Odvečni kilogrami

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Lepi spomladanski dnevi privabijo množice na plan. Veliko ljudi teče, se sprehaja, telovadi na prostem… Nekateri imajo namen izgubiti odvečne kilograme, ki so se jim nabrali med zimo. Ali ste tudi vi med njimi?

Čez zimo smo se lahko skrivali za debelejšimi oblačili in mogoče vmes preizkušali kakšne diete. Večina ljudi se sooči z jo -jo efektom hujšanja, kar pomeni, da kilograme, ki jih izgubimo zelo hitro tudi pridobimo nazaj. Vsi si namreč želimo čim hitrejših rezultatov in predvsem računamo na to, da nam za dosego cilja ne bo potrebno vložiti veliko truda. Če si želimo shujšati se je preprosto potrebno držati reka: Manj hrane, več gibanja. Vse je odvisno tudi od našega življenjskega tempa, saj lahko že med delovnim dnem porabimo veliko kalorij. Predvsem je potrebno paziti na prehrano in se redno prehranjevati. V jedilnik pa skušajmo vnesti čim več sadja in zelenjave. Predvsem pa popijmo veliko vode. Če se bomo veliko gibali in pazili na pravilno in zdravo prehrano, bi morali biti rezultati kmalu vidni.

Festival Scena 2011: Dan 1

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

8. 4. 2011 se je na Štuku v Mariboru zgodil prvi izmed štirih koncertov v sklopu festivala Scena. Če vas ni bilo tam, vam je lahko žal.

Prvi dan festivala Scena je zaznamoval punk rock. Nastopile so naslednje zasedbe: Tropski pingvini, Jabolčni štrudl, What a view, Trash Candy, Rukola in Blutwurst. Nekateri so lokalnim glasbenim navdušencem že zelo poznani, drugi so predstavljali novost na lokalni punk sceni, a vsi so se izkazali. Prvi dan festivala so tako zaznamovali divji punk ritmi in zelo energični bendi.

Če vas ni bilo tam, si lahko pogledate nekaj utrinkov s koncerta,

Ne zamudite pa naslednjih koncertov, ki bodo 9 .4, 15. 4 in 16. 4 ob 20.00 na Štuku v Mariboru!

Zdravje študentov

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0
Zdravje študentov

Zdravje je v vseh življenjskih obdobjih ključni dejavnik za normalno delovanje človeka in kakovost njegovega življenja. V študentskih letih je treba nanj še bolj paziti, saj je organizem izpostavljen številnim dejavnikom tveganja. Da je res naše največje bogastvo, se pogosto zavemo šele takrat, ko smo bolni.

Najprej je treba urediti zdravstveno zavarovanje
Študent, ki se redno šola, je do 26. leta starosti obvezno in dodatno prostovoljno zavarovan preko staršev. Po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ima brezplačen dostop do zdravstvenih pravic. V času študija je dvakrat deležen preventivnega sistematskega pregleda pri zdravniku in zobozdravniku. S tega stališča je za zdravje študentov dobro poskrbljeno. Nekoliko slabša je po podatkih Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani (ZDŠ) dostopnost do kliničnega psihologa, kjer povpraševanje presega kapacitete.

Izbira osebnega zdravnika: v kraju šolanja ali doma?
Zavarovana oseba se mora ob zdravstvenih težavah vedno najprej obrniti na svojega osebnega zdravnika. Le v primeru nujne medicinske pomoči se lahko obrne na najbližjega zdravnika.
Študentom Univerze v Ljubljani je na voljo Zdravstveni dom za študente, ki študentom v Ljubljani nudi celostno zdravstveno oskrbo na enem mestu. Pokrivajo dodiplomske in podiplomske študente ter učitelje. Skrbijo za področje preventive (sistematski zdravstveni pregledi, obvezna cepljenja, zdravstvena vzgoja) in kurative. Ambulante pokrivajo področje splošnega zdravstvenega in zobozdravstvenega varstva ter specialistične dejavnosti ginekologije in psihiatrije.
Če se študent opredeli za svojega osebnega zdravnika (zobozdravnika, ginekologa) v ZDŠ, mu lahko nudijo celovito zdravstveno oskrbo v primeru bolezni, poškodbe ipd. Študenti, ki imajo izbranega osebnega zdravnika v domačem kraju, dobijo tu le nujno pomoč v primeru nenadne obolelosti, sveže poškodbe, kontrole, nadaljevanje zdravljenja pa opravijo pri osebnem zdravniku.
Zdravstveno dejavnost izvajajo na dveh lokacijah. Glavna enota (sedež zavoda ZDŠ) je na Aškerčevi cesti 4 v Ljubljani in obsega splošno, specialistično in zobozdravstveno dejavnost ter laboratorij. Dislocirana enota se nahaja v študentskem naselju v Rožni dolini (blok 8) na Cesti 27. aprila 31 v Ljubljani.
Za študenta je smiselno izbrati osebnega zdravnika v ZDŠ, če je vsaj štiri dni v tednu v Ljubljani, saj je njegov osebni zdravnik v kraju stalnega bivališča med vikendom nedosegljiv (razen med dežurstvom). Nekatere fakultete sprejmejo le tista zdravniška opravičila, ki so izdana v ZDŠ. Študent, ki bi si rad izbral osebnega zdravnika v ZDŠ, mora imeti v zdravstveni izkaznici vpisan status študenta.

