Bi radi spoznali tuje države, druge kulture? Ena izmed možnosti je študij v tujini. Pogovarjali smo se z Danom Burgar Kuželički, vodjo projekta Te mika tujina v resorju za mednarodno sodelovanje ŠOU v Ljubljani, ki nam je povedal veliko koristnih informac
»Študentje se vedno bolj odločajo za odhod na študij v tujini predvsem zaradi pridobivanja novih izkušenj, učenja novih tujih jezikov, spoznavanja druge svetovne kulture. Prav tako jim študij v tujini pomaga pri grajenju osebnosti, saj s to izkušnjo pridobijo na samozavesti in samostojnosti. Sam študij pa prinese tudi veliko referenc po končani diplomi, ko si mladi diplomanti začnejo iskati delo.« Dejan Spital, sekretar za mednarodno sodelovanje pri ŠOUM.

»Mobilnost je ena izmed glavnih usmeritev bolonjske reforme študijskih programov. Tako je glavni namen izmenjave študentov izboljšati kakovost izobraževanja, pridobitev znanj, specifičnih za okolje, v katerem študent študira, spodbujati učenje tujih jezikov ter izboljšati sodelovanje in pretok informacij med izobraževalnimi ustanovami. Prav tako pomemben je neformalni vidik izmenjave študentov, saj izmenjava pomeni tudi druženje mladih iz različnih delov Evrope, torej pripadnikov različnih narodov, verstev in kultur. Na ta način se širi strpnost in vzajemno spoštovanje, ki sta temeljna pogoja multikulturnega soobstoja v današnji družbi.« Dan Burgar Kuželički, vodja projekta Te mika tujina v resorju za mednarodno sodelovanje ŠOU v Ljubljani.

Zanimanje za študij v tujini narašča
Zanimanje za študij v tujini med slovenskimi študenti konstantno narašča. Samo v zadnjem letu študentom v zvezi s študijem v tujini posredujemo čedalje več informacij. V obdobju zadnjih petih let pa je porast zanimanja za študij v tujini več kot očiten. Ob tem velja zapisati, da finančna sredstva za izmenjave/mobilnost ostajajo enaka. Cilj Evropske komisije (Zelena knjiga) do leta 2020 je doseči 20 % mobilnost, kar je za Slovenijo velik izziv.

Število mest je neomejeno
Število mest za študij v tujini je praktično neomejeno, odvisno je predvsem od iniciative posameznikov, kot tudi od članic mednarodnih programov (univerze, fakultete, koordinatorji). Mobilnost Univerze v Ljubljani je do 2 %, kar pomeni, da v enem študijskem letu na Univerzi v Ljubljani študira do 1.360 tujih študentov. Vse študijske izmenjave potekajo vzajemno. To pomeni, kolikor slovenskih študentov gre študirat v tujino, toliko lahko pride tujih študentov na študij v Slovenijo. Omejitve so torej nekako opredeljene s številom podpisanih bilateralnih pogodb med posameznimi slovenskimi in tujimi fakultetami.

Razlike med študijem doma ali v tujini
»Razlike med študijem doma in v tujini se najdejo predvsem v sami komunikaciji, saj je potrebno dobro znanje vsaj angleškega jezika. Seveda pa s prakso tudi to postane malenkosten problem. Tudi sam način izvajanja študijskega procesa se prilagaja glede na težavnost predmetov in zahtevnost profesorjev. Študenti se v večini individualno dogovorijo s profesorji o zahtevanih nalogah in pogojih, da potem lahko pristopijo k samemu izpitu. Treba pa je priznati, da so študenti na izmenjavi deležni tudi nekoliko mehkejših metod izobraževanja.« Dejan Spital, sekretar za mednarodno sodelovanje pri ŠOUM.

Kam po informacije?
Dijak se lahko po informacije za študij v tujini obrne v Študentsko svetovalnico ali pa v resor za mednarodno sodelovanje ŠOU v Ljubljani. ŠOU v Ljubljani je vse pomembne informacije o programih, ki so na voljo za študij v tujini, zbral tudi v brošuri z naslovom Te mika tujina? Elektronska različica brošure je dostopna tudi na spletni strani ŠOU v Ljubljani, točneje na povezavi www.sou-lj.si/mmi.

