvrščeni med najboljših 5 % študentov svoje generacije, in tisti, ki so dosegli izjemen uspeh na področju družbenega življenja v katerem koli letniku.

Zoisovo štipendijo pa v primeru neopravljejenga letnika tudi vračate, zato se je treba zares potruditi! To pa ne pomeni, da jo vračate v primeru, ko »miruje«, takrat vam jo le za nekaj časa »zamrznejo«.

Na voljo imate tudi Kadrovsko štipendijo pri čemer je treba omeniti, da jih dodeljujejo delodajalci, ponavadi pod pogojem, da bodo štipendisti po končani izobrazbi delali leto ali dve pri njihovem podjetju. V primeru, da se po končanem šolanju iz takšnih in drugačnih razlogov nočete zaposliti pri tem podjetju, ste dolžni delodajalci vrniti vse štipendije za vsa leta ter poravnati vso škodo, ki jo je podjetje utrpelo s kršenjem medsebojne pogodbe. Osnova te štipendije je 54 evrov. Ostali dodatki pa so odvisni od samega delodajalca in tega, kako se sami z njim domenite. Pozor! Pazite na vašo davčno obremenitev!

Ta štipendija je odvisna od vsakega posameznega podjetja ter tega, kako se vi kot študent s podjetjem dogovorite o svojih pravicah in dolžnostih.

Prejmete pa lahko tudi nagrado za trajnostni prispevek k razvoju družbe, pri čemer velja poudariti, da gre za enoten znesek, ki sega od 500 do 5.000 evrov. Pod kategorijo spadajo naslednji dosežki: najboljši rezultati na državnih tekmovanjih; pomembnejši dosežki na mednarodnih tekmovanjih,; raziskovalni oz. inovativni izdelki na občinski, regionalni oz.državni ravni; nagrajenci razvojnih, umetniških, znanstvenoraziskovalnih del na mednarodni, državni ravni oz. na ravni podjetja ter objave tovrstnih nalog na zgoraj omenjenih področjih oz. izvedeni projekti v podjetjih in podeljeni patenti na teh področjih.

Denarna socialna pomoč najbolj ogroženim!

Za dodelitev te pomoči so opravičeni zares najbolj finančno ogroženi študentje Slovenije. Pri ugotavljanju opravičenosti se upošteva predvsem, ali imate kot prosilec možnosti za preživetje, pri čemer se seveda štejejo tudi vaši družinski člani – če vas nekdo izmed njih z višino lastnih finančnih sredstev lahko preživlja, avtomatsko niste opravičeni do te oblike pomoči.
Minimalni dohodek, pri katerem ste še vedno deležni te vrste pomoči od1. 7. 2009 znaša:
– za samsko in prvo odraslo osebo družine 226,80 evrov
– za posameznega otroka 68,04 evrov
– za enostarševsko družino prav tako 68,04 evrov
– za vsako naslednjo odraslo osebo dodatnih 158,76 evrov

Izredna denarna socialna pomoč v izrednih primerih!

Ta oblika pomoči pa se dodeli v zares nenavadnih, nepričakovanih okoliščinah, ko sami na to niste vplivali in tega niste mogli preprečiti. Prejemnik mora v 15. dneh po prevzetju pomoči centru za socilano delo predložiti dokazila, ki kažejo na porabo sredstev iz te pomoči.

V vlogi mora kandidat sam navesti višino sredstev, ki jo potrebuje in jo potem tudi porabiti v ta namen (npr. če vam pogori kuhinja, denar namenite za pripomočke v kihinji …).

Tjaša Kržišnik

Kdo najlažje do diplome!

Študenti, ki so doštudirali iz področja računalništva in medicine, imajo najmanjše probleme pri zaposlitvi, še posebej če so diplomirali na ljubljanski fakulteti.

Največje težave imajo študenti , ki so diplomirali na področju umetnosti in humanistike. V prav takšnih ali pa še večjih težavah pa se znajdejo diplomantke, ki imajo otroka. Ljubljanska ekonomska fakulteta pa je po raznih raziskavah ugotovila, kako pomembno vlogo igrajo ustanove, kjer so se posamezniki izobraževali. Razlogi so vsekakor v odlični organiziranosti lLjubljanske univerze in pa predvsem zelo dobrih in poznanih profesorjev in profesoric.

V prvih treh mesecih po koncu študija se po podatkih temeljite raziskave zaposli več moških kot pa žensk. Vendar po nekaj mesecih te razlike ni več opaziti, posebnosti so le že omenjene diplomantke z otrokom.

Podatke, ki so jih zbrali na ljubljanski ekonomski fakulteti, pa kažejo tudi, da v času ko diplomanti zaključijo izobraževanje, imajo največ možnosti za zaposlovanje prav študenti ljubljanske fakultete. Po devetih mesecih je bilo največ brezposelnih diplomantov primorske fakultete, najtežje pa do zaposlitve pridejo diplomanti samostojnih visokošolskih zavodov in diplomanti višjih strokovnih šol, ki do diplome niso imeli zaposlitve.

Ob diplomiranju je največ zaposlenih študentov tehnike, za tem sledi družboslovje in nato naravoslovje. Diplomanti tehnike ostajajo korak pred ostalim tudi po devetih mesecih. Na visokošolskih in višješolskih ustanovah po vsej Sloveniji je v letu 2007 diplomiralo 14.725 študentov. Od vseh teh diplomantov jih je bilo več kot polovica članov Ljubljanske univerze, kar samo potrjuje prednost pred ostalimi. Do diplome jih je bilo zaposlenih nekaj več kot 35 odstotkov, devet mesecev po diplomi pa manj kot 60 odstotkov. Z omenjeno generacijo študentov so prvič znani podatki o njihovem zaposlovanju, tako za določen kot nedoločen čas, so sporočili z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Vsekakor pa diplomanti dandanes zelo težko dobijo zaposlitve primerne njihovi izobrazbi. Veliko je diplomantov, ki so brezposelni, še več pa je ljudi z zelo dobro zaposlitvijo, kot je direktor, poddirektor, razne vodje in tako dalje, ki pa nimajo primerne izobrazbe. Vendar pa imajo veliko izkušenj, kar je za večino vodilnih mož bistvenega pomena!

Gašper Kržišnik