16.4.2011 ob 10.00
V soboto, 16. aprila, bo v stari Ljubljani potekala ekološko-čistilna akcija. S sodelovanjem potapljačev, ribičev, gasilcev, čolnarjev in reševalcev bomo očistili Ljubljanico. Pripravili so tudi krajšo kulturno-zabavno prireditev, v kateri bo Povodni mož iskal svojo Urško. Na Čevljarskem mostu pa bo Turizem Ljubljana mimoidočim delil cvetoče lončnice.
Po prihodu iz ZDA lahko, kljub ne ravno dolgi dobi, ki sem jo preživel tam, ugotavljam, da so – globalizaciji navkljub – tam še vedno prisotne stvari, ki presenetijo.
Nekaj zaključkov sem lahko naredil kljub trditvam nekaterih, da po obisku zgolj največjih mest ni mogoče dobiti dobre predstave o Ameriki; to trditev bi malo cinično lahko aplicirali tudi na to, da tam ni toliko debelih ljudi, kot nam sicer slikajo Američane, ki so tudi sicer znani po ekstremih.
Medtem ko smo se predstavniki slovenske rase pri pet stopinjah nad ničlo odeli v plašče ali pa se greli na druge načine, je nemalo domačinov nonšalantno hodilo okrog v kratkih rokavih (in to ne zgolj številni tekači v Centralnem parku ali pa – v primeru WDC – kar po celem mestu).
Če torej ugotavljamo, kaj se nam zdi vrednostno pozitivno in tako vredno posnemanja in kaj ne, je velika popularnost takšne ali drugačne rekreacije nedvomno pozitivna.
Na drugo vrednostno stran pa zanesljivo sodi turbopotrošništvo; med drugimi kazalci tovrstne usmeritve so denimo povsod prisotne reklame za odobritve posojil, za odvetniške storitve z navedbo povprečnih iztoženih zneskov v raznih tožbenih temeljih in denimo za oglaševanje zastavljanja predmetov, prikazano celo v obliki stripa, češ kako bo naše življenje po zastavitvi lepše; vse to in še več priča o še bolj skrajni kapitalistični miselnosti, manjka pa pristnost človeških odnosov; tudi tam živeči Slovenci, s katerimi sem govoril, zatrjujejo, da odidejo tja zgolj zaradi posla, preradi pa se potem vračajo domov.
Nedvomno gre pri ZDA za velik ‘bazen' idej, znanja in priložnosti; že v izhodišču so tja emigrirali bolj podjetni ljudje, ki so iskali priložnosti; dotok človeškega potenciala, tudi strokovnjakov, pa je bil silno velik tekom 2. svetovne vojne in v času po njej; tako so danes v Ameriki nekatere najboljše univerze na svetu.
Ameriški model je veliko bolj liberalno naravnan kot slovenski; liberalnost v ekonomskem smislu pomeni, da država poskrbi predvsem za to, da deluje pravni red, da deluje vojska, policija, da se pobirajo davki, manj pa jih skrbi socialni aspekt življenja v družbi – zdravstvo, šolstvo -, tukaj smo Slovenci na boljšem; čeprav nas vsak dan učijo, kako je naša država požrešna, smo kot družba bolj socialni, kar je pozitivno; vseeno je treba najti pravo ravnotežje med konkurenčnostjo in uspešnostjo gospodarstva in zadostne ravni socialnih pravic, ki naj pripadajo človeku kot članu skupnosti.
Američani pa so na drugi strani zelo ponosni na svojih dobrih 200 let ‘narodne' zgodovine in na vse narodne simbole; zastave so izobešene povsod, v muzeju ameriške zgodovine, katerega ogled kustosi toplo priporočajo kot prvovrstno doživetje; ena največjih svetinj je njihova državna zastava in z njo povezana zgodovina.
Pozitiven je tudi bolj spoštljiv odnos do državnih institucij, medtem ko se jih pri nas (dostikrat neupravičeno) blati vsepočez in se poskuša na podlagi najbolj banalnih in celo izmišljenih argumentov diskvalificirati nosilce vse tja do predsednika republike, sodišč; izpred oči namreč izginja zavedanje, da tu ne gre za nikakršno klanjanje ‘veliki živini', ampak za kritiko naših z ustavo utemeljenih organov državne oblasti in da bi morali biti nosilci teh funkcij zaradi funkcije same deležni spoštovanja, kritizirati pa bi bilo upravičeno le dokazljivo napačna ravnanja.