Mojca Buh

Tam bo tudi revija Študent!
Letošnja kampanja vseslovenskega sejma izobraževanja, štipendiranja in zaposlovanja – Informativa ’10 ima krovni slogan Ko bom velik bom … Mladi bodo namreč na Informativi, 14 dni pred uradnimi informativnimi dnevi, spoznali vse izobraževalne programe in se tako lažje odločili, katere tri programe obiskati v času informativnih dni in kam nato marca oddati prijavnico. Vsi ostali iskalci informacij pa bodo spoznali nove poti, nove možnosti ali ideje za uresničevanje kariernih ciljev, zato je drugi del kampanje zasnovan pod sloganom Tudi veliki se še učimo. 

Sejem bo potekal v petek in soboto, 29. in 30. januarja 2010 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Na sejem je prijavljenih nekaj več kot 160 izobraževalnih in državnih institucij, javnih zavodov, strokovnih združenj in podjetij. Poleg tega bo Informativa postregla še:

– z bogatim izobraževalnim programom v treh predavalnicah, dogajanjem na predstavitvenih prostorih,
– s prijetnimi pogovori v kavarni in z atraktivnim odrskim dogajanjem

Več o Informativi si lahko preberete v priloženem sporočilu za javnost ali na spletni strani http://www.informativa.si

V ljubljanskem Orto baru se v četrtek, 25. februarja obeta poslastica za vse ljubitelje punk rocka.

V Ljubljano prihajajo ponovno člani skupin Lagwagon (Joey Cape), NO USE FOR A NAME (Tony Sly) in DRAG THE RIVER (Jon Sondgrass). V okviru evropske klubske turneje se bodo predstavili v posebnem akustičnem punk rock koncertu in v nekoliko prirejeni akustični verziji odigrali največje uspešnice svojih skupin.
Vecer, ki ga ne gre zamuditi!

JOEY CAPE

Je najbolj poznan kot pevec skupine LAGWAGON in kot kitarist all-star zasedbe ME FIRST AND THE GIMME GIMMES. Poleg dela v svoji matični zasedbi Lagwagon se je kot pevec preizkusil tudi v eksperimentalni zasedbi Bad Astronaut, ki pa je po smrti bobnarja Derricka Plourde prenehala z delovanjem. Z Tony-em Sly-em iz No Use for a Name sta skupaj posnela album akusticnih verzij pesmi skupin Lagwagon in No Use for a Name, vsak od njiju pa je prispeval se po eno neizdano/novo pesem. Joey-eva se imenuje >>Violet<<
po njegovi hcerki. Prav tako je prispeval pesem z naslovom >>Minus<< za album Protect: A Benefit for the National Association to Protect Children.

http://www.myspace.com/joeycape

TONY SLY

V karieri dolgi ze krepko preko dvajset let je Tony Sly pustil svoj pecat kot frontman svetovno znane pop-punk atrakcije No Use for a Name. Bend je nastal leta 1987 in ima za sabo 9 albumov. S svojim solo prvencem >>12 SONG PROGRAM<<, ki izide 16. februarja 2010, pa ponovno dokazuje svoj glasbeni talent. Pricujoca plosca vsebuje raznoliko zbirko skladb posnetih na akusticno kitaro, ki pa bolj kot na recimo Pennywise spominjajo na kaksne Pogues. Tony-ev cut za pisanje pesmi presega zanre in klasifikacije, s cimer dokazuje da je pravi moz rock `n`roll renesanse v najboljsem moznem pomenu.

http://www.myspace.com/tonyslymusic

JON SONDGRASS

Najbolj poznan kot pevec skupine Armchair Martian ter za opravljanje svoje polovice petja v Drag The River, postaja Jon pocasi a vztrajno zmeraj bolj popularen alternativni country/punk glasbenik. Drag The River so posneli 20 albumov in vsi clani zasedbe prihajajo iz punkrock krogov.

http://www.myspace.com/jonsnodgrass

Združenje manager Slovenije je eno izmed dveh letošnjih štipendij za perspektivne menedžerje podelilo makedonski študentki Mili Markovski, ki na Ekonomski fakulteti v Ljubljani študira na mednarodnem študiju poslovodenje in organizacija IMB.

