Študentsko življenje, kot se vam verjetno že svita, ni le guljenje študijskih klopi. V prispevku lahko najdete nekaj možnosti, kako si ga obogatiti; tisto, kar vam bo najbolj ustrezalo, pa boste tako ali tako našli sami.
Začnimo blizu študijskih klopi – na fakultetah, v raznih knjižnicah, pa tudi v drugih ustanovah vam bodo na voljo številna predavanja strokovnjakov z najrazličnejših področij. Izkoristite ta predavanja, ki so večinoma brezplačna, pa vseeno izvrstna možnost za izpopolnjevanje znanja, ki ga boste odnesli s fakultete.

Tekmovanja

Poleg tega so vam tudi na fakulteti na voljo različna tekmovanja v znanju strokovnega področja, največkrat na mednarodnem nivoju. Naj na tem mestu omenim še nekaj, kar ni čisto v kontekstu, pa vendar – ena izmed odličnih možnosti za širjenje študijskih in drugačnih obzorij so tudi študentske izmenjave npr. Erasmus. Izkoristite to možnost!

Dela …

Poleg tega velja izkoristiti možnost študentskega dela. Seveda je na trgu veliko vrst del, zelo koristno pa je, da si poiščemo delo, ki bo povezava z našim študijem. Ne samo, da se bomo na tak način lahko naučili mnogo koristnih stvari, ki nam bodo koristile tudi pri študiju, imeli bomo tudi možnost spoznati ljudi, ki nam bodo kasneje lahko koristili pri iskanju zaposlitve. V najboljšem primeru pa bo oseba, pri kateri delamo kot študent, celo naš bodoči delodajalec. Ne najmanj pomembna stvar je tudi, da si na tak način prislužimo nekaj tako potrebnih cekinčkov.

Društva

Seveda ne pozabite tudi na študentske organizacije in društva. Teh je pravo malo morje in so podrobneje opisana že na drugem mestu. V vse se imamo možnost vključiti, seveda pa je najprej treba približno vedeti, kaj ponujajo in kaj si od morebitnega članstva lahko obetamo. Seveda pa so tudi na študentski ravni aktualna najrazličnejša združenja, kot so npr. gasilsko, taborniško, skavtsko združenje, na drugi strani pa tudi npr. podmladki političnih strank. Povsod tu si lahko nabiramo dragocene izkušnje, znanja in poznanstva.

Tečaji

Zelo pomembno je znanje tujih jezikov – na voljo so nam številni tečaji, pogosto zelo ugodni. Pa vendar se tu vseeno splača dati nekaj več poudarka kvaliteti, saj je slab jezikovni tečaj ravno tako zapravljanje časa in denarja. Preden se odločimo za obiskovanje tečaja, se pozanimajmo o referencah predavatelja. Seveda pa se ne poučuje samo tečajev. Z nekaj brskanja bomo lahko odkrili, da se je prek različnih tečajev, ki so nam na voljo, moč naučiti najrazličnejših spretnosti – računalniški, kuharski, slikarski … vse to in še več je na voljo na študentskem ‘nauči-se’ tržišču.

Šport

Ne pozabite pa tudi na šport! Šport je tako eden najboljših načinov za spoznavanje ljudi, na drugi strani pa obvezen spremljevalec kvalitetnega študija. Nič ne zbistri od vseh podatkov natrpane in izčrpane glave bolj kot sproščujoč tek ali podobna športna aktivnost. Vključite šport v svoje vsakodnevno študijsko življenje! Za začetno motivacijo je zelo koristno, da se športnega udejstvovanja lotite v družbi.

Potovanja

Eden izmed najboljših načinov za spoznavanje samega sebe in sveta okoli sebe pa so potovanja. Prav zato precej študentov veliko potuje; poleg tega imajo v študentskih letih za to nekako največ časa. Ni ravno priporočljivo, da se opravite na pot okrog sveta že takoj na začetku prvega letnika – zadoščenje bo mnogo večje, če se boste na to pot odpravili s precej opravljenimi izpiti v žepu, na primer v času absolventskega staža – morda se vam bo prav utrnila ideja za naslov vaše diplomske naloge. Splača se iskati poceni, subvencionirana potovanja, organizirana s strani študentskih organizacij – tako lahko potujete poceni in v dobri družbi.

Blaž Božnar

Nekateri izmed vas boste študentska leta preživeli v najetem stanovanju. Vse lepo in prav, vendar pa vas pred vselitvijo čaka pomembna formalnost – podpis najemne pogodbe. Z dobro napisano najemno pogodbo si lahko prihranimo nevšečnosti.
Za začetek lahko, če smo malce strokovno pravniški, povemo, da gre pri najemni pogodbi za klasično obligacijsko razmerje, ki ga na splošno ureja Obligacijski zakonik (OZ), posebne določbe pa vsebuje Stanovanjski zakonik (SZ-1).