Sistematski pregledi ZDŠ
Vsak študent ima obveznosti, ki jih mora po zakonu opraviti v ZDŠ. To so sistematski pregledi v prvem in zadnjem letniku ter cepljenja, ki so odvisna od fakultete.
Študenti morajo v prvem in četrtem letniku študija (po bolonjskem programu 3 + 2 pa v prvem letniku magisterija) opraviti sistematski pregled, ki predstavlja pogoj za napredovanje v višji letnik. Le-ta obsega anketo, klinični pregled, pregled pri zobozdravniku, osnovne laboratorijske preiskave in zdravstveno vzgojo.
V ZDŠ opažajo, da je najpogostejša klinična diagnoza pri študentih motnja vida, ki jo ima kar tretjina. Sledijo bolezni žlez z notranjim izločanjem, t. i. endokrinološke bolezni (bolezni ščitnice, prekomerna telesna teža), bolezni mišic in veziva (slaba drža, skolioza), kožne bolezni, alergije in bolezni dihal. Presenetljiv je podatek, da ima skoraj polovica pridružene dejavnike tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni.

Dežurne ambulante in lekarne
Ambulanta splošne nujne medicinske pomoči v Ljubljani deluje 24 ur na dan v Urgentnem bloku Kliničnega centra. Nujna medicinska pomoč pomeni izvajanje nujnih ukrepov zdravnika, ko je oseba zaradi bolezni ali poškodbe neposredno življenjsko ogrožena, oziroma bi glede na bolezenske znake v kratkem času lahko prišlo do takšne ogroženosti. Če storitve niso nujne, so po Pravilih zdravstvenega zavarovanja samoplačniške.
Lekarna Ljubljana skrbi za izvajanje dežurne, neprekinjene 24-urne lekarniške službe. V nočnem času izdajajo le zdravila na recept, ki so bila predpisana istega dne in nujna zdravila.

Kako zdravi so slovenski študentje?
Po podatkih Zdravstvenega doma za študente v Ljubljani (Zanimivosti in raziskave, Miholič, 2009) so slovenski študentje v glavnem zdravi. Opažajo, da je veliko študentov zaskrbljenih zaradi bolezni svojcev. Zanima jih, kako in če se lahko bolezni starih staršev in staršev prenašajo iz roda v rod (npr. rakaste, duševne bolezni, bolezni kože). Radi poprosijo za razlago o preventivi pred potovalnimi in spolnimi boleznimi ter alkoholu. Akutne, nenadne težave želijo rešiti čim prej.
Zanimivi so tudi rezultati raziskave Resorja za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani, po kateri se med študentsko populacijo pojavljajo enake bolezni kot med neštudentsko populacijo enake starosti. Zdravnika družinske medicine ali specialista je obdobju zadnjih 12 mesecev pred raziskavo obiskalo kar tri četrtine študentov, nekoliko manj zobozdravnika. Enkrat na leto zdravnika obišče slaba tretjina študentov, dvakrat dobra četrtina in trikrat ena osmina. Manj obiskov letno je pri zobozdravnikih, večinoma gre le za en obisk. V zadnjih 12 mesecih je bilo hospitaliziranih 6,6 % študentov. Kot najpogostejše zdravstvene težave se navajajo alergije (21 %). Zanimiv je tudi podatek, da mesečno približno tretjina študentov uživa protibolečinske tablete, dostopne v prosti prodaji v lekarnah, ena najpogostejših težav pa je glavobol.

Potrebna je preventiva
Za svoje zdravje je odgovoren vsak posameznik sam. Zavedati se je treba, da biti zdrav ne pomeni le odsotnost bolezni. Zdravje je ravnotežje telesnih, duševnih in zunanjih dejavnikov. Pomembna je uravnotežena prehrana, redno gibanje, dovolj prostega časa, stiki s prijatelji, zdrava in varna spolnost, abstinenca kajenja, izogibanje poškodbam v cestnem prometu in športu, obštudijske dejavnosti, kar nas notranje dopolnjuje ter zdravi medsebojni odnosi.

Študijska depresija in duševno zdravje
Izpitno obdobje je za številne študente izjemno naporno in stresno. Učenje dolgo v noč, strah pred izpiti, pred razočaranjem sebe in drugih, soočanje z neuspehom, razočaranjem ob padcu na izpitu. Vsi ti pritiski lahko ogrozijo duševno zdravje študentov. Poleg telesnega zdravja je duševno zdravje nujen pogoj za uspešno delovanje posameznika.
Psihologi pravijo, da se nekateri ne znajo soočiti s tovrstnimi težavami, zato se zatečejo k alkoholu in drogam. Večina študentov se v študijskem obdobju prvič odpravi od doma in se sooča s popolnoma drugačnim načinom življenja. Prav zato lahko hitro zapadejo v depresijo. Znaki le-te so tesnoba in slabo razpoloženje, motnje koncentracije, zmanjšanje interesa za aktivnosti, občutki manjvrednosti, samoobtoževanja in krivde, motnje spanja, spremenjen apetit, občutki neobvladovanja svojega življenja, močni občutki jeze. Če ne trajajo dlje, je vse normalno. Če pa ne izginejo več tednov, govorimo o depresiji. Takrat je treba poiskati pomoč. Blažjo depresijo lahko preženemo s telesno dejavnostjo, prehrano, spolnostjo, aromaterapijo, sproščanjem, priljubljenimi dejavnostmi itd.
V primeru pomoči je zelo pomembno, da je le-ta dobro usposobljena ter da so študentje o tem obveščeni.

Psihološka svetovalnica (Zavod Študentska svetovalnica, Kersnikova 4, Ljubljana)
Študentje v stiski se lahko obrnejo na svetovalnico s psihološkim svetovanjem. Njen namen je študentom nuditi čim več informacij o oblikah psihološke pomoči, delavnicah, izobraževanjih in strokovnjakih s področija duševnega zdravja. Ponujamo tudi pomoč, svetovanje in informacije pri osebnih stiskah, vprašanjih in težavah na osebnem, študijskem in socialnem področju. Gre za tip svetovanja študent študentu. Nekateri svoje stiske in težave razkrivajo prijateljem, sorodnikom ali drugim zaupnikom, drugi pa jih raje zadržijo zase. Svetovalnica je namenjena obojim, tu imajo možnost svoj problem osvetliti še z druge perspektive. Dobite namreč mnenje osebe, ki vas ne pozna, pozna le vašo težavo. Nudijo pa tudi informacije o dodatni strokovni pomoči.