Mila Markovska že več let živi v Sloveniji in sodeluje z različnimi slovenskimi podjetji. Na ta način je močno vpeta v sodelovanje med slovenskim in makedonskim gospodarstvom. Zato se je Združenje manager Slovenije, ki štipendije podeljuje od leta 2007, odločilo, da bo Milino strokovno znanje in študijsko prizadevanje nagradilo s štipendijo, ki ji bo omogočila nadaljevanje študija poslovodenje in organizacija IMB na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Mila se je na študiju izkazala z nadpovprečnimi študijskimi rezultati.

Mila, ki je članica 16. generacije študentov IMB in Alumni združenja MBA Radovljica, se je ob prejemu nagrade zahvalila vsem, ki so ji v zadnjih letih študija stali ob strani: »Zahvaljujem se našim profesorjem, asistentom in drugemu osebju na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Posebna zahvala gre profesorju Janezu Prašnikarju, ki s svojo neverjetno energijo, predanostjo in skrbnostjo vodi program IMB. Hkrati bi se rada zahvalila svojim kolegom, s katerimi smo pripravljali naše naloge in projekte ter izmenjali veliko idej in izkušenj.«

V januarju 2010 je Agencija odprla prenovljen in dopolnjen Vodič po dostopnosti visokega šolstva (Higher Education Accessibility Guide – HEAG), ki je dostopne na spletni strani http://www.european-agency.org/agency-projects/heag. Spletni portal predstavlja edinstven vodič o podori študentom invalidom na visokošolskih institucijah s celotne Evrope.

Na spletnih straneh boste našli različne informacije, ki jih potrebujejo študenti invalidi ali strokovnjaki pri načrtovanju in odločanju za študij ali študijsko izmenjavo v tujini Namen teh informacij je, da študentom invalidom in strokovnjakom, ki svetujejo in pomagajo pri urejanju študija v tujini, olajšajo odločitev glede izbire visokošolske institucije in navezovanja stikov za nadaljnje informacij glede podpore študentom invalidom.

V projektu je sodelovalo 26 strokovnjakov iz držav članic Agencije ter Hrvaške in Slovaške, ki so zbrali specifične informacije do katerih lahko dostopate preko:
• vstopnih strani za vsako državo, ki nudijo specifične informacije o visokem šolstvu v tej državi v državnem in angleškem jeziku;
• HEAG baze, ki uporabnikom omogoča iskanje informacij o dostopnosti in podpornih službah za študente v posameznih državah.
Preko vstopnih strani za vsako državo lahko dostopate do specifičnih informacij o podpori študentom invalidom, pristopih do invalidnosti v visokem šolstvu in kontaktnih informacij služb za podporo študentom invalidom, vključno s projektnim strokovnjakom, ki je nacionalni predstavnik za HEAG projekt v izbrani državi.
Z uporabo neposrednih povezav v bazi lahko iskanje osredotočite na določene visokošolske institucije in na razpoložljivost specifičnih storitev za podporo študentom invalidom v jeziku države, ki ste jo izbrali kot tudi v angleščini. Baza trenutno vsebuje informacije iz približno 350 evropskih visokošolskih institucij.
Institucije bodo posodabljale in še dodajale informacije v bazo. Celovita prenova in ažuriranje Vodiča po dostopnosti visokega šolstva je predvidena na vsaki dve leti. vse informacije v HEAG bazi so na voljo v jeziku države na katero se informacije nanašajo in v angleščini.
Za več informacij o visokem šolstvu in invalidnosti v vaši države obiščite spletne strani HEAG baze za vašo državo ali kontaktirajte HEAG predstavnika za vašo državo.

Za več informacij o HEAG bazi lahko pišete tudi na heag@european-agency.org.

Študentje, ki ste zaradi oddaljenosti doma od kraja študija med tednom prisiljeni bivati v mestu študija, imate dve možnosti nastanitve.