Čez lužo je odnos do državnih institucij drugačen. Prisostvovati kot obiskovalec v sodni dvorani je privilegij, za katerega se je potrebno vnaprej napovedati, povezan pa je s kopico varnostnih ukrepov, med samo obravnavo pa ni obiskovalcem dovoljeno niti pitje vode iz plastenke niti uporaba elektronskih naprav; vse te prepovedi pa ne ostanejo na ravni retorike, ampak je njihovo neupoštevanje dejansko sankcionirano z odstranitvijo iz dvorane.
Čeprav so nekateri varnostni ukrepi že kar krepko čez mejo paranoje (sprašujemo se lahko, kaj dejansko s tem uspejo preprečiti), je na drugi strani paradoksalna pravica do nošenja orožja na podlagi odločbe Vrhovnega sodišča ZDA po celotni državi ustavno zajamčena.
Takšna in drugačna potovanja so torej koristna tudi z vidika, da omogočajo spoznavanje različnih ureditev in posledično primerjavo z lastno, ki jo tako lahko umestimo v širši kontekst in se do nje kritično opredelimo. Če smo dovolj podjetni, pa lahko pripomoremo tudi k prenosu pozitivnih tujih praks v domače okolje.
Blaž Božnar
Hitro in natančno tipkanje je še kako pomembno pri uporabi računalnikov, saj je lahko naša produktivnost precej manjša, če tipkanja ne obvladamo. Marsikdo se svojega tipkanja ni naučil na kakšnem tečaju oziroma v šoli, ampak se je do znanja dokopal kot samouk. Če ste tudi vi med takimi in niste popolnoma zadovoljni s hitrostjo in natančnostjo svojega tipkanja, si lahko pomagate s številnimi spletnimi stranmi. Pri nekaterih učenje poteka skozi igro, nekatere druge pa so bolj tradicionalne in resnejše. Žal pa se tipkanja šumnikov na njih ne boste morali učiti, saj gre za angleške spletne strani. Poglejmo si jih nekaj.
Free Typing Game
Ena od opcij, ki jih ponuja spletna stran http://www.freetypinggame.net, je igranje posebnih iger, pri katerih krepimo svoje tipkarske spretnosti. Poleg igranja iger nam ponuja tudi različne lekcije. Ko z njimi zaključimo, pa se lahko preizkusimo še v posebnih testih.
Typing Web
Ena bolj uporabnih strani je http://www.typingweb.com. Na njej se lahko urimo v tipkanju številnih besed, pri čemer imamo v vsakem trenutku v zgornjem delu na razpolago informacije o našem tipkanju. Podan imamo npr. čas tipkanja, število natipkanih besed v minuti ter natančnost tipkanja v odstotkih. Za bolj zabavno učenje pa na strani ne manjkajo niti igre.
Type Online
Spletna stran http://www.typeonline.co.uk sicer ne ponuja iger, a poleg različnih urjenj tipkanja ponuja tudi napotke, kako tipkati čim bolj varno in se izogniti sindromu karpalnega kanala.
Kiran's Typing Tutor
Zadnja navedena spletna stran je http://www.kiranreddys.com/. Pri njej se ne moremo učiti tipkanja direktno na spletni strani, ampak moramo za učenje iz nje na računalnik presneti poseben program. Brez skrbi, je brezplačen. V njem so na voljo igre, preko 500 različnih lekcij ter posebno učenje tipkanja, namenjeno otrokom med četrtim in osmim letom.
16.4.2011 in 17.4.2011 ob 09.00-19.00
V prostorih Rastlinjaka Botaničnega vrta Ljubljana bo ta konec tedna na ogled posebna razstava eksotičnih živali. Ogledali si bomo lahko kače, kuščarje, želve, pajke, dihurje ter druge vrste plazilcev in dvoživk. Ogledati si bo možno še mesojede rastline, mediteranske rastline in sočnice.
Razstavo bodo spremljale delavnice, predavanja, videoprojekcije idr.
