Kako do službe po študiju?

V tem tednu bo od torka do petka, se bodo na Biotehniški fakulteti odvijali Karierni dnevi. Študenti se lahko udeležite predavanj in delavnic na temo zaposlovanja in kariernega razvoja.

Jutri ob 10. uri bo v sejni sobi dekanata najprej predavanje Blanke Tacer iz Skupine Primera z naslovom Kaj lahko storim že v času študija, da bom kasneje bolj zaposljiv. Ob 15. uri pa bo prav tako v sejni sobi dekanata sledila delavnica spoznavanja pravic zaposlenih. Vodil jo bo Luka Tičar z ljubljanske Pravne fakultete.

V sredo se bo karierni dan pričel ob 8.30 z delavnico Veščine iskanja zaposlitve, ki se bo odvijala v predavalnici Ž3 oddelka za živilstvo, vodila pa jo bo Alenka Stanič iz podjetja ASAP HRM. Ob 14. uri bo v sejni sobi dekanata sledila še delavnica podjetja MojeDelo na temo, kako se predstaviti delodajalcu.

V četrtek ob 9. uri bo v predavalnici P1 Anže Kogovšek iz podjetja Generacija Plus izvedel delavnico kariernega coachinga in postavljanja ciljev za razvoj kariere, ob 14. uri bo Tadeja Trojar Jan iz Klin poslovnega svetovanja v sejni sobi dekanata delila nasvete, kako uspešno in učinkovito delati v timu. Ob 17. uri pa bo Danilo Kozoderc prav tako v sejni sobi dekanata povedal vse o pripravah na zaposlitveni razgovor.

V petek ob 9. uri bo v Vurnikovi predavalnici na Fakulteti za arhitekturo delavnica za študente arhitekture in krajinske arhitekture podjetje MojeDelo izvedlo delavnico priprave kariernega portfoila, ob 10. uri pa se bodo Karierni dnevi zaključili s predavanjem o socialnem podjetništvu, o katerem bo predaval Tomaž Stritar iz Kariernega centra.

Previdno pri sklepanju zavarovanj

Pri sklepanju zavarovanj moramo biti mladi še posebej pazljivi. Zavedati se moramo, ali bomo lahko plačevali mesečno premijo vsak mesec glede na naše dohodke, zato bodite natančni in pazljivi pri načrtovanju mesečne premije vašega zavarovanja.

Mag. Karmen Darvaš Šega, uni.dipl.ekon., direktorica Finančne hiše d.o.o., nadaljuje: »Življenjska zavarovanja so dolgoročna oblika zavarovanja/varčevanja in v kolikor se predčasno prekinejo, se vplačana sredstva ne vrnejo (v skladu s splošnimi pogoji življenjskega zavarovanja je potrebno plačevati mesečne premije vsaj 2 oz. 3 leta, drugače se vplačila ne vrnejo, gre za popolno stornacijo police). V kolikor se prekine zavarovanje po 3 letih, so pa stroški zelo visoki in so zato odkupne vrednosti življenjskih zavarovanj zelo nizke in nikakor enake vplačanim premijam/zneskom.«

Sklepanje zavarovanj v primeru bolezni
Še posebno moramo biti pazljivi pri sklepanju zavarovanj v primeru bolezni, saj najpogostejše bolezni niso zavzete v zavarovanje, s tem zavarovalnice ščitijo sebe (najpogostejše vrste raka, možganska kap – kjer lahko zavarovalnica določi poseben pogoj). Preden se odločite za zavarovanje v primeru bolezni se dobro pozanimajte, katere bolezni so pri kateri zavarovalnici izvzete in kakšni so pogoji za posamezne bolezni. Žalostno, a tako je. Vsak bo sebe ščitil, čeprav bi si želeli, da bi kdo zaščitil tudi nas, saj velikokrat nismo prav nič sami krivi za poškodbe in razne hude bolezni, ki nas doletijo.