Prva je, da oddate prošnjo za sprejem v študentski dom (velja tudi za dijaški dom), druga in bolj pogosta pa je najem študentske sobice ali stanovanja pri zasebnikih. Seveda, pa poleg teh naštetih možnosti obstajajo še druge, odvisne od iznajdljivosti in zmožnosti študentov. Informacije nam je posredovala Mateja Lašič, Oddelek za socialna in zdravstvena vprašanja pri ŠOUM.

Študentje, ki prvič prosite za bivanje v študentskem domu, morate vloge za sprejem v študentski dom vložiti do 10. avgusta, medtem tisti, ki si bivanje podaljšujete, oddate vloge do 20. avgusta. Do subvencije bivanja so po 12. členu Pravilnika o subvencioniranju študentskega bivanja upravičeni državljani Republike Slovenije, ki imajo status študenta in se izobražujejo po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni študij, niso v delovnem razmerju ali samozaposleni, njihov povprečni bruto dohodek na člana družine v preteklem letu ne presega 150 % povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju, imajo stalno prebivališče, oddaljeno najmanj 25 km od kraja študija, niso izključeni iz študentskega doma. Pravico do subvencioniranega bivanja imajo tudi študenti izrednega študija, ki niso v delovnem razmerju ali samozaposleni, če se študijski program izvaja najmanj tri dni v tednu. Subvencija se dodeljuje tudi za partnerico ali partnerja študentke ali študenta z otrokom. Partnerica ali partner študentke ali študenta morajo biti državljani Republike Slovenije, imeti status študenta in se izobražujejo po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni ali izredni študij, ter niso zaposleni ali iskalci zaposlitve. Subvencija se dodeljuje tudi za otroka študentke ali študenta.

Subvencija za bivanje v študentskem domu se dodeljuje za čas trajanja enega študijskega programa na prvi stopnji, enega na drugi stopnji in enega na tretji stopnji.
Če je posamezen študent vzporedno vpisan na več študijskih programov, se kot merodajen upošteva samo študijski program, na katerega je bil študent vpisan ob začetku prejemanja subvencije.

Izjeme
Izjemoma se subvencija dodeli študentu, če ima podaljšan status študenta in predloži dokazila iz pristojnih organizacij oziroma organov (socialno skrbstvo, zdravnik specialist, invalidska komisija, upravni organ) o težkem socialnem in zdravstvenem položaju (brez staršev oziroma skrbnikov, najmanj 80 % invalid, težak bolnik, težke socialne razmere, nezaposleni starši oziroma skrbniki) in sicer največ za eno leto. Subvencijo se dodeli tudi študentu, ki je končal višješolski študij in ga nadaljuje po visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem programu v skladu z merili za prehode.
Izjemoma se lahko subvencija dodeli tudi študentu, katerega stalno prebivališče je od kraja študija oddaljeno manj kot 25 km, če ima do najbližjega postajališča javnega prevoznega sredstva najmanj 4 kilometre ali če živi v posebno težkih socialnih in zdravstvenih razmerah.
Vlogo za sprejem v študentski dom pa lahko po preteku vložitvenega roka vložijo študenti s težjimi zdravstvenimi in socialnimi razmerami, če je do njih prišlo po vložitvenem roku.
Študenti s težjimi zdravstvenimi razmerami. Za težje zdravstvene razmere se smatra, da je študent težek bolnik oziroma najmanj 80 % invalid (dokazilo se dobi v specialističnem zdravstvenem zavodu, pri invalidski komisiji oziroma pri sektorju za socialno skrbstvo). Glede na naravo ter stopnjo bolezni ali prizadetosti imajo ti študenti tudi pravico do samostojne uporabe enoposteljne ali dvoposteljne sobe. V kolikor pa potrebujejo pomoč in nego, lahko z njimi v študentskem domu biva tudi spremljevalec.