Več informacij in program: http://www.bioexo.si
14.4.2011, Ljubljana, ŠD Stožice
V Ljubljano prihaja s predstavo Troja turška skupina Fire of Anatolia. Plesni spektakel je pripravljen po eni izmed najstarejših in najbolj poznanih zgodb človeštva. Zgodba Troje je ena najlepših ljubezenskih zgodb prepletena z vojno. V predstavi nastopa čez 50 plesalcev, med drugim tudi odlične trebušne plesalke. Odlikujejo jo pestri kostumi in scenska postavitev. Kot zanimivost, v predstavi uporabijo več kot 2 tisoč kostumov in čez 200 parov plesnih čevljev. Posebnost je kar 8 m visok Trojanski konj.
Plesna zasedba se v svojih produkcijah posveča predvsem mitološkim in zgodovinskim tematikam.
Ali se zavedaš, kakšen pomen ima gibanje za zdravje? Ali veš, da se med gibanjem sproščajo endorfini ali hormoni sreče, ki človeka navdajajo z občutkom zadovoljstva, ki pomagajo pri premagovanju stresa in psihičnih obremenitev? Ali veš, da je tek najbolj množičen način preživljanja časa v gibanju? Ali veš, da je tek ena primernejših oblik gibanja, ki omogoča učinkovito hujšanje in nadzor nad težo?
Upam, da so te ta vprašanja opogumila, da se s tekom spoznaš, če se še nisi! Pomladni čas je pravšnji za začetek s tekom. Topli in sočni dnevi se sami od sebe ponujajo za odhod v naravo. Nadeni si športne copate in se odpravi na Rožnik, Golovec, v Tivoli ali na Pot spominov.
Pa še pripraviš se lahko na svoj prvi množični tek – Študentski tek na grad! Ali sploh veš, kaj Študentski tek na grad sploh je? Tako kot pravijo, da pravi Slovenec postaneš šele po krstu na vrhu Triglava, pravi Študent postaneš šele, ko se prvič udeležiš Študentskega teka na grad.
Študentski tek na grad je množični netekmovalni tek. Namenjen je promociji teka in gibanja nasploh, namenjen je povezovanju študentske skupnosti v Ljubljani. Začetki Študentskega teka segajo v leto 1993, ko se je skupina študentov na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani odločila Ljubljani podariti nekakšno množično športno-rekreativno prireditev, s katero bi prebivalce Ljubljane opozorili na to, da v Ljubljani živi velika in prijazna študentska skupnost. Od takrat do danes je po 2,5 km dolgi progi od Prešernovega spomenika do Ljubljanskega gradu teklo več kot 15.000 tekačic in tekačev, v soncu in dežju.
Udeležba na teku je enostavna in brezplačna. Ni se potrebno predhodno prijaviti, saj se prijave zbirajo na štartu na dan teka. Vse ostalo naredimo mi! Damo ti štartno številko, sprožimo tek, spremljamo te na progi in te pričakamo v cilju s spominsko majico in osvežilno pijačo. Pa zagotovimo ti prijetno in množično družbo.
18. Študentski tek na grad ima letos še več prijateljev. Teku so ostali zvesti Fundacija za šport, Mestna občina Ljubljana, ŠOU v Ljubljani in E-študentski servis.
Glavni partner Študentskega teka na grad je športna blagovna znamka svetovnega slovesa NIKE, ki nas bo z najrazličnejšimi nagradnimi igrami preko FB spremljala vse do samega začetka teka.
»Tecimo skupaj za solidarnost in pravičnost« bo letošnji slogan NIKE študentskega teka na grad. S tekom se bomo pridružili akciji Slovenske Karitas, katere cilj je ozaveščanje ljudi o problematiki podnebnih sprememb v povezavi z revščino v Afriki. Tekli bomo tudi v znamenju solidarnosti do vseh ljudi, ki jih posledice podnebnih sprememb najbolj prizadenejo. Prebivalci revnih dežel so s svojim načinom življenja najmanj prispevali k tem spremembam, občutijo pa jih najbolj. Pridi in pomagaj nam preteči 40.075 km, kolikor znaša obseg zemlje.
Letos bomo tekli v ponedeljek, 9. 5. 2011. Ta dan bo zelo pomemen vsaj iz dveh razlogov. 9. 5. je dan osvoboditve Ljubljane in na dan letošnjega Študentskega teka na grad bo tek praznoval svoj 18. rojstni dan – postal bo polnoleten.