Najemna pogodba mora biti obvezno pisna, ni pa potrebno, da je sklenjena v notarski obliki, niti, da je notarsko overjena. Obvezno mora vsebovati sestavine opredeljene v 1. odstavku 91. člena SZ-1.

Pravice in dolžnosti

Najemodajalec ima dolžnost izročiti stanovanje v stanju, ki študentu stanovanja omogoča normalno uporabo stanovanja; vzdrževati stanovanje in skupne dele v stanovanjski ali večstanovanjski stavbi v stanju, ki zagotavlja študentu normalno uporabo stanovanja ter skupnih delov; odgovarjati za pravne in stvarne napake na oddanem stanovanju; prijaviti oddajo stanovanja pri pristojnem davčnem organu in registrirati najemno pogodbo pri pristojnem registrskem organu v 30 dneh od sklenitve najemne pogodbe ali aneksa k njej.

Študent mora uporabljati najeto stanovanje v skladu z najemno pogodbo; odgovarja za škodo, nastalo pri nepravilni oziroma malomarni rabi stanovanja; dopustiti vstop najemodajalcu oziroma njegovemu pooblaščencu v stanovanje, da ta preveri, ali se stanovanje ‘pravilno’ uporablja, vendar največ dvakrat letno; poravnati stroške popravil v stanovanju, ki so posledica nepravilne oziroma malomarne uporabe stanovanja; obveščati najemodajalca o napakah na stanovanju, za odpravo katerih odgovarja lastnik; plačevati najemnino za najeto stanovanje ter stroške, ki se plačujejo poleg najemnine, v skladu z najemno pogodbo; pridobiti soglasje najemodajalca, če stanovanje več kot 60 dni v obdobju treh mesecev uporablja poleg najemnika oseba, ki ni navedena v najemni pogodbi; predlagati najemodajalcu sklenitev aneksa k najemni pogodbi, če se število oseb, ki uporabljajo stanovanje, spremeni in pa vzdrževati stanovanje v obsegu, kot ga za najemnike določajo normativi.

Najemno pogodbo lahko študent odpove kadar koli, ne da bi za to moral navesti kakršen koli razlog – o tem mora le obvestiti najemodajalca in upoštevati 90-dnevni odpovedni rok. Pogodbo pa lahko odpove tudi najemodajalec – rok se lahko določi tudi v pogodbi, vendar ne sme biti krajši od 90 dni. Razlogi so krivdni ali nekrivdni.

Blaž Božnar

Ena najboljših študentskih zabav v Ljubljani se 20. januarja vrača v Festivalno dvorano.

Prireditev se bo pričela s pristno prekmursko večerjo – Med drugim bodo nastopili naraščajniki Lange in Vlado Kreslin z malimi bogovi

V sredo, 20. januarja, se bo v Festivalni dvorani v Ljubljani ob 20. uri pričela tradicionalna Bujta repa. Svoj prihod so med drugim že napovedali Župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec, Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, državni sekretar Andrej Horvat, predsednik SLS Radovan Žerjav, državni poslanec SNS Miran Györek, predsednik SNS Zmago Jelinčič, kreativni direktor Pristopa Aljoša Bagola, Danica Lovenjak in nekdanja miss Slovenije Tadeja Ternar.

Bujta repa je tradicionalna prekmurska zabava v Ljubljani, na kateri se zberejo prekmurski študenti, gospodarstveniki, politiki ter drugi pomembneži iz javnega življenja. Prireditve se vsako leto udeleži tudi veliko število študentov iz vseh koncev Slovenije, saj prav Bujta repa slovi kot ena najboljših študentskih zabav v Ljubljani. Na njej se vsako leto zbere okrog 1200 obiskovalcev. Z Bujto repo si Klub prekmurskih študentov poleg druženja Prekmurcev v Ljubljani prizadeva promovirati in tudi navdušiti druge študente za prekmursko kulinariko in kulturo.

Prireditev se bo pričela ob 20. uri s pristno prekmursko večerjo, ki jo bo popestrila Srakova banda. Od 22. ure naprej pa bodo nastopili DJ Berti, Mala Langa, Blue Planet in Vlado Kreslin z malimi bogovi.

Več informacij o Bujti repi najdete na www.bujtarepa.si.