Ksenija Gider

Kaj pa pravijo študentje? Povprašali smo jih o tem, kje imajo izbranega osebnega zdravnika, kako pogosto ga obiskujejo, so o zdravju osveščeni, če se zanj zanimajo.

Adrijana, 21, Ekonomska fakulteta
»Pri zdravniku nisem bila že kakšna tri leta, posebnih zdravstvenih problemov nimam. V času izpitov sem sicer bolj napeta, me pogosto boli glava in manj jem, vendar kakšnih posebnih zdravil ne rabim. Tudi sicer nimam zdravstvenih problemov, niti pozimi v času različnih virusov. Osebnega zdravnika imam v domačem kraju. O zdravju ne spremljam kaj dosti, če bi rabila, bi se pa tako ali tako mogla informirati. Verjetno bi najprej kaj prebrala na internetu.«

Tjaša, 24, Pedagoška fakulteta
»Ker imam astmo, obiščem zdravnika velikokrat. Osebnega zdravnika imam doma, družinskega. Mogoče bi bilo kaj lažje, če bi imela študentskega, vendar ne želim menjati, ker se bom po končanem študiju vrnila domov. Večkrat sem mogla zaradi zdravstvenih problemov domov, ker me niso sprejeli kot nujni primer. O svoji bolezni sem že dovolj informirana, kaj drugega pa ne spremljam.«

Tilen, 25, Ekonomska fakulteta
»V domačem kraju imam osebnega zdravnika, ki je obenem naš družinski zdravnik in ga ne bom zamenjal, o tem zaenkrat ne premišljujem. Posebnih zdravstvenih problemov nimam, mogoče kakšen prehlad pozimi, zaradi tega pa zdravnika niti ne obiščem. Lekadolček, čaj, počitek, filmi pa smo zopet zdravi. O zdravju se ne informiram, čeprav bi se verjetno mogel. Mislim, da dajo na to več punce. Sicer pa v današnjem času, če potrebujem kakšno informacijo, najdeš vse na internetu. Vprašanje je le verodostojnost, verjetno se je vseeno bolj zanesljivo obrniti na zdravnika. Konec koncev so le oni za to specializirani. Na internetu pa zna svetovati že vsak, pa še narobe si lahko razlagamo.«

David, 23, Pravna fakulteta
»Zdravnika sem izbral v zdravstvenem domu za študente, ker sem moral prejšnjega zamenjati (pediater). Obiskujem ga bolj redko, pa še to pozimi, v času, ko je več virusov. Določena zdravstvena vprašanja me seveda zanimajo in se glede tega informiram na internetu. Ker ne gre za resne bolj zadeve, se o tem z zdravnikom ne pogovarjam. Če bi bilo kaj hujšega, pa bi se verjetno pogovoril najprej z njim.«

 

Kaj o zdravju in zdravstveni oskrbi študentov pravijo v Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani?

Povprašali smo direktorico Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani, Terezijo Oven, dr. med., spec. spl. med.

1. Kakšno je na splošno zdravje študentov v Sloveniji?
»Študentje, ki študirajo v Ljubljani in so v naši oskrbi, so približno tako zdravi kot drugi enako stari prebivalci našega glavnega mesta: pri njih opažamo približno enako pogostnost in vrsto akutnih obolevanj, prav tako pa podobno razširjenost kroničnih okvar in rizičnih dejavnikov za nastanek le-teh. Obolevajo za običajnimi sezonskimi obolenji, poleg teh pa tudi za prenesenimi iz drugih dežel, ker so potovanja in izmenjave naredili svoje. Epidemija kroničnih nenalezljivih bolezni, ki je zajela ves razviti svet (srčno-žilna obolenja, degenerativne okvare skeleta, kronična obolenja prebavne poti in dihal), pa tako ali tako sega na starostni lestvici v zgodnja leta tretje življenjske dekade. Tako najdemo pri študentih zadnjih letnikov (drugi sistematski pregled) že blizu 20 % predebelih, z visokim pritiskom in okvarami gibal.«

2. Če imate kakšne podatke, še morda kratka primerjava z Evropo.
»Svežih podatkov nimam, ker le-te izmenjujemo na kongresih EUSUHM. Ta bo spet letos poleti v Moskvi. Iz prejšnjih mi je znano to, da je nekaj lokalnih razlik v pogostosti motenj hranjenja, v zlorabi alkohola in prepovedanih drog in v organizirani skrbi za zdrav življenjski slog. V grobem pa smo v Evropi na »istem vlaku«, kljub velikim razlikam v razpoložljivih sredstvih za zdravstvo.«

3. Ali študentje dovolj naredijo za svoje zdravje? So dovolj informirani?
»Informiranost danes sploh ni vprašljiva, celo preveč informacij je na voljo in še zdravstveni delavci imamo težave s preverjanjem njihove verodostojnosti. Uporaba interneta je pripeljala do tega, da ljudje ne prihajajo več k zdravniku s težavami, ampak z diagnozo, ki so si jo postavili s pomočjo prebranih informacij, od zdravnika pa pričakujejo samo še ukrepanje. Pogosto tudi po vodilih spleta.
Drugo vprašanje pa je, kaj potem naredijo: doba odraščanja je doba uporništva in naše izkušnje kažejo, da se stvari spremenijo šele, ko dovolj bolijo. Veliko je trendovskih »akcij«, bolj mikavno in zanimivo je uvoženo iz daljnih dežel in tujih kultur, pa naj gre za prehranjevalne ali gibalne navade.«