Mojca Buh

V osnovi v Sloveniji poznamo 5 vrst štipendij, od katerih so vsekakor najbolj uveljavljena Zoisova štipendija, državna štipendija in kadrovska štipendija.
Študentom so na voljo državne štipendije, Zoisove štipendije in kadrovske štipendije. Več informacij o njih so nam pripravili Brigita Grbin in Danijela Gutić, Študentska svetovalnica, socialno svetovanje, ter Maršenka Marksel, Oddelek za socialna in zdravstvena vprašanja pri ŠOUM.

Državna štipendija

Državna štipendija je dopolnilni prejemek, namenjen kritju stroškov v zvezi z izobraževanjem, do katerega so upravičene osebe, ki poleg splošnih pogojev iz Zakona o štipendiranju izpolnjujejo tudi materialni pogoj za pridobitev te vrste štipendije. Državna štipendija je namenjena študentom iz socialno šibkejših družin, glavno merilo za pridobitev pa je materialni cenzus na družinskega člana, ki ne sme presegati 65 do 68 % vsote mesečnih minimalnih plač v preteklem koledarskem letu glede na to, ali štipendist študira v kraju svojega stalnega bivališča (65 %) ali študira izven kraja svojega stalnega bivališča in koliko je štipendistov kraj stalnega prebivališča oddaljen od kraja študija (66-68 %).

Kandidat vlogo za državno štipendijo (skupaj s prilogami) lahko vloži na kateri koli center za socialno delo, vendar pa bo o vlogi za državno štipendijo odločil tisti center za socialno delo, na območju katerega ima kandidat svoje stalno prebivališče. To pomeni, da se zaradi hitrejšega odločanja o državni štipendiji kandidatu splača vložiti vlogo na tistem centru za socialno delo, na območju katerega ima svoje stalno prebivališče.

Vloga za pridobitev državne štipendije se lahko vloži kadar koli med letom, če študent za državno štipendijo zaproša prvič! V primeru, da se vloži vloga sredi leta, se začne štipendija izplačevati s prvim naslednjim mesecem po odločitvi o popolni vlogi za pretekli mesec.

Zoisova štipendija
Zoisova štipendija je namenjena študentom, ki so dokazali nadpovprečen uspeh v šoli oz. na fakulteti. Za nadpovprečen uspeh se šteje: povprečna ocena na gimnaziji najmanj 4.1, na fakulteti pa 8.5; pomembno je tudi, da se kot šolski oziroma študijski uspeh šteje povprečje vseh številčno izraženih končnih ocen tistih predmetov nižjega letnika glede na letnik, za katerega se v tekočem študijskem letu uveljavlja pravica do štipendije. Je v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju glede na povprečno oceno uvrščen med najboljših 5 % v svoji generaciji. Pri tem se kot generacija upoštevajo redni in izredni študentje in dijaki tistega letnika študijskega programa, kamor je vpisan študent. Je dosegel izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja, ne glede na letnik šolanja. Izjemni dosežki so npr. najvišja mesta na državnem tekmovanju, objava znanstvenoraziskovalne naloge v strokovni reviji, nad 30 točk pri maturi itd. Vlogo za pridobitev Zoisove štipendije skupaj s prilogami je treba oddati do začetka oktobra na Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije.

Kadrovske štipendije
Kadrovske štipendije dodeljujejo delodajalci študentom oziroma dijakom, ponavadi v zameno za to, da se štipendisti pravno zavežejo, da bodo po koncu študija določeno število let delali pri tem delodajalcu, če bo delodajalec takrat to želel. Starostne omejitve za pridobitev kadrovske štipendije ni, prav tako pa se ne upošteva študijski uspeh ali državni cenzus. V večini primerov gre za individualni dogovor med štipendistom in štipenditorjem, ki medsebojno razmerje uredita s pogodbo, zato naj se študent pred podpisom tovrstne pogodbe temeljito seznani s svojimi obveznostmi! Dijaki in študenti se lahko s kadrovskimi štipendijami, ki jih podeljujejo delodajalci, seznanijo na dva načina, bodisi preko skupnega razpisa kadrovskih štipendij za posamezno šolsko/študijsko leto, ki ga objavi Sklad, ali pa na podlagi javnih razpisov kadrovskih štipendij v okviru enotnih regijskih štipendijskih shem, ki jih objavijo regionalne razvojne agencije.