Pridruži se nam na Nike študentskem teku na grad in preživi dan v dobri družbi in gibanju! Vidimo se 9. 5. 2011 na “Prešercu”.
Za več informacij obišči spletno stran www.sousport.si oz. pojdi na:
17.30-18.45 – zbiranje prijav
19.00 – štart teka
19.30 – podelitev priznanj in nagrad
Tekst in foto: Zvijezdan Mikić
Zakon o malem delu je padel – proti je glasovalo 80,15 %, za pa 19,85 % volivcev. Udeležba je bila 33,84 %.
Znani so neuradni izidi referenduma o zakonu o malem delu. Po 577.832 preštetih glasovih je proti zakonu glasovalo 80,15 odstotka volivcev, za pa 19,85 odstotka. Minister Ivan Svetlik: “Referendumska kampanja je bila zelo demagoška.” Dušan Semolič: “To je jasen signal vladi, da mora spremeniti odnos do socialnih partnerjev”.
Naslov zveni nekako znano, ne pa povsem.
Gre namreč za motivacijski naziv študentov 4. letnika Pravne fakultete, ki smo v okviru izbirnih predmetov ekonomske in gospodarskopravne usmeritve izvedli strokovno ekskurzijo, v sklopu katere smo dobrih 14 dni preživeli v Združenih državah Amerike.
V ZDA je tako potovalo 28 študentov in 2 profesorja (prof. dr. Janez Kranjc in prof. dr. Franjo Štiblar), ki sta organizirala in vodila vsebinski (strokovni) del ekskurzije.
Priprave
Izvedba ekskurzije je seveda zahtevala kar nekaj priprav, tako organizacijske kot tudi vsebinske narave. Vsak študent je tako moral nekaj prispevati; če ni sodeloval v organizacijskem odboru, je moral pripraviti in predstaviti seminarsko nalogo, ki je vsebinsko pokrivala določen aspekt ekskurzije.
Ker je šlo v prvi vrsti za strokovno ekskurzijo, se je bilo potrebno seznaniti z ameriško ustavno ureditvijo, predvsem v smislu poznavanja vseh treh vej federalnih oblasti, saj smo v sklopu ekskurzije vse tudi obiskali. Poleg tega smo se vsebinsko pripravili tudi na ogled mednarodnih organizacij, del priprav pa je zajemal tudi splošne značilnosti ZDA in mest, v katerih smo ekskurzijo izvedli.
New York City
V sklopu strokovnega dela ekskurzije smo v NYC med drugim obiskali Organizacijo združenih narodov (OZN oz. angleško UN), kjer nam je poleg drugih predavateljev o mednarodnih odnosih in ljudeh, ki v njih nastopajo, med drugim predaval jordanski princ Zeid bin Ra'ad, ki je ambasador svoje države v OZN.
Naslednji dan smo prisostvovali predavanju podiplomskega študija prava na NYU (New York University) School of Law, in sicer svetovno znanega profesorja J. H. Weilerja, strokovnjaka za pravo Svetovne trgovinske organizacije (angleško WTO).
Kot se spodobi, smo obiskali tudi eno izmed vodilnih odvetniških pisarn v ZDA – Seward & Kissel -, kjer so nam tamkajšnji odvetniki prikazali realnost obsega odvetniškega dela (ta realnost pomeni zelo velik obseg in veliko število nadur, delo tudi ob vikendih in praznikih; vse to predvsem na začetku kariere), hkrati pa nam povedali, da je gospodarska kriza kvečjemu povečala obseg njihovega dela.
Obiskali smo tudi sodno obravnavo in tako videli, kako se tam pravo udejanja v praksi sodišč; ogledali smo si obravnavo v primeru Raj Rajaratnam vs. US; Raj je Američan, rojen na Šri Lanki, in je obtožen zlorabe notranjih informacij; šlo naj bi celo za najhujši primer zlorabe notranjih informacij v povezavi s ‘hedge' skladi v ameriški zgodovini; po trditvah tožilstva naj bi med letoma 2003 in 2009 na nelegalen način zaslužil 45 milijonov ameriških dolarjev, grozi mu 20-letna zaporna kazen, proces pa še vedno teče.