Najprej pojasnimo samo zanimivo besedo – tutor – ta izhaja iz latinske besede tutor – oris, m. in pomeni varuh oziroma stražar. V študentskem jeziku pa beseda tutor pomeni nekaj drugega – pomeni bodisi študenta višjega letnika, ki študente nižjih letniko

V praksi je zaživelo predvsem študentsko tutorstvo, ki je zanimiv hibrid med študentsko solidarnostjo in spoznavanjem sovrstnikov, zato ga tu podrobneje predstavljam. Študentsko tutorstvo ima štiri osnovne oblike in sicer uvajalno tutorstvo, predmetno tutorstvo, tutorstvo za tuje študente in tutorstvo za študente s posebnimi potrebami.

Uvajalno tutorstvo

Začnimo z uvajalnim tutorstvom, ki bo za vas najbolj aktualno – to je namreč namenjeno študentom 1. letnika, oziroma brucem in bruckam, kot jim ljubkovalno rečemo. Ti študentje se znajdejo v povsem novem življenjskem okolju, ki za njih prinaša vrsto sprememb. Seveda se jim ob tem poraja veliko vprašanj in dilem in tu naj bi prišli na vrsto uvajalni tutorji. Vprašanja glede količine, načina študija, knjižnic in drugih informacijskih virov, opravljanja izpitov, študentskih bonov, študentskih domov in podobna so tista, s katerimi se študentje pogosto obračajo na uvajalne tutorje.

Predmetno tutorstvo

Ko se boste lotili študija posameznih predmetov, vam bo prav prišlo predmetno tutorstvo – to je sicer namenjeno študentom vseh letnikov, v praksi pa pride v poštev predvsem za študente nižjih. Način izvajanja tutorstva je odvisen od sistema na fakulteti (oz. visoki šoli ali akademiji), namenjen pa je predvsem odpravljanju vsebinskih dilem študija pri posameznih predmetih (seveda pa naj bi tutor posredoval tudi informacije o priporočeni količini in načinu študija, pa tudi opravljanja izpita – npr. zahteve profesorjev, pogosta vprašanja in naloge na izpitih in podobno). Dobrodošlo je, da ima študent predmetni tutor z zainteresiranimi študenti bolj ali manj redna srečanja, kjer ga lahko ti povprašajo, kar jih zanima v zvezi z dotičnim predmetom. Nadgradnja tega pa je seveda, da jim v okviru ponavljanja pred preverjanji znanja vprašanja postavlja on in tako preverja njihovo razumevanje izpitne snovi in tako ugotovi, na katerem področju se pojavljajo težave in jih študentom pomaga odpraviti.

Za tuje študente

Tutorstvo za tuje študente je oblika tutorstva, ki v praksi pomeni svetovanje študentom na študijskih izmenjavah, študijskih praksah in drugih oblikah mednarodnega prehajanja in izobraževanja študentov v naši državi. Študentom, ki del svojih obveznosti opravljajo v tujini, je seveda kakršen koli nasvet glede študija na fakulteti, na kateri gostuje, dobrodošla. Prav tako pa ti študentje potrebujejo nasvete glede študentske prehrane, bivanja in podobno – še ustrezno bolj kot ‘domačini’, ker se znajdejo v drugi državi, v okolju, ki je zanje novo. Tutor študentom lahko pomaga tudi vzpostaviti kulturni in družabni stik z novim okoljem.

Tutorstvo za študente s posebnimi potrebami

Še ena oblika študentskega tutorstva je tutorstvo za študente s posebnimi potrebami. Odveč je pripomniti, da se študentje s posebnimi potrebami soočajo s še večjimi dilemami kot drugi študentje, saj je na različnih fakultetah zanje različno dobro poskrbljeno. Tutor za študente s posebnimi potrebami naj bi študentom pomagal pri dilemah (takšnih in drugačnih), s katerimi se srečujejo tekom študija.

Zdaj veste kar nekaj o oblikah tutorstva. Najpomembnejše vprašanje tu pa je seveda, kje najti te dobre osebe, ki so nam pripravljene pomagati. Tutorstvo je večinoma domena študentskega sveta posamezne članice univerze. Študentski svet se študentom običajno predstavi v okviru uvodnega dneva oz. dni na začetku študijskega leta. Če teh informacij ne boste dobili, vas bodo na njih lahko napotili v referatu članice. Za Univerzo v Ljubljani lahko nekaj več informacij najdete še na http://www.uni-lj.si/studij_na_univerzi/tutorstvo.aspx.

Blaž Božnar

Študentje so večinoma znani kot zelo družabna in radoživa bitja in se tako radi vključujejo v različne organizacije, kjer preživljajo prosti čas z vrstniki na čim bolj zanimiv in kakovosten način.
ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE

ŠOS, ŠOU, ŠOUM, ŠOPF, ŠOFA … Vse to (in še mnogo več jih je) so kratice imen študentskih organizacij.