4. Kolikšen delež študentov ima izbranega osebnega zdravnika pri vas, v ZD za študente?
»O deležu je težko govoriti, ker so študentje razpršeni med šolskimi, splošnimi, pediatričnimi ambulantami in nami. Zadnja leta, ko je bila rodnost nizka, so ostajali registrirani pri pediatrih in šolskih zdravnikih in so prihajali k nam samo, ko so zboleli med tednom v Ljubljani in jim je bilo do izbranega zdravnika predaleč. Zdaj jih pediatri množično »odganjajo«, ker je več rojstev, in tudi pri nas je več povpraševanja po izbranem osebnem zdravniku.
Če pa mislite naše opredeljene paciente, je dve tretjini dodiplomskih študentov, drugo pa so podiplomski študenti in naši bivši študenti, ki smo si jih zdravniki »nabrali« v dveh in več desetletjih dela v ZDŠ.«

5. Kateri zdravstveni problemi pri študentih prevladujejo, s katerimi težavami se največkrat obračajo na vas?
»Problematika se spreminja: trenutno so skoraj v enaki meri zastopana obolenja dihal (astma), refluksna obolenja prebavil, anksiozno-depresivne motnje, prometne in športne poškodbe in druga obolenja gibalnega aparata. Ob vsem tem pa se redno srečujemo s sezonskimi in stalnimi infekti dihal, prebavil in sečil.«

6. Kaj pa mentalno oziroma psihično stanje študentov? Se kaj pozna vpliv splošne gospodarske krize na zdravje študentov, predvsem psihično?
»Kolikor je kriza zajela njihovo matično družino, gotovo. Materialni okvir in s tem eksistenčna osnova se tako močno spremeni in pomeni obvezno študentsko delo, če hočejo nadaljevati s študijem.
Enim je to običajni življenjski izziv in jim ne povzroča travme, drugi pa klonejo pod pritiskom. Nasploh pa je današnji hiter tempo in količina informacij, ki nas dnevno bombardira, hud izziv za duševno zdravje vsakega.«

7. Kaj menite o izpitni depresiji? Morda kakšen podatek o tem, kakšen delež študentov zajame.
»Psihično stanje ob izpitih je bolj kot depresiji podobno anksioznosti, pri tem pa igrata pomembno vlogo še trema in vegetativna simptomatika. Dober trening lahko seveda vse to ublaži. Če pa tega ni, je na koncu seveda depresija.«

Ksenija Gider

Kreditna sposobnost

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Kaj bo prinesel Zakon o malem delu? Bo sprejet? Bomo študenti lahko opravljali le 720 ur letno? Koliko bomo zaslužili in ali si bomo sploh še lahko sami plačevali stanovanje, prehrano, šli na kakšen izlet?

Marsikateri študent sedaj dela, da si lahko plača študij, da lahko stanuje v kraju študija in s tem privarčuje nekaj denarja. Kaj natančno bi prineslo morebitno sprejetje zakona, še ne vemo, a v trenutni situaciji se nam ne obetajo prav nič boljši časi. Položnice pa bo še naprej potrebno plačevati. Kako jih bomo? Ali lahko dobimo morda kredit? Kakšni so pogoji zanj? Dominik Rašl iz Fidora.si odgovarja: »Kredit lahko dobi vsaka polnoletna oseba z dokazljivimi rednimi dohodki, ki pa morajo hkrati biti dovolj visoki. Za študente je to najpogosteje študentsko delo, štipendija ali pokojnina.«

Kreditna sposobnost
Kredita ne moremo kar tako dobiti. Poleg polnoletnosti je glavni pogoj za pridobitev kredita kreditna sposobnost, kar pomeni dovolj visok dohodek ter ustrezno zavarovanje kredita. Pri študentih in polnoletnih dijakih banke najem kredita pogojujejo še s poroštvom druge kreditno sposobne osebe, najpogosteje starša ali skrbnika.

Potrošniški in stanovanjski krediti
Po besedah Dominika Rašla iz Fidora.si, ki deluje tudi na portalu krediti.co – to je spletno mesto, kjer je mogoče najti nasvete za bodoče kreditojemalce – v osnovi poznamo potrošniške in stanovanjske kredite. »Prvi so namenjeni predvsem vsakdanji potrošnji in srednje velikim nakupom (avtomobil, pohištvo, počitnice, …), pri stanovanjskih pa gre za namenske kredite, kjer morajo sredstva biti porabljena za rešitev stanovanjskega problema (gradnja hiše, nakup nepremičnine, izplačilo deleža pri ločitvi ali dedovanju). Poznamo sicer še več vrst kreditov, vendar sta omenjena kredita najbolj osnovna in najbolj pogosti obliki.«

Minimalna plača
Da bi vam odobrili kredit, mora biti vaša plača oziroma prihodek nad minimalno določeno, ki trenutno znaša približno 572 EUR. Vse, kar je nad tem, se šteje v kreditno sposobnost in se lahko bremeni. Glede na to, da večina bank minimalno anuiteto (obrok) postavlja na višino 30 EUR, je v praksi tako, da mora neto plača znašati nad 600 EUR, da lahko nekdo najame kredit. Potrebno pa je opozoriti, da pri večini bank malice ter potnih stroškov ne računajo v kreditno sposobnost.