Slovenski predstavniki v tem delu ZDA
Da pa ne bi povsem pozabili na domovino, smo se oglasili tudi v skupnosti Slovencev na Manhattnu, ki je organizirana v okviru cerkve sv. Cirila; kot zanimivost – cerkev z ostalimi prostori je edina nepremičnina na Manhattnu (pa tudi v celotnem NYC), ki je v lasti Republike Slovenije. V okviru skupnosti seveda potekajo bogoslužja v slovenskem jeziku, prav tako pa je tam organizirana tudi šola slovenskega jezika za odrasle; včasih se je izvajala tudi za otroke, vendar je bilo udeležencev na koncu žal premalo za izvajanje programa.
V WDC smo obiskali slovensko veleposlaništvo, kjer je po sprejemu s strani veleposlanika RS, Romana Kirna, sledilo izjemno zanimivo predavanje prof. Marka Vlašića, ki je bil eden izmed tožilcev na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije; predstavil je primer genocida v Srebrenici, ki ga je kot tožilec preiskoval tudi sam.
Na obisku v Svetovni banki (WB) in Mednarodnem denarnem skladu (IMF) nam je slovenski predstavnik v obeh institucijah, Andrej Kavčič, predstavil njuno delovanje; šli smo tudi na ameriško zunanje ministrstvo (State department), kjer smo imeli nekaj zanimivih predavanj s strani zaposlenih, zadolženih za področje Slovenije in okolice, dodobra smo si ogledali tudi Kongres.
Kongres je ameriški parlament, ki je sestavljen iz dveh enakopravnih delov – Predstavniškega doma in Senata; tam smo se srečali z ameriškim demokratskim senatorjem Tomom Harkinom, ki ima slovenske korenine; njegova mati je bila namreč iz Škofje Loke in je v ZDA emigrirala v času med obema svetovnima vojnama; prav zato senator rad prihaja v Slovenijo.
Za konec strokovnega dela ekskurzije pa smo si kot turisti ogledali tudi Belo hišo.
Po strokovni plati smo študenti tekom svoje ekskurzije lahko spoznali in izkusili marsikatero ameriško zamisel; stvar vrednostne ocene pa je, ali je vredna posnemanja, saj nekritično povzemanje tujih rešitev ne vodi vedno do dobrih rezultatov.
Po ekskurziji nas je večina vseeno zatrjevala, da je sicer Amerika še vedno dežela, polna znanja in priložnosti, da pa smo še vedno zadovoljni, da živimo na tako lepem koščku Zemlje (kjer pa je seveda možnih še veliko izboljšav).
Blaž Božnar
Neža Gregorčič Žgombič je estetologinja – svetovalka za izgled, predavateljica in direktorica podjetja STATUS.
V modni svet jo je poneslo manekenstvo, s katerim se je ukvarjala 13 let, od tega 4 leta profesionalno. Eden njenih zadnjih projektov je »Šola za moderne ženske«, ki je namenjena vsem ženskam, ki si upajo in drznejo svoje življenje preživeti polno in samozavestno.
Kot manekenka ste dobili veliko znanja o modi, kje ste si še pridobili znanje?
Znanje o ‘stylingu' sem izpopolnjevala v priznanem londonskem salonu kot ‘image consultant', pred tem pa na High fashion school.
Modne smernice za leto 2011
Obleke:
– sofisticirana in elegantna krila,
– široke hlače z visokim pasom,
– futuristična vojaška moda,
– široki ¾ rokavi,
– dolge obleke do gležnjev z vrvico okoli vratu,
– kombinezoni,
– ženstvene 50s, 60s, 70s,
– čipke, prosojnost.
Barve, ki prevladujejo v letošnjem letu so: roza, oranžna, marelično roza, rumena, zelena, modra barva od temno modre do turkizno modre, peščene in zemeljske barve, opečnato rjava in bela barva – barve življenja, igrivosti, energije, …
Kakšen pomen ima izgled na javnem nastopu?