Mag. Karmen Darvaš Šega svetuje vsem študentom
Mladi naj izkoristijo nizko pristopno starost, se pravi izkoristijo svojo mladost in se zavarujejo čim prej za čim daljšo dobo, da so zavarovani tako rekoč vseživljenjsko. Če so finančno sposobni, čim prej, vsaj za nižji znesek, mesečne premije znašajo že od 15 EUR mesečno navzgor, (brez skrbi, saj se lahko premija kasneje zviša.) Zakaj na čim daljšo dobo? Zato, ker so kritja za bolezni veliko višja za isti mesečni znesek, ker če zbolimo nas nobena zavarovalnica ne bo več sprejela v zavarovanje, v nekaterih primerih pa z visokim doplačilom. Na trgu se namreč dogaja, da dokler smo zdravi, se ne želimo zavarovati, ko pa enkrat zbolimo, četudi ozdravimo, pa se žal ne moremo več zavarovati za hude bolezni, vsaj ne za najmanj 5 let od ozdravitve. Sicer to določa zdravnik cenzor na zavarovalnici, ampak realno je žal tako, da se zavarovalna ustanova tudi mora zaščititi in zavaruje nerizične skupine ljudi. Enkrat oboleli pa spadamo v skupino zavarovancev z višjim rizikom.

Mojca Buh

Festival Scena 2011: Dan 2

Prvi vikend je za nami! Tudi v soboto, 9.4, je Štuk bilj bolj ko ne dobro obiskan. Tokrat so oder stresli metalci.

Če ste mariborski metalski navdušenec vam bodo že samo našteta imena dala predstavo o tem, kako divje vzdušje je bilo na sobotni Sceni: Cleveland Torso, Doomed, Silence Before, Lycanthrope, Sabaium in žanrsko nekoliko izstopajoči Muškat Hamburg so ‘zažigali' in navdušili publiko.

Oglejte si nekaj utrinkov s koncerta.

Kdo je univerza?

Trda roka neoliberalizma neprizanesljivo stiska Evropo. Vlade trepetajo v strahu pred mednarodnimi finančnimi trgi, državljanom pa žugajo.

Odgovor državljanov širom Evrope je bil odločen: „Ne bomo plačali vaše krize!” Mnogi ne želimo sprejeti suspenza demokracije pod diktatom prav teh finančnih trgov, ki so krizo sprožili. Ne želimo žrtvovati prihodnosti za reševanje krize, ki je nismo povzročili. To je humus, iz katerega je izraslo gibanje Mi smo univerza.

Gibanje je nastalo na pobudo več iniciativ, ki so sprva posamično identificirale specifične probleme: neodzivnost univerze na pobude študentov, porast prekmernih delovnih razmerij na univerzah, načrti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in Ministrstva za gospodarstvo, da javno raziskovalno dejavnost spremenijo v podporno službo gospodarstva. Ker se vlada reform visokega šolstva loteva precej nereflektirano in ob tem naseda neoliberalnemu dogmatizmu, je potrebno odpreti prostor, znotraj katerega bo možno identificirati ključne probleme in zanje predlagati rešitve, ki bodo solidarne in pravične.

Mi smo univerza deluje kot odprta platforma za razpravo in skupno delovanje. Nima uradnega članstva, vodij ali predstavnikov, hierarhične organiziranosti in tudi ne že vnaprej izoblikovanega programa ali zahtev. Obstaja kot dogodek, ki se seli iz fakultete na fakulteto. Prvi dogodek je potekal 24. 3. na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil izpostavljen problem prekmerne zaposlitve mladih (nestabilne oblike zaposlitve, ki pogosto tudi ne zagotavljajo pravic, kot so bolniška, porodniška, plačan dopust itd., in se množijo z zaskrbljujočo hitrostjo) in predstavljena kritika vladnih načrtov za reforme visokega šolstva ter javnih raziskovalnih organizacij. Udeleženci so z glasovanjem sprejeli odločitev, da poslance pozovejo, naj ne podprejo vladnih dokumentov (RISS in NPVŠ), temveč jih vrnejo v javno razpravo. Poziv je bil prebran poslancem v Državnem zboru 24. 4. Ali bo pri glasovanju strankarska disciplina prevladala nad razumom?

In končno, kdo je „mi” v Mi smo univerza? Mi so vsi, ki nam ni vseeno za usodo visokega šolstva, ki želimo, da visoko šolstvo (p)ostane resnično javno: dostopno vsem in usmerjeno v dobrobit celotne družbe, ne pa k služenju zasebnim interesom gospodarskih in političnih elit.

Facebook profil: http://www.facebook.com/mismouniverza.

Sašo Slaček

Pirati nad operacijski sistem Windows 8

Tokrat naj bi šlo zares. Na vseh večjih odjemalcih datotek torrent (npr. The Pirate Bay) so se pred kratkim pojavile prve piratske kopije zgodnje poskusne različice operacijskega sistema Windows 8. To dejansko pomeni, da so Microsoftovi programerji že pripravil programsko osnovo, ki bo služila kot temelj za nadaljnji razvoj naslednika Oken 7.