Študentska organizacija je stanovsko združenje študentov, ki se na različne načine trudi za lepši vsakdan študentov, je pa tudi glavni študentski predstavnik in sogovornik Vlade RS, ko ta ureja študentska vprašanja.

Krovna študentska organizacija v Sloveniji je Študentska organizacija Slovenije (ŠOS). Eno raven pod ŠOS so njene članice – to so študentske organizacije univerz – in sicer Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani), Univerze v Mariboru (ŠOUM) in Univerze na Primorskem (ŠOUP).
Študentske organizacije pa so ‘doma’ tudi na samih fakultetah, visokih šolah in akademijah. Naloga teh je poskrbeti za čim bolj pestro obštudijsko življenje na fakulteti.

Sem ne spadajo (nujno) le (obvezni) žuri in (sicer ponavadi zelo zabavna) brucovanja, ampak tudi npr. jezikovni in drugi tečaji, ekskurzije, organizacija kulturnih in športnih prireditev, predavanj, tematskih večerov in še mnogo več.

ŠTUDENTSKI SVET

Študentski svet je v primerjavi s študentsko organizacijo bolj ‘strokoven’ organ, katerega prioritetna usmeritev so študijska in ne obštudijska problematika.

Za razliko od študentskih organizacij je študentski svet organ samih univerz. To pomeni, da je študentski svet organ tako kot senat univerze, različne univerzitetne komisije, razlika je le v tem, da so v njem sami študentje. Določen je kot edini zastopnik študentskih mnenj in interesov znotraj strukture univerze.
Študentski sveti pa so tudi na članicah univerze (visokošolskih zavodih – fakultetah, visokih šolah, akademijah) – tam so izvoljeni z neposrednimi volitvami s strani študentov.

Dejansko je študentski svet nekakšen posrednik med študenti in pedagoškim osebjem na fakulteti. Omogoča ustrezno komunikacijo med njimi, največ možnosti za delovanje v to smer pa ima zaradi pooblastila, da voli študentske predstavnike v preostale organe fakultete, ki med drugim odločajo tudi o študentskih pravicah in dolžnostih.

Za študente je zanimivo predvsem imenovanje študentskih predstavnikov v komisijo za študentske zadeve, saj ta odloča o prošnjah za izjemni vpis konec študijskega leta (to je vpis, ko se nam zaradi izjemnih okoliščin lahko oprosti kakšna študijska obveznost in lahko vseeno redno napredujemo v višji letnik kljub temu, da ne izpolnjujemo vseh predpisanih pogojev).
Prav tako daje študentski svet mnenja k izvolitvi pedagoškega osebja v višji ali enak naziv. Tu se med drugim kaže, da kljub marsikdaj želeni vsemogočnosti učiteljev na fakulteti vseeno potrebujejo pozitivno mnenje študentov, kar je seveda prav, saj so profesorji zaradi študentov in ne obratno.

ŠTUDENTSKI KLUBI

Klub škofjeloških študentov (KŠŠ), Klub študentov Kranja (KŠK), Klub študentov Šmarške Fare (KŠŠF), Klub študentov občine Piran (KŠOP) in še in še so imena študentskih klubov, razporejenih širom po Sloveniji.

Študentski klubi so rezultat lokalnega organiziranja študentov, torej so večinoma ustanovljeni in delujejo tam, kjer študentje prebivajo in ne tam, kjer se šolajo, in so tako pomemben dejavnik študentskega organiziranja in udejstvovanja po lokalnih skupnosti.

Skrbijo za pestrost dogajanja za mlade in kakovostno preživljanje njihovega prostega časa. Praviloma za člane zagotavljajo široko paleto ugodnosti, zanje prirejajo najrazličnejše kulturne (koncerti, razstave, predavanja ipd.) in športne (turnirje, tekmovanja ipd.) prireditve. Ker pa so odraz lokalnega organiziranja študentov, za vsak študentski klub veljajo določene posebnosti. Ponavadi so tudi središče alternativnega in upornega študentskega duha.

Krovna organizacija študentskih klubov je Zveza Študentskih klubov Slovenije (ŠKIS). Zveza ŠKIS je namenjena zastopanju interesov in povezovanju študentskih klubov na nacionalni ravni, izobraževanju, informiranju in organiziranju nacionalnih študentskih projektov. Med večje projekte ŠKIS spadajo ŠKIS-ova tržnica (v maju), ŠKIS-ova regata, Vsi na ŠKIS, malonogometna liga ŠKIS gol in festival ŠTUNF (v juliju).