Kredit imam, a ga ne morem plačevati
Čeprav sem kreditno sposoben, pa se lahko zgodi, da pride vmes do nepričakovanega finančnega odtrgljaja, in kaj hitro se lahko zgodi, da ne morem plačati položnice oziroma kredita. Kakšne so posledice, če ne plačujemo kredita? »Posledice so odvisne od načina zavarovanja kredita. Če gre za hipotekarni kredit, je lahko končna posledica tudi izvršba na nepremičnini, kar pomeni, da banka postane lastnica le-te. V praksi je vmes sicer še kar nekaj korakov in možnosti za rešitev težave (odlok plačila, podaljšanje dobe odplačevanja, …), pomembno pa je, da banki čim prej sporočimo, da bo zaradi objektivnih razlogov (izguba zaposlitve, bolezen, ločitev, …) prišlo do težav pri plačevanju. Če gre za kredit, ki je zavarovan s porokom, bo moral naprej plačevati kredit porok, če pa je kredit zavarovan preko zavarovalnice, ga bo poplačala ta, a hkrati kreditojemalca terjala za poplačan znesek,« nam je povedal Dominik Rašl.

Kredit : leasing
Glavna razlika med njima je v tem, da je predmet, kupljen s kreditom, takoj v vaši lasti, pri leasingu pa ostane v lasti leasingodajalca do odplačanega zadnjega obroka leasinga. Leasing je pogosto tudi lažje dosegljiv.

Nasvet Dominika Rašla študentom
Razmišljajte dolgoročno in kredit najemite za nekaj, kar nujno potrebujete, in v višini, za katero ste prepričani, da jo boste zmogli odplačevati. Kredit pomeni veliko obvezo in na nek način tudi zrelostni izpit, saj bodo v primeru neplačevanja vašo obveznost morali prevzeti starši, ki so pri študentskih kreditih najpogostejši poroki.

Mojca Buh

Prvomajski potepi po Sloveniji

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Podajamo vam nekaj predlogov za krajše ali daljše prvomajske izlete.

Goričko
Goričko, roža slovenske kokoši, leži na skrajnem severovzhodu Slovenije, vpeto med Avstrijo in Madžarsko. Odmaknjenost od osrednje Slovenije mu daje pridih idiličnosti in eksotičnosti. Je pa tudi pokrajina prijaznih in gostoljubnih ljudi. Obmejnost in prometna odrezanost v preteklosti so pripomogli k ohranitvi bogatega ljudskega izročila in specifičnega narečja. Razgiban relief je kot nalašč za kolesarjenje, ki postaja vse bolj priljubljeno, in tudi kolesarskih poti je vedno več. Posamezni deli so bolj zahtevni, v glavnem pa je pot lahkotna. Oglejte si Ledavsko jezero, grajski kompleks Grad, kakšnega izmed številnih slatinskih izvirov, Tromejnik, Kuglo – prekmurski Triglav -, Tromejo itd. Številne kulturne znamenitosti so zapuščina pestre zgodovine. O verski pripadnosti pričajo cerkve, vaške kapelice, kamnita in lesena znamenja ter križi. Ohranjeni so tudi številni stari mlini, oljarne, žage, zbiralnice mleka in gasilski domovi.

Kras
Kras je apnenčasta planota na jugozahodu Slovenije, vpeta med Tržaški zaliv, Vipavsko dolino, Brkine, Pivko in Istro. Teran, pršut, osmice, burja, skrivnostni podzemni svet, kraške jame, vrtače, zapuščene kali, kamnite hiše, vse to je Kras. Slikovita vas Štanjel se terasasto dviga proti vrhu griča Turn. Ustavite se še v Komnu, Svetem, Lokvi, Kobdilju, Pliskovici, vsaka vas je namreč nekaj posebnega. Za konec pa poskusite lokalne kulinarične posebnosti v osmicah.

Goriška brda
Goriška brda so gričevnata, prometno odmaknjena in še vedno predvsem kmetijska pokrajina na zahodu Slovenije. Obiskovalci jih opisujejo kot eno najslikovitejših pokrajin v Evropi, s strnjenimi vasicami na številnih gričih, z majhnimi potoki med njimi, s cvetočimi terasami med številnimi vinogradi. Najlepši razgled se ponuja s 23 metrov visokega razglednega stolpa v Gonjačah in ob lepem vremenu seže vse do morja, Alp, Dolomitov in Krasa. Zaradi rodovitne prsti na flišni podlagi in prijetne mediteranske klime sta razvita vinogradništvo in sadjarstvo, ki sta že od nekdaj tržno usmerjena. V Brdih se prepletajo tri kulture: slovanska, romanska in germanska, kar se odraža v bogati kulturni dediščini. Skorajda na vsakem briškem griču ali sredi strnjene vasi najdemo cerkvico, mnoge med njimi pa skrivajo neizmerno bogastvo. Nekaj posebnega je renesančni grad Dobrovo iz 17. stoletja. Poseben arhitekturni biser predstavlja strnjena srednjeveška vasica Šmartno, zgrajena na ostankih rimskega oporišča.

Mariborsko Pohorje
Priljubljena izletniška in rekreacijska točka je kljub pestri turistični ponudbi ohranila svojo lepoto, številne naravne in kulturne znamenitosti ter etnološke posebnosti. Posebnost je tudi njegova sestava, saj je edino silikatno gorovje pri nas. Ima pa tudi specifične klimatske razmere, v katerih se prepletajo vplivi različnih klimatskih vzorcev. Preizkusite lahko višinski poligon na osmih metrih nad tlemi, ki ga sestavljajo orjaška gugalnica, steber poguma, plato za individualne ali skupinske vaje in plezalna stena. Po Snežnem stadionu, od Trikotne jase do ciljne arene Snežnega stadiona, poteka proga PohorJET-a, v ciljni areni pa se nahaja še miniJET, tobogan na zračnicah, dolg 80 m. Pri spodnji postaji pohorske vzpenjače se nahaja Slack line park, ki omogoča hojo po napeti elastični vrvi na različnih višinah. Pri hotelu Bellevue je možno poletno sankanje. Ponujajo pa še paintball, skok s padalom v tandemu, polet s toplozračnim balonom, nordijsko hojo, jahanje, golf in še več zabave. Območje prepredajo številne planinske, tematske in kolesarske poti.