Grafični vmesnik zgodnje poskusne različice operacijskega sistema Windows 8 (inačica 6.1.7850) močno spominja na tistega, ki ga uporabljajo Okna 7. Dejansko gre tu le za evolucijo operacijskega sistema Windows 7. Zato ne preseneča, da Microsoftovi programerji v zgodnjo poskusno različico Oken 8 niso vključili novih funkcionalnosti.

Kljub temu je strah odveč. Končna različica bo pisana na kožo vse bolj priljubljenim tabličnim računalnikom in jo bo mogoče namestiti na sisteme s procesorji ARM. Operacijski sistem Windows 8 bo prinesel še hitrejši zagon, možnost prilagajanja svetlobe zaslona okolici in funkcionalnost prepoznave obraza. Na voljo bo celo namizje kot storitev in zanimiva funkcionalnostjo History Vault za samodejno izdelovanje varnostnih kopij najpomembnejših podatkov. Prva uradna poskusna različica operacijskega sistema Windows 8 bo na voljo za prenos najkasneje do naslednje pomladi.

6. Festival prostovoljstva

V Celjskem mladinskem centru v sodelovanju z Mestno občino Celje pripravljajo praznovanje prostovoljstva že šestič zapovrstjo.

Praznovanje bo potekalo 20. aprila 2011 od 11. ure dalje na Trgu celjskih knezov. Namenjeno bo promociji in razvijanju prostovoljnega dela na Celjskem, osveščanju javnosti o aktivnostih, ki jih izvajajo prostovoljci in zahvali prostovoljcem za vse ure, ki so jih namenili prostovoljstvu.

Na prireditvi »Festival prostovoljstva«, ki jo bo povezoval Luka Marcen, bodo podelili priznanja vsem nominiranim prostovoljcem in nagrade Naj prostovoljcem leta 2010, s čimer se želijo prostovoljcem javno zahvaliti in jih nagraditi za njihovo nesebično delo.

Natečaj so izvedli med prostovoljci Mestne občine Celje, ki so delovali na prostovoljnem področju v letu 2010. Prostovoljci so se potegovali za naj naslov v petih starostnih kategorijah in med njimi je 5-članska komisija izbrala v vsaki kategoriji po enega prostovoljca, in sicer:
– naj prostovoljca 2010 od 12 do 15 let,
– naj prostovoljca 2010 od 16 do 19 let,
– naj prostovoljca 2010 od 20 do 29 let,
– naj prostovoljca 2010 od 30 do 60 let,
– naj prostovoljca 2010 nad 60 let.

Podelitev bo spremljal kulturni, glasbeno – plesni program, kjer bodo sodelovale večinoma organizacije, ki so prijavljale svoje prostovoljce in druge, in sicer: Taborniki RDGO, Društvo Salezijanski mladinski center Celje, OŠ Glazija, The Goldens, Dom ob Savinji Celje in KUD BUM Teater.

Dobrodošli na Bwin Veliki nagradi Španije

Z bwin.com si oglejte najbolj razburlijve dirke letošnje sezone MotoGP.

Bwin.com, vodilna spletna igralska platforma in premium partner serije MotoGP, je svojim strankam omogočil edinstveno izkušnjo na Bwin Veliki nagradi Španije.
Osem igralcev Bwin pokra je preko spleta osvojilo potovalne pakete za neverjeten vikend pokra in dirkaške akcije v Jerezu.
Ko je osem finalistov iz Grčije, Portugalske, Francije, Italije in Španije prispelo v Jerez, so nagrajenci doživeli edinstveno izkušnjo. Bwin.com jim je omogočil, da so si v živo na VIP sedežih, le nekaj metrov stran od dirkaške steze, ogledali doslej najbolj spektakularne dirke v letošnji sezoni. Prav tako so imeli omogočen dostop v paddock, pod vodstvom Randija Mamole so obiskali bokse in se za en krog v varnostnem avtomobilu popeljali po stezi!
Poleg dirkaške akcije so v Bwinovem poker loungeu odigrali tudi partijo pokra z nekaterimi dirkači (med drugim z Randyjem De Punietom, Lorisom Capirossijem, Hectorjem Barbero) ter legendami kot so Angel Nieto, Randy Mamola in Alex Crivillé. Ob tem niso pričakovali velikega presenečenja, ki je sledilo – v paddocku so namreč srečali Valentina Rossija, zvezdo serije MotoGP, ki je podelil avtograme vsem svojim navijačem in poziral fotografom, skupaj s prelepimi Bwin grid girls.