ŠTUDENTSKA ‘STROKOVNA’ DRUŠTVA

Evropsko združenje študentov arhitekture (EASA), Evropsko združenje študentov elektrotehnike in računalništva (EESTEC), Evropsko združenje mladih geografov (EGEA), Evropsko združenje študentov prava (ELSA), Evropski forum študentov novinarstva (FEJS), Mednarodno društvo študentov farmacije (IPSF) in še in še … to so mednarodna študentska strokovna društva!

Študentska društva so seveda najrazličnejših vrst, posebno zanimiva in koristna pa so prav ta, ki na mednarodni ravni združujejo študente istih ali podobnih študijskih programov. Poiščite jih tudi na vaši fakulteti!

Kvaliteta takih društev je, da pomagajo vzpostaviti stik študentov s prakso njihovega strokovnega področja in istočasno vključujejo tudi mednarodni element z organizacijo najrazličnejših ekskurzij, seminarjev, študijskih praks, poletnih taborov, kongresov, izmenjav in še in še.

Študentsko organiziranje je zelo pestro in vam ponuja marsikaj zanimivega. Na vas pa je, da si iz njihove ponudbe izberete nekaj zase.

Blaž Božnar

Študentje so znani po tem, da so vedno brez denarja in ker je izdatkov za najrazličnejše nujno potrebne stvari precej, si večina študentov ob študiju privošči še študentsko delo. Zaslužek ni edini razlog za to.
Študentsko delo, kot ga poznamo danes, je občasno ali začasno delo, ki ga študent opravlja preko študentskega servisa na podlagi študentske napotnice. Višina zaslužka ni omejena! Vendar pa ni vse tako lepo, kot se morda zdi na prvi pogled, saj je treba v primeru višjih zasluženih zneskov del le-teh plačati kot dohodnino.

Različna dela se lahko najde prek študentskega servisa, vendar pa je moč (morda celo boljše) delo najti z brskanjem po spletu, spremljanjem oglasnih desk na fakultetah, branjem malih oglasov … Najbolj inovativni in odločni pa se kar sami ponudijo za pomoč delodajalca na svojem sanjskem delovnem mestu.

Temeljni pogoj za opravljanje študentskega dela je v našem primeru status študenta
Dodatni pogoj pa je, da študent ni zaposlen ali vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu. Osebe brez statusa (t. i. pavzerji), osebe, ki izgubijo status med letom (npr. pri diplomiranju), ne morejo opravljati dela prek študentskega servisa. Izredni študentje so, kot že rečeno, pri študentskem delu izenačeni z rednimi študenti, to pa ne velja za pavzerje, ki pa se lahko redno zaposlijo, delajo kot samostojni podjetniki, lahko pa tudi prek avtorske ali podjemne pogodbe.

Napotnica
Pravna podlaga za študentsko delo je napotnica. Poznamo dve vrsti napotnic, in sicer stalno napotnico, ki velja največ eno leto od izdaje in je namenjena študentom, ki delajo pri istem delodajalcu dlje časa (lahko s prekinitvami), novo napotnico pa je treba izdati ob vpisu v višji letnik ali ponovnem vpisu. Druga vrsta pa je navadna napotnica, ki je namenjena za dela, ki se opravljajo krajši čas. Napotnico je treba pred začetkom dela posredovati delodajalcu – to stori študent sam ali pa zanj to opravi študentski servis. Ob začetku dela študent prejme en izvod potrjene napotnice (napotnica je sicer v štirih izvodih). Po opravljenem delu delodajalec namreč to napotnico žigosa in s tem potrdi, da je študent delal zanj.

V primeru neplačila dela se velja obrniti na študentski servis, ki bo delodajalca opomnil, naj denar nakaže na njihov račun, v skrajnem primeru pa ga lahko celo toži pred sodiščem. Možna je tudi samostojna tožba prek delovnega in socialnega sodišča.

Koliko pa lahko študent zasluži, da mu ne bo treba plačati dohodnine?
– Če ga kot vzdrževanega družinskega člana prijavijo starši, znaša ta vsota za leto 2009 3.051,35 € (posebna osebna davčna olajšava).
– Če pa ga ne prijavijo, je ta vsota lahko enkrat višja (6.102,70 €). Poleg tega se še poviša, če njegovi skupni obdavčljivi prihodki ne presežejo 8.557,30 € (se poviša za 2.062 €) oziroma 9.897,60 € (se poviša za 1.031 €).
Če študent vseeno preseže ta znesek, je v večini primerov obdavčen po 16 % dohodninski lestvici.