Zreško Pohorje
Neokrnjena narava, pohorski gozdovi, čist zrak in voda, prijazni in gostoljubni ljudje, slikovita pokrajina z zaselki in kmetijami, bogata kulturno-zgodovinska dediščina, vse to nudi Zreško Pohorje. Peš, s kolesom, na smučeh, pozimi, poleti, jeseni ali spomladi, zmeraj je za zaužiti te lepote. Zreško Pohorje je raj za pohodništvo. Na svoj račun pridejo tudi ljubitelji kolesarjenja, golfa, ki ga lahko igrate obdani z vinogradi, jahanja, ribolova ali dvoranskih športov. Podajte se na kakšno izmed tematskih, pohodnih, planinskih ali kolesarskih poti. Slovenske Konjice so podeželsko mesto s tisočletno starotrško zasnovo. Ogledate si lahko številne dvorce (Trebnik, Konjiška gora, Oplotniški dvorec, grad v Vitanju), kovačije (Ošlakova v Boharini, Kokotčeva, Žiče), mline in žage (Bezenšek, Žiče), stare domačije (Brglez Šparovec, Oplotnica), kašče (Beškovnikova, Šentvid). Na domačijah ali v muzejih so na ogled sledovi kovaštva, mlinarstva, pletarstva in drugih obrti. Skomarje so s številnimi nizkimi lesenimi, s skodlami kritimi hišami lep primer značilne pohorske arhitekture.

Ksenija Gider

Kaj bomo gledali v tem mesecu?

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Dnevi se daljšajo, sonce nas vse bolj vabi na plan v naravo, aprilsko vreme pa s sabo nosi tudi deževne dni, zato je to še najboljša priložnost, da si ob večerih pogledamo dober film. Pa si poglejmo, kaj nam kinodvorane ponujajo v tem mesecu.

V začetku meseca na filmska platna prihaja dolgo pričakovani film, narejen po knjižni predlogi, Jaz sem četrti (I am number four). Scenarij temelji na uspešnem romanu Pittacusa Lorea, ki je med najbolje ocenjenimi in branimi romani po izboru New York Timesa. Napet znanstveno-fantastični triler v ospredje postavlja mladeniča, ki beži pred skupino okrutnih morilcev, si neprestano spreminja identiteto in se seli iz kraja v kraj ter je postavljen pred odločitev, ali bo sprejel realnost in se z njo naučil živeti ali pa ne.
V Kinoklubu Vič si lahko v aprilu ogledamo film, ki je dobil Oskarja za najboljši tujejezični film, Boljši svet (Heaven). Altruistični zdravnik Anton skuša pomagati beguncem v sudanskem taborišču, a ima številne težave tudi z družino na Danskem. Medtem ko skuša rešiti nesoglasja z odtujeno ženo, njunega mladoletnega sina Eliasa v šoli ustrahujejo nasilneži. Na pomoč mu priskoči novinec Christian in fanta postaneta najboljša prijatelja. Toda, ko na Christianovo pobudo skujeta srhljivo maščevanje, jima lahko zgolj starši pokažejo pravi način soočanja z najbolj bolečimi človeškimi čustvi. Boljši svet je razkrivanje zaprek, s katerimi se soočamo pri obvladovanju svojega osebnega življenja in družbe, v kateri živimo.
Vitez in sitnež (Your Highness) je domišljijska pustolovska komedija, ki nosi podnaslov najboljša pustolovščina do zdaj. Kaj si torej lahko obetamo od filma, ki so nam ga pripravili ustvarjalci komedije? Zadetki: Ananas ekspres (Pineapple Express)? Zabavna zgodba prikazuje dva princa iz daljnega kraljestva; pogumnemu Fabiousu zlobni čarovnik tik pred poroko ugrabi lepo nevesto, zato se mora z zdolgočasenim bratom Thadeousom odpraviti na epsko reševanje, polno nenavadnih pošasti in zelo zabavnih, omamnih ter bolečih pustolovščin. Na poti pa se jima pridruži zapeljiva bojevnica Isabel, ki v Fabiousovih mislih poskrbi za številne grešne misli.
V 3D tehniki si bomo lahko ogledali akcijsko domišljijsko pustolovščino Thor, v kateri nastopajo Natalie Portman, Chris Hemsworth in Anthony Hopkins. Nepremišljena dejanja močnega, toda arogantnega bojevnika Thora prikličejo starodavno vojno. Thor je za kazen odposlan na Zemljo, kjer je prisiljen živeti med ljudmi. In medtem, ko se Thor uči, kaj je potrebno, da postaneš junak, najbolj nevaren zlobnež njegovega sveta pošlje najtemnejše sile Asgarda, da napadejo Zemljo. Toda Thor mora, ko Zemljo ogrozi neizprosna vojska sadističnega božanstva, v številnih osupljivih bitkah znova najti svojo magično moč, da bi sebe in človeštvo rešil pred uničenjem.
Tudi nasmejali se bomo lahko, in sicer ob komediji Teden brez pravil (Hall Pass) z Richardom Jenkinsom, Christino Applegate, Jenno Fischer in Owenom Wilsonom. Najboljša prijatelja Rick in Fred sta oba poročena že več let. Ko doma začneta kazati znake nemira, njuni ženi z drznim pristopom skleneta možema podeliti teden brez pravil, en teden svobode, da počneta kar želita, brez vprašanj. V teh sedmih dneh naj bi moža ugotovila, kaj vse zamujata, ali pa se za vselej nehala ozirati za drugimi. Sprva se zdi to Ricku in Fredu kot uresničitev sanj, vendar hitro ugotovita, da so njuna pričakovanja o samskem življenju smešno daleč od realnosti.
Bliža se velikonočni čas, v katerem na filmska platna prihaja tudi družinska komedija HOP, ki govori o E. B., najstniškem sinu velikonočnega zajčka. Ljubitelji akcije in hitrih avtomobilov bodo veseli petega dela Hitrih in drznih (Fast Five). Za konec pa naj omenim še srhljivi psihološki triler Cimra, v katerem tanka linija med prijateljstvom in obsedenostjo razpara sobo v študentskem domu.