Ducati Monster za finaliste! Bwin.com nikoli ne preneha navduševati svojih strank
Poleg zanimive izkušnje v Jerezu je osem igralcev že prejelo vstopnice za online poker finale, ki bo na sporedu septembra in bo zmagovalca nagradilo z motojem Ducati Monster v vrednosti okrog 10.000 evrov. Omenjeni igralci so že imeli priložnosti videti omenjeni motor v živo in ga tudi fotografirati.

Še nekaj besed o sponzorstvu serije MotoGP
Bwin je že leta pomemben partner serije MotoGp, najvišje kategorije svetovnega motociklističnega prvenstva. V letu 2011 bo Bwin glavni sponzor dirk v Jerezu in Estorilu.
Na omenjenih dirkah bodo dirkače od začetka pa do zaključne slavnostne ceremonije spremljale zastave z Bwinovim logotipom. Prav tako bodo na dirkah v Brnu (Češka), Mugellu in Misanu (Italija) prisotni tudi Bwinov kotiček in Bwinove promocijske table nad stezo.

Vzdrževani in nevzdrževani družinski člani

Kakšne so bistvene razlike med vzdrževanim in nevzdrževanim družinskim članom in kaj je bolje?

Za vzdrževanega družinskega člana se šteje oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 115. člena Zakona o dohodnini. »Kdo bo pri dohodninski napovedi uveljavljal olajšavo, je individualna odločitev vsakega posameznika oz. vsake družinske skupnosti, odvisna od višine dohodkov staršev kot tudi višine dohodka posameznega študenta; splošnega odgovora ni mogoče podati. V večini primerov pa velja – če imajo starši bistveno višje dohodke kot študent, naj olajšavo uveljavljajo starši. S starši izračunajte, komu se bolj izplača uveljavljati olajšavo, in si že na začetku leta zagotovite, da vas bo DURS upošteval tako, kot si vi želite,« Carmen Vodovnik, nadzorna kadrovska referentka, e-Študentski servis.

Vzdrževani družinski član – otrok in/ali zakonec
Vzdrževani otrok je vsak otrok do dopolnjenega 18. leta oziroma otrok do 26. leta, če nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in nima rednih dohodkov iz zaposlitve ali opravljanja dejavnosti. Otrok je lahko vzdrževani član tudi, če prejema družinsko pokojnino ali dohodke prek študentskega servisa.
Zakonec lahko kot vzdrževanega družinskega člana uveljavlja drugega zakonca. Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje zakonec, ki ni zaposlen, oziroma nima rednih lastnih prihodkov. Če je študent/-ka poročen/-a in je drugi zakonec zaposlen, slednji lahko uveljavlja drugega zakonca »študenta« za vzdrževanega družinskega člana.

Nevzdrževani družinski član
Lahko pa se odločiš, da boš olajšavo uveljavljal sam, torej te starši ne bodo uveljavljali kot vzdrževanega družinskega člana. To pomeni, da je tvoj zaslužek lahko bistveno večji, saj ti v tem primeru pripada tudi splošna olajšava in (če ne presežeš določenega zneska) tudi povišana splošna olajšava.

Pravica do posebne osebne olajšave oz. t. i. študentske olajšave
Dijakom in študentom se do dopolnjenega 26. leta starosti prizna zmanjšanje davčne osnove za opravljeno delo preko študentskega servisa. Le-ta se prizna tudi študentu, ki je starejši od 26. let, a pod pogojem, da se je na študij vpisal pred 26. letom in sicer še za obdobje 6 let za dodiplomski študij in 4 let za podiplomski študij.

Mojca Buh

»Želimo živeti v znosnejšem okolju«

Eko krog iz Zasavja si prizadeva za trajno prenehanje sežiganja odpadkov in petrolkoksa. Oboje za lastnika cementarne pomeni znaten prihranek oziroma v primeru odpadkov celo ekstra dobiček, a žal to povzroča veliko škodo na človeku in naravi.

Z Boštjanom Pihlerjem, gozdarjem in okoljevarstvenim aktivistom in članom Eko kroga, smo se pogovarjali o problematiki v Zasavju. Boštjan poudarja, da se Zasavci zavedajo onesnaževanja, ki vpliva na njihove zdravje, prav zato si želijo narediti temu konec in zaživeti v znosnejših pogojih.