Nastopanje pred publiko je za ogromno ljudi hud stres. Javno nastopanje je lahko prava nočna mora. A na srečo se ga da z nekoliko vztrajnosti kar dobro naučiti. Redko se kdo rodi z zmožnostjo brezhibnega javnega nastopanja. V veliki meri je ta kvaliteta posledica trdega dela. Poleg nastopa pa je pomembna tudi obleka. Obleka naj poudari vašo osebnost in organizacijo, ki jo zastopate. Seveda ne bo odveč, če z obleko še dodatno podprete temo, ki jo predavate. Najpomembneje je, da se v izbrani obleki dobro počutite. Vse, kar vam ni udobno ali vam iz kakršnegakoli razloga ne ustreza, je najbolje, da takoj črtate. Obleka, ki jo izberete, mora poudariti vaše naravne barve in silhueto telesa, obenem pa morate paziti, da slučajno ni preveč opazna ali celo kričeča. Kot takšna lahko kaj hitro preusmeri misli poslušalcev od vašega govora na vas, tega pa si prav gotovo ne želite. Dobrodošlo je, če vaša obleka podpre vašo osebnost in temo, o kateri teče pogovor. Torej je odvisno tudi od teme, o kateri bo potekala beseda. Za TV nastop odsvetujem poudarjene črte in drobne pike, saj le-te “migetajo” na TV zaslonih.
Neža Gregorčič Žgombič je predavateljica kar 5 različnih tema, ena izmed njih je tudi »Estetika oblačenja«, je osebna modna svetovalka, svetuje za podjetja, poleg tega usposablja in izobražuje bodoče stiliste izobražujem in prodajalce in svetovalce visoke mode in modnega tekstila. Je zastopnik za blagovno znamko The Earth Collection in idejni vodja in programska voditeljica za »Šola za moderne ženske« ter dodaja: »Samozavest je pravica in ne le privilegij.«
Ali Slovenci sledimo modnim trendom, kakšen narod smo, kar se tiče mode, se znamo obleči za vse priložnosti?
Slovenci generalno ne sledimo modnim trendom v primerjavi s kakšnimi Italijani, Hrvati, Španci, … To pa ne pomeni, da se Slovenci ne znamo obleči. Imamo takšne in drugačne ljudi. Nekateri so zelo lepo in izbrano oblečeni, drugi pa bi nujno potrebovali nasvet. Lahko pa trdim, da so se Slovenci na tem področju v zadnjih letih izboljšali, če se lahko tako izrazim. Imamo kar nekaj Slovencev, ki imajo svoj edinstven slog, kar govori o karakterju posameznika. Smo samosvoji, nekoliko drugačni in v zadnjem času dosti bolj odprti za spremembe tudi na modnem področju.
Kako poteka delo svetovalca za osebni izgled, gre za težko delo?
Delo osebnega svetovalca je dosti težje, kot si to marsikdo predstavlja. Tako delo zahteva celovito, odgovorno in izdelano osebo, ki točno ve, kaj dela in kam želi pripeljati svojo stranko ali naročnika. Taka oseba mora: poznati veščine javnega nastopanja, imeti prijeten in urejen videz, imeti rada delo z ljudmi, se znati prilagoditi stranki in njenim željam ter potrebam, jasno komunikacijo, znanje na področju mode in estetike oblačenja, poznati različne stile oblačenja in njihove zapovedi, poznati mora zakonitosti telesa, barvne tipe (strokovni del), kodeks oblačenja za različne priložnosti in še in še bi lahko naštevala. Je pa to delo zelo raznoliko, zanimivo in odgovorno. Osebno neznansko uživam in si ne predstavljam, da bi v življenju počela kaj drugega kot ravno to, kar delam! Tisti, ki me poznajo, bi rekli, da se čuti, da svoje delo opravljam s srcem in dušo.
Kaj svetujete mladim, ki iščejo svojo prvo službo, kako naj se oblečejo za razgovor?
Za razgovor se moramo vedno lepo urediti in predhodno dobro pripraviti. Zunanji videz je le prvi vtis, ki naj bo brezhiben, saj druge možnosti ne boste več dobili. Umiti lasje, sveže stuširani, uporaba stika nujna, urejen obraz: moški obriti, ženske nežno naličene, urejeni nohti. Obleka naj bo čista, zlikana in ne preveč vpadljiva. Izberite umirjene barve in elegantno oblačilo, v katerem se dobro počutite, udobne čevlje (moški na vezalke, ženske z nekaj petke, ki naj ne bodo izrabljene). Z dodatki nikar ne pretiravajte, ura naj bo elegantna. Seveda pa je naš videz pogojen glede na delovno mesto in podjetje oz. ustanovo, institucijo, … Ne pozabite, da je poleg zunanjega videza zelo pomembna tudi priprava na sam razgovor, vaš nastop (rokovanje, drža telesa, mimika, gestikulacija, tempo govora), predhodno se moramo pozamimati o samem podjetju in podobno.