Več informacij o Zoisovih in kadrovskih štipendijah lahko pridobite na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije, ki podeljujejo tako Zoisove in kadrovske štipendije in so dostopni tudi na: http://www.sklad-kadri.si/ ter na spletni strani Študentske svetovalnice www.svetovalnica.com.

Mojca Buh

Kaj pomeni evalvacija bolonjskih predmetov? Informacije so nam posredovali Zlatka Keček in Alen Brkić, Oddelek za univerzitetno politiko in izobraževanje pri ŠOUM, ter Brigita Grbin in Danijela Gutić, Študentska svetovalnica, socialno svetovanje ŠOU.

Nujni sestavni del izvedbe prenovljenih študijskih programov je tudi sprotno spremljanje in evalviranje izvedbe vsakega posameznega predmeta.

Cilj te evalvacije je dvojen:
1.) Lahko bi identificirali/prepoznali težave oziroma probleme, s katerimi so soočeni tako učitelji/asistenti kot tudi študenti pri izvedbi vsakega posameznega predmeta;
2.) Pridobimo ocene o tem, kakšne so obremenitve učiteljev in obremenitve študentov pri vsakem posameznem predmetu.

Izdelek ali storitev je kakovosten, če zadovolji pričakovanja potrošnikov oz. če ustreza predpisanim standardom. Podobno je s kakovostjo izobraževanja. Študentje imajo določena pričakovanja, kot so npr. zanimiva predavanja, smiselno sestavljeni urniki, udobne in pregledne predavalnice. Primarno je za kakovost študijskih programov odgovorna visokošolska institucija. Ta ima postavljen t. i. notranji sistem zagotavljanja kakovosti, kjer institucija ocenjuje samo sebe. Za merjenje lastne kakovosti uporablja študentske ankete, spremlja določene parametre in jih primerja z nacionalnimi ter mednarodnimi standardi.

Področja, na katerih se meri kakovost študijskih programov, so:

– zadovoljstvo študentov z izvedbo predavanj in vaj,
– kakovostna študijska literatura;
– zaposljivost diplomantov, zadovoljstvo delodajalcev z diplomanti;
– participacija in upoštevanje študentov v univerzitetnih oz. fakultetnih organih;
– število študentov na profesorja, dostopnost profesorja na govorilnih urah, odnos profesorjev in drugega akademskega osebja do študentov;
– fleksibilnost študija, število izbirnih predmetov, priznavanje različnih oblik izobraževanja;
– število gostujočih profesorjev, število lastnih profesorjev, ki gostujejo na drugih institucijah, število tujih študentov, število študentov, ki gredo v tujino;
– enakopravna zastopanost vseh družbenih skupin v študentski populaciji;
– ustrezne prostorske in druge materialne kapacitete, dobro založena knjižnica z ažurnimi strokovnimi revijami, ustrezno urejena čitalnica, številni računalniki s hitro internetno povezavo na razpolago študentom in še številni drugi parametri.

ECTS (European Credit Transfer and Accumulation System) je sistem, namenjen vrednotenju časovne obremenjenosti povprečnega študenta s študijem za dosego predvidenih učnih dosežkov. V bolonjskem procesu se ECTS, povzet iz programa Erasmus, nekoliko spremeni. Ne vrednoti več obremenjenosti profesorja, temveč se osredotoči na časovno obremenitev študenta pri posameznem predmetu in na učne dosežke, ki naj jih študent v tem času razvije. Ta omogoča oblikovanje racionalnih študijskih programov, ki niso ne prenatrpani ne preveč enostavno zastavljeni. Koliko ECTS točk je vreden posamezen predmet, pa se ugotavlja na osnovi rednih študentskih vprašalnikov. ECTS omogoča enostavno razumevanje in primerjanje različnih študijskih programov. Dijaki se tako lažje odločajo za najprimernejši študij, študenti pa za kombinacijo predmetov iz različnih študijskih programov (v kolikor to visokošolski sistem dovoljuje).