Glavni onesnaževalci okolja v Zasavju
Absolutno največji onesnaževalec zraka v Zasavju je industrija, poleg nje pa sta tudi promet in individualna kurišča, ki pa so v primerjavi z industrijo zanemarljiva. Znotraj industrije pa je daleč največji onesnaževalec Lafarge Cement. Tudi Termoelektrarna Trbovlje je onesnaževalec, a ima drugačno lokacijo oziroma lego in velik dimnik, ki vse strupe porazdeli na večje območje, kar sicer ni dobro, a ni tako koncentrirano na eno območje kot pri Lafargu.

Ljudje se zavedajo posledic, ki se kažejo danes in vedo, kaj bo prinesla prihodnost, če se bo tako nadaljevalo. Kljub temu pa ljudje težko dokazujejo za kar so prepričani, saj je znanost odpovedala in laže, ker so v ozadju druge stvari. Meritve, ki jih opravljajo, sicer pokažejo povečane izpuste, a zavedati se moramo, da so meritve izpustov najhujših strupov občasne in napovedane in zato odgovorni takrat vedo kaj narediti. To je ravno tako, kot če bi se k vam napovedal prijatelj in zato bi vi hitro pospravili stanovanje pred prihodom. Vaš prijatelj bi videl čisto, urejeno stanovanje in mislil, da je takšno skozi celo leto, pa čeprav je morda le ta dan tako bilo.

Beg možganov
Težke kovine, prah, organske snovi, pa tudi žveplovi in dušikovi oksidi povzročajo različne bolezni, med njimi levkemijo in druge vse vrste raka, potem so tukaj še bronhitis, astma, bolezni obtočil, spolovil, pogostejši so splavi, komplicirane nosečnosti itd. Po vsem tem Zasavje negativno izstopa v Sloveniji. Danes ljudje umirjajo zaradi preteklosti in sedanjih razmer, kaj pa bo prinesla prihodnost, naj si bo to čez 10 ali 20 let, ko pa že majhni otroci zbolevajo? Zasavčani ne morejo več čakati. Po besedah Boštjana Pihlerja je zato beg možganov neizbežen. Mladi nadaljujejo šolanje v drugih mestih po Sloveniji in se po šolanju ne želijo vrniti nazaj. In vse to bo vplivalo na celoten imidž regije, ki že danes ni na pogled nič kaj prijeten. V Zasavju bo ostajalo manj izobraženo prebivalstvo, ki ne bo moglo ubežati, ker si drugje ne bodo morali ustvariti kariere.

Sta zelenjava in sadje v Zasavju pridelana sploh varna?
V Zasavskih občinah je danes še kar nekaj površin, ki jih obdeluje kmet, ki v večini primerov pridela sam zase zelenjavo, sadje in tudi meso, zato se nam poraja vprašanje – če je Zasavje tako onesnaženo, ali so domači pridelki sploh dobri ali morda je bolje kupiti škropljene in na hitro pridelane izdelke, ki polnijo marsikatero polico v trgovini? Boštjan Pihler opozarja, da je ni po vsem Zasavju tako, temveč je najbolj onesnažen zrak koncentriran znotraj centralnih dolin, med tem ko so bolj odmaknjene doline in višje ležeči predeli, kjer je večina kmetij, so že toliko stran, da ni bojazni in je vseeno doma pridelana zelenjava, sadje in nenazadnje tudi meso boljša. Moramo pa biti pazljivi.

Boj Eko kroga
Boj Eko kroga se bo nadaljeval, vendar po besedah le znotraj legitimnih sredstev. Boštjan Pihler pravi, da bodo izkoristili vse kar lahko. Vendar čez mejo ne bodo šli, kaj pa bodo naredili posamezniki oziroma neformalne skupine ljudi, pa se ne ve. Vemo le to, da je Zasavčanom dovolj vsega!

####### okvir ######

Mnenje mladih iz Zasavja
Sanja Š.
Ni mi jasno, kako lahko naša vlad dopušča take stvari, kot se dogajajo v Zasavju. Najbolj me moti to, da cementarna sploh ne proizvaja več cementa, ampak ga uvaža od drugje in ga potem tu samo pakira, torej je cementarna samo krinka za tisto, kar se v resnici dogaja, in to je sežiganje odpadkov. 100 ton sežganih odpadkov na dan mi je tako strašljiv podatek, da me vsakič posebej oblije kurja polt, ko na to pomislim. Na drugi strani spremljam podatke o rakavih obolenjih, astmi, bronhitisu, splavih, samomorilnosti … kaj ni nikomur mar za življenja ljudi? Kako se bomo proti Lafargu borili drugače, kot pa da gremo na ceste? Da opozarjamo na naš problem? In nenazadnje, tudi drugje po Sloveniji se dogajajo takšne svinjarije … opozorimo ljudi na to, naj naredijo nekaj zase, za svojo prihodnost, za prihodnost svojih otrok. Po pravici povedano, si ne želim, da bi se preselila nazaj v Zasavje, v te prodane doline, kar pa ne pomeni, da bom prenehala z aktivnostmi, ki se jih udeležujem in ki jih organizira Eko krog. Le tako lahko dosežemo zaželeni cilj, in sicer zaprtje sežigalnice. Ne samo za danes, za jutri, ampak za večno.

Ana B.
Mislim, da je lahko Eko krog pozitiven. Lepo je, da ni vsem kar vseeno, kak zrak dihamo. Vendar pa se včasih sprašujem, če je res ravno Lafarge glavni krivec za onesnaženost našega zraka. Zagotovo danes veliko manj onesnažuje, kot je v preteklosti, saj se imajo boljše in več čistilnih naprav, kot nekoč. Dobro bi bilo, če bi lahko dihali čisti zrak, vendar pa je poleg tovarn še veliko drugih stvari, na katere imamo sami vpliv in bi pomagale, da bi bil zrak čistejši (npr. kolikokrat bi kam lahko šli peš ali s kolesom pa gremo za avtomobilom…). Preveč se posvečamo Lafargu, ki ima zagotovo tudi dobro stran, saj zaposluje kar nekaj ljudi, namesto, da bi sami kaj naredili za čistost okolja. Menim, da bi se vsak posameznik moral truditi, da bi čim manj onesnaževal naravo, prav tako pa tudi vodilni v Lafargu nameniti čim več sredstev v to, da bi Lafarge čim manj onesnaževal okolje.

Andreja P.
Moje mnenje o dogajanju v zvezi z Lafargem je podobno kot mnenje večine Zasavcev in tudi drugih. Vsekakor podpiram delovanje Eko kroga na vseh področjih, vesela sem, da to društvo obstaja in člani Eko kroga so zelo dober zgled vsem ljudem, kajti narava je dragocenejša kot se zavedamo in vrača nam naše ravnanje in odnos do nje. Kar se tiče Lafarga, ne poznam plati te industrije. Gotovo vlagajo veliko, da bi bilo njeno delovanje čim bolj prijazno do okolja, vendar jasno je, da kljub temu, da na področju varstva okolja toliko vlagajo, je očitno premalo!!! Skratka, moja podpora gre na stran Eko kroga, ker sem za varovanje okolja, narave in prihodnosti naših otrok. Za svoj kraj bivanja bi si vsekakor želela manj onesnaževanja na vseh področjih, kajti lažje je živeti z vedenjem, da živiš v okolju, kjer so dokaj nizke koncentracije škodljivih snovi v zraku, kot pa živeti z zavedanjem, da so v tvojem kraju možnosti za nastanek raka in drugih bolezni, v primerjavi z drugimi kraji, precej večje – ŽALOSTNO in to si nihče ne bi želel za svoj kraj.

…..

Mojca Buh

 

Labirint umetnosti

Odprtje 15.4.2011 ob 12.00

V ljubljanskih Fužinah je nastal park v obliki labirinta, ki povezuje kulturo in naravo, pomeni pa tudi prispevek k ohranjanju zelenih površin. Posvečen je literaturi, s svojo zasnovo je namenjen predvsem branju. V središču čaka obiskovalca bralni kotiček. Vključuje tudi pokrit prostor s knjižnimi omarami. Pot v labirintu je pokrita s tlakovci, v katere so vgravirane misli. Zasajena so drevesa kanadske čuge (Tsuga canadensis), ki je zimzeleno drevo, ki veje poganja od tal in je najprimernejše za zasaditev labirinta. Lahko pa postaneš tudi skrbnik enega izmed dreves.
Idejni avtor projekta je bolgarski umetnik Venelin Šurelov. Nastal pa je v produkciji zavoda Exodos Ljubljana.