Sanda Gajsar

Svetovni dan knjige

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

23. april velja za svetovni dan knjige, dan je povezan z datumom smrti Williama Shakespeara in Miguela de Cervantesa.
V Kataloniji si na ta dan že več desetletij podarjajo knjigo in cvet, temu zgledu pa sledimo tudi v Sloveniji, saj se na ta dan organizirajo razne razstave knjig, sejmi, prireditve, recitali … Osnovni namen mednarodnega dneva je široki množici približati knjigo in razširjati bralno kulturo, Slovenija pa je ena redkih držav, ki svetovni dan knjige v sklopu Slovenskih dnevov knjige praznuje več dni. V aprilu pa praznujemo tudi mednarodni dan knjige za otroke, in sicer 2. aprila, ki ga zaznamuje tudi rojstni dan velikega danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena.
Letošnjega 23. aprila se tudi izteka program Ljubljana svetovna prestolnica knjige. V lanskem letu je festival Fabula dobil pomembni predznak in postal festival literature sveta ter s tem dobil nove dimenzije. Fabula bo v letošnjem letu potekala med 4. in 22. aprilom, v tem času pa nas bodo obiskali ugledni tuji avtorji, eden od najbolj zanimivih argentinskih sodobnih pisateljev César Aira, večkrat nagrajeni italijanski avtor Niccolò Ammaniti, švedski prozaist in dramatik Per Olov Enquist, ugledni avstrijski pisatelj Cristoph Ransmayr in nizozemska pisateljica Margriet de Moor, najkrajšo pot pa bo imel slovenski romanopisec, dramatik in esejist Drago Jančar.
V okviru festivala bo 14. aprila žirija pod vostvom Ane Č. Vogrinčič odločila, kdo bo šesti dobitnik nagrade Dnevnikova fabula za najboljšo zbirko kratkih zgodb zadnjih dveh let. Nominirane so štiri zbirke, Maločudnice (pokojne) Mihaele Hojnik, Kosec koso brusi Lada Kralja, Sobotne zgodbe Mirane Likar Bajželj in Duhovi Mihe Mazzinija. Dan pred sklepom letošnje Fabule, 21. aprila, bo v Cankarjevem domu potekal še mednarodni simpozij, posvečen Edvardu Kocbeku.
V sodelovanju s Kinodvorom pa se nadaljuje in nadgrajuje tudi projekt Kinofabula – večer knjige in filma. V veliki dvorani Kinodvora se bodo v času festivala odvrteli trije odmevni filmi, posneti po literarnih predlogah gostov Fabule (Zvenenje v glavi, Il Capitano, Kar naenkrat).
Med vsemi vprašanji na predavanjih in srečanjih v sklopu svetovnega dneva knjige pa se najpogosteje pojavlja tema digitalizacije knjig oz. razvoj in razširitev e-knjige. Strokovnjaki napovedujejo, da naj bi na slovenskem trgu e-knjige zaživele s koncem letošnjega leta.
Kakorkoli že vzamemo, pa lahko rečemo, da knjiga ni samo literarno delo, ampak je naša sopotnica skozi celo življenje, zato verjamemo, da bodo knjige ostale, ne glede na to, ali bodo še vedno izhajale v klasični obliki ali pa bodo le-to nadvladale e-knjige.

 

Banka na mobilnem telefonu

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Danes je poslovanje s financami še lažje in enostavnejše, ker nam banke ponujajo poleg elektronskega spletnega bančništva tudi spletno bančno poslovalnico, ki jo lahko uporabljamo preko t. i. pametnih mobilnih telefonov.

Mobilno bančništvo omogoča dostop do računov na poti, vse, kar potrebujemo za uporabo, je mobilni telefon z možnostjo prenosa podatkov in že imamo brez dodatnih stroškov dostop do osnovnih informacij o računih.

Kako?
Do mobilnega bančništva lahko vstopamo preko spletne strani, ki jo vpišemo v brskalnik na mobilnem telefonu, podobno kot vstopamo v spletno bančno poslovalnico preko interneta na računalniku. Za uporabo mobilnega bančništva potrebujemo transakcijski račun, odprt v banki, mobilni telefon oz. mobilno napravo z operacijskim sistemom Symbian S60 3 oz. novejši ali Windows Mobile 6.0 oz. novejši, mobilni telefon oz. mobilno napravo z dostopom do interneta ter prevzeto kvalificirano digitalno potrdilo na mobilnem telefonu oz. napravi. Mobilni telefoni z androidnim operacijskim sistemom za enkrat na žalost še ne podpirajo digitalnih potrdil, zato na njih mobilno bančništvo ne deluje.

Prednosti
Bančništvo na mobilnih telefonih ponuja preprostejše, preglednejše in hitrejše opravljanje storitev. Vse, kar naredimo na mobilnem telefonu, lahko vidimo tudi v spletnih bančnih poslovalnicah na računalniku in obratno. Mobilno bančništvo ponuja možnost uporabe dodatnega varnostnega gesla, lahko si nastavimo limit porabe sredstev in prejemanje SMS sporočil ob vstopu v spletno bančno poslovalnico. S storitvijo bančništva na mobilnem telefonu pa v bistvu pridobimo dva dostopa za eno ceno: z računalnikom in z mobilnim telefonom. Bančništvo na mobilnih telefonih ponuja možnost uporabe ne glede na našega ponudnika mobilne telefonije.