Skupaj z bolonjsko reformo se je na fakultete vpeljal tudi nov sistem evalvacije predmetov. Predmeti se sedaj evalvirajo s kreditnimi točkami, ki vrednotijo študentovo delo oz. količino truda, vloženega v študij posameznega predmeta. Ena kreditna točka tako predstavlja od 25 do 30 ur vloženega dela v predmet. Od fakultete do fakultete je odvisno, kako vrednoti izvajane predmete. Nekateri se točkujejo z višjim številom točk, bistven podatek pa je, da je en letnik vreden 60 kreditnih točk. Točke naj bi izboljšale prehodnost med programi. Ob zaključku magistrskega študija naj bi tako študent pridobil 300 kreditnih točk. Podrobnejše informacije o bolonjski prenovi so na voljo na spletni strani www.bolonja.si.

Mojca Buh

Status študenta avtomatično pripada redno vpisanemu študentu.

Prinaša ti predvsem številne ugodnosti, in sicer od študentske vozovnice za razne avtobuse, vlake itd. do bonov za prehrano, pa razne mednarodne študentske karte, ki ti omogočajo poceni spoznavanje sveta, omogočeno imaš bivanje v študentskem domu, znižane imaš razne športne, kulturne prireditve, tečaje (športne, jezikov in drugih stvari), skratka, ugodnosti je veliko …

Iz statusa študenta izhajajo pravice do:
• subvencioniranega bivanja – študentski dom ali bivanje pri zasebnikih s subvencijo,
• subvencioniranega prevoza,
• subvencionirane prehrane – študentski boni,
• štipendije,
• zdravstvenega zavarovanja po starših do 26. leta starosti,
• dela prek študentskega servisa,
• otroškega dodatka, preživnine, družinske pokojnine do 26. leta starosti.
(Vir informacij: Brigita Grbin in Danijela Gutić, Študentska svetovalnica, socialno svetovanje)

Kot smo v uvodu povedali, si z vpisom na visokošolski zavod pridobiš status študenta, katerega izkazuješ s študentsko izkaznico. S statusom študenta ti pripade tudi pravica, da lahko v času študija enkrat ponavljaš letnik ali pa spremeniš študijski program ali smer; lahko se izobražuješ po več študijskih programih, po interdisciplinarnih ali po individualnih programih, ki jih izvaja eden ali več visokošolskih zavodov; lahko pa študij tudi prekineš.

V kolikor študent izpolnjuje pogoje, si lahko pridobi tudi status športnika, kulturnika ali status študenta invalida. Vsekakor pa status študenta ne prinaša samo pravic in ugodnosti, temveč tudi dolžnosti.

Glavne dolžnosti in naloge študenta so obiskovanje predavanj, vaj in seminarjev, redno opravljanje izpitov, kolokvijev in drugih študijskih obveznostih. Status pa študent izgubi, če diplomira, če ne diplomira v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra, če se izpiše, se ne vpiše v naslednji semester ali letnik, je bil izključen, dokonča podiplomski študij ali če ne dokonča podiplomskega študija v ustreznem, s statutom predpisanem roku.
(Vir informacij: Zlatka Keček in Alen Brkić, Oddelek za univerzitetno politiko in izobraževanje pri ŠOUM)

Mojca Buh

Kje, kdaj in na kakšen način se lahko zabavate? Kateri klubi so najbolj in oz. kje je najbolje poskrbljeno za zabavo do jutranjih ur?

To in še veliko več vam ponuja pestro študentsko življenje, ki je vsekakor posebno življenjsko obdobje. Da ga boš zaživel/a v polni meri, nikar ne spreglej naslednjih dejstev!

Brucevanja

V Ljubljani, natančneje na gospodarskem razstavišču, se vsako leto odvija največje brucevanje pri nas. Dogodek, ki vedno privabi velike množice ljubiteljev glasbe in nore zabave, zares ne smete zamuditi. Najbolj popularni slovenski glasbeniki, DJ-ji, zvezdnice in zvezdniki … vse to samo za vas in za pester vstop v študijsko življenje!
Posamezna brucevanja pa se odvijajo nekje v mesecu oktobru oz. začetku novembra. Tudi tega se udeležite in spoznajte nove prijatelje.

Lampiončki
Tradicionalno organiziran dogodek vsako leto privabi zares ogromno študentov. Gre za športno obarvan dogodek, ki povezuje študente Univerze v Mariboru, privabi pa tudi športne navdušence drugih univerz. Ponavadi se ta dogodek, ki je prerasel že v skoraj pravi študentski praznik, odvija konec maja, ko so izpiti že za vami!

Škisova tržnica
Si že slišal zanjo – seveda, le kdo ni?! Gre za največjo študentsko prireditev, ki traja en dan, poteka na enem mestu in kjer se skupaj zbere kar prek 55 študentskih klubov iz celotne Slovenije. Začetek maja si obvezno rezerviraj za Škisovo tržnico!

Cvičkarija
… vsako leto poskrbi za pravi cvičkarski dogodek. 4 fenomenalne zabave, ki jih organizirajo novomeški študentje – kako tudi ne, saj spijo, dihajo in mislijo s cvičkom. Ljubljana, Izola, Novo mesto in Maribor so lokacije, kjer vino teče v potokih. Vsekakor pa je dogodek združitev prijetnega s koristnim, saj je prvi del namenjen predstavitvi dolenjske kulturne dediščine, drugi del pa je bolj zabavno obvarvan. Torej, prieditev se odvija nekje med koncem aprila in koncem maja s cvičkom v roki in obilo dobre glasbe. Če si sorodna duša tem dejstvom potem si rezerviraj čas za Cvičkarijo!

Mortadeljada
Mmmm, kako je dobra! Kaj že?! Kraljica Mortadela, seveda! Mortadeljada – prireditev, namenjena pravim gurmanom, je ena izmed mnogih študentskih zabav. Obilo dobre glasbe, pijače in jedače, najboljša publika, odlično vzdušje, pa še vse skupaj na enem mestu. Kaj še želite boljšega?!

Majske igre
… so največji kulturni, športni in zabavni dogodek, ki je namenjen predvsem sprostitvi po napornih dneh za knjigo. Odvijajo se v Ljubljani, sledi jim tradicionalen pohod na Rožnik, pričakujete pa jih lahko meseca maja.

Bujta repa
Tudi študentje Prekmurja imajo poseben študentski večer, katerega so poimenovali Bujta repa. Prekmurci trdijo, da je to dogodek, ki je najdlje zapisan v zgodovino, in sicer v leto 1993. Komur ni težko in seveda lahko za dobro zabavo, odšteje nekaj »evrčkov« več, zabavo prične z dobro večerjo, nadaljuje pa se s še boljšo glasbo, kjer gre ponavadi za prekmurske glasbenike.

Drugo
Seveda pa se tekom leta odvijajo še druge študentske zabave – nikakor ne smete zamuditi Refoške fešte, Koroške gaude, Zabl žura, Jazz Cerkno, Lent, Rock Otočca, Piše se leto … in še mnogih drugih dogodkov, ki zares popestrijo študentsko življenje.

Ljubljana – mesto pestrega nočnega življenja!

Mesečni razpored zabav – da ne boste česa zamudili:
– december je mesec prednovoletnih zabav, za katere poskrbijo posamezne fakultete
– februarja se v Rožni dolini odvija pravo študentsko pustovanje
– zabava ob zaključku meseca izobraževanja in kulture se odvija konec marca
– april je čas za Mortadeljado
– začetek maja čas Millionhuana Mars
– konec aprila se študentje odžejajo na Cvičkariji
– maj, Škisova tržnica
– maj, Majske igre in zabava na Rožniku

Ne le, da sprostijo vaše telo, možgančke in duha, temveč popestrijo tudi vaše življenje. Zabave so namenjene vam – študentom – zato se udeležite vsaj tistih, ki so oblikovani po vašem okusu. Študijsko življenje pomeni tudi »žuranje«, ampak nikar tega ne vzemite dobesedno – na prvem mestu naj bo namreč študiranje!

Tjaša Kržišnik