Mojca Buh
Ženevski klub pod okriljem Pravne fakultete v Ljubljani organizira v teh dneh za najbolj perspektivne študente strokovno ekskurzijo na Kitajsko in v Singapur.
Organizator projekta je formalno Ženevski klub študentov PF, gre pa za uradno fakultetno aktivnost, ki se je udeležujejo profesorji PF, ki s svojimi povezavami skrbijo za kakovosten znanstveno-strokovni program študijske ekskurzije. Ženevski klub je začel delovati leta 1989 na pobudo študentov po povratku s prve študijske ekskurzije v Ženevo. Po nekajletni zamrznitvi je v letu 2010 njegovo delo oživel Jernej Bergoč, ki je tudi njegov predsednik.
»Strokovna ekskurzija je namenjena študentom PF v Ljubljani, ki specializirajo mednarodne, ekonomske in pravne predmete, in jim želi na ta način olajšati stike s tujimi pravnimi sistemi,« je povedal prof. dr. Štiblar: »Ekskurzije v Azijo se bo udeležilo 16 študentov, skoraj v celoti absolventov.« Poleg omenjene ekskurzije pa je tudi letos že osemnajstič potekala strokovna ekskurzija v ZDA (New York, Washington DC), ki se je je udeležilo 28 študentov 4. letnika PF.
Pridobivanje strokovnih znanj
Namen ekskurzije ni pohajkovanje po tujih deželah, ampak pridobivanje strokovnih znanj in pogledov. Študenti bodo obiskali nekaj najbolj elitnih fakultet, podjetij in ustanov, se pogovarjali s predstavniki politike, pravosodja in gospodarstva. »Obenem pa hkrati izdajamo posebno knjigo, katere tematike bomo predstavili na za to posebej organiziranih konferencah v Šangaju, verjetno Pekingu in morda Singapurju, »DEVELOPMENT«, ki smo jo profesorji, absolventi in doktorandi spisali prav za namene konference, ki jo bomo imeli v Aziji.«
Prof. dr. Štiblar poudarja, da ne gre za enkraten projekt, »ampak je že 20 let stalna aktivnost na Pravni fakulteti, kot ena izmed mnogih, ki študente dodatno praktično usposablja za vrhunsko svetovno konkurenco«.
Pričakovanja pred ekskurzijo, Jernej Bergoč
»Spomnim se, ko smo ob zaključku lanske ekskurzije v ZDA sedeli v parku sredi Washingtona. Bilo je prijetno toplo, pomlad se je ravno dobro začela. Razglabljali smo o odlično uspeli ekskurziji in kmalu je padla ideja, da bi prihodnje leto stopili korak naprej in organizirali ekskurzijo v Azijo. Če gledam z današnjega vidika, je bil takrat skok v neznano. Nismo vedeli, kje začeti, nismo imeli nobenih poznanstev. Ideja je čez poletje dozorela in oktobra smo ugotovili, da nam pravzaprav lahko uspe. Po skoraj sedmih mesecih smo tu, kjer smo, – imamo obetaven program, spisali smo celo knjigo, smo odlična družba. Pričakovanja vseh so velika in verjamem, da se tudi navdušenje pred odhodom z vsakim dnem le še stopnjuje. Predvsem si želim, da bi ekskurzijo uspeli izpeljati brez kakšnih zapletov in da bi nepozabno uživali.«
In kot končuje predsednik Jernej Bergoč, naj bo to nepozabna izkušnja, ki bo tako študentom kot profesorjem prinesla dodatnih izkušenj, znanja. Ob povratku domov pa se veselimo njihovih zgodb in pripetljajev s strokovne ekskurzije. Srečno! Ta čas pa jih lahko spremljate na blogu: thelexemperor.tumblr.com.
Mojca Buh