Formalnosti
Vlogo za uporabo bančništva na mobilnih telefonih lahko oddamo v bančni oz. spletni bančni poslovalnici. Slovenske mobilne banke komitentom omogočajo vpogled v stanje na računu, plačevanje s posebno položnico in bančnim nalogom, prenos denarja med računi, oddajo naročila za sklenitev kratkoročnega depozita, naročilo za povečanje limita, spremembo osebne PIN kode ipd.
Varnost pa je še vedno največja skrb za uporabnike. Banke, ki storitev ponujajo, trdijo, da je uporaba mobilnega bančništva povsem varna, saj uporabniki dostopamo do mobilne banke s svojim uporabniškim imenom in geslom, sistem uporabnika prepozna prek mobilne številke telefona, prek katere dostopa do mobilne banke, za transakcije pa je potrebno vtipkati PIN kodo.

Sanda Gajsar

Bančno poslovanje od doma

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Če je bilo spletno bančništvo pred leti še konkurenčna prednost, je spletna bančna poslovalnica danes postala nekaj samoumevnega.
Spletno bančništvo omogoča hitro, enostavno in varno opravljanje bančnih storitev s kateregakoli računalnika, priključenega na internet. Spletno elektronsko bančništvo je torej sodoben način opravljanja bančnih storitev od doma, ki poenostavi in poceni naše poslovanje z banko ter omogoča preprosto in učinkovito upravljanje oz. poslovanje z denarjem kjerkoli in kadarkoli.

Glavna prednost spletnega bančništva je, da lahko opravimo večino storitev, za katere se moramo sicer oglasiti v banki, kar v domačem naslonjaču, vse, kar rabimo, je računalnik, ustrezno geslo in internetna povezava. Geslo običajno dobimo v bančni poslovalnici, kjer moramo izpolniti izjavo za pristop k spletnemu bančništvu, s tem, da študentom različne banke ponujajo določene popuste ob pristopu ali pri mesečni uporabnini ali pa imajo za študente celo brezplačne ponudbe.

Banke preko spletnega bančništva ponujajo različne storitve, ki jih lahko opravljamo 24 ur na dan. Spletna bančna poslovalnica omogoča celovit pregled osebnih financ. Lahko vpogledamo v trenutno stanje in promet na našem računu, lahko se prijavimo oz. odjavimo od prejemanja elektronskih računov v spletni banki, preko spleta ceneje plačujemo položnice in druge račune, nekatere banke omogočajo tudi plačevanje v tujino, zahtevamo lahko izdajo plačilnih ali posojilnih kartic, zaprosimo za spremembo višine limita na osebnem računu ali plačilni kartici, v sklopu iste banke lahko brezplačno prenašamo sredstva med računi iste banke, nakazujemo denar na druge račune, ponuja nam možnost plačevanja v določenih spletnih trgovinah ipd. Izvajanje domačih in čezmejnih plačil ter prenosov sredstev med računi preko spletnega bančništva pa nam ne prihrani samo časa, ampak pomeni tudi prihranek denarja, saj je bančna provizija nižja kakor na bančnem okencu.

Tudi za varnost pri spletnem bančništvu so banke poskrbele, saj za vstop v spletno poslovalnico potrebujemo kvalificirano digitalno potrdilo. Kvalificirano digitalno potrdilo je elektronski osebni dokument, s katerim se uporabniki vsakokrat, ko vstopimo v spletno bančno poslovalnico, tudi identificiramo. Vsa sporočila, ki si jih izmenjujemo z banko preko spletnega bančništva, so šifrirana, saj se uporabniki identificiramo s svojim kvalificiranim digitalnim potrdilom in osebnim geslom, ki ga poznamo le mi sami.

Sanda Gajsar

Malo delo pravi – Vsebina ne obstaja

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Načeloma se predvolilnih tem, referendumskih vprašanj, ipd. izogibamo pa vendarle si lahko privoščimo malo zabave in ogleda ter vzamemo stvar kot iskanje hroščkov in napak na spletnih straneh vlade in ministrstev, da niso teme vedno tako resne.

Ko se sprehodimo po spletnih straneh slovenske vlade ali ministrstev lahko odkrijemo marsikatero neumnost, hrošča, napako ali kakorkoli to poimenujemo.  Določene napake so tipkarske, slovnične,  druge so bolj očitne. Vendarle pa bi vlada in ministrstva morala biti vzor. Pa je temu res tako?

Ker pa se ravno izteka čas za razpis za Zoisovo nagrado verjetno marikdo obišče omenjeni razpis ali tudi druge strani. Na spletu je v navadi, da kliknemo na marsikatero neumnost ob tem ko beremo nekaj poklikamo še okrog. No vsaj mi smo kliknili in si hoteli z zanimanjem prebrati kaj o malem delu pravi Ministrstvo za Visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Na strani:

http://www.mvzt.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi/

ali drugih linkih

http://www.mvzt.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=961 so namestili precej opazen gumb MALO DELO. Študentske čase pogrešamo, tudi sedaj ko delamo bi bilo dobro, da bi dobil bruto plačo nakazano na TRR ne pa da gre toliko za razno razne prispevke. Načeloma je res, da je stvari potrebno urediti vendar vprašanje, če tako pa smo si rekli, da vidimo kaj pravi vlada in res ob kliku na povezavo za malo delo (http://www.mddsz.gov.si/si/d) nam povedo marsikaj zanimivega odpre se stran kjer pravijo VSEBINA NE OBSTAJA – NOT FOUND.

Če tako pomislimo, kakšno sporočilo nam s tem dajejo? Glasuj proti, saj pri nas nismo nič pripravili na to temo? Vsebina ne obstaja.

Na koncu pa so vsega krivi študentje. Nihče pa se ne sprašuje zakaj si sami sebi delajo delo ob tem pa pozabijo na male linke 🙂

1...1.9291.9301.931...2.186Stran 1.930 od 2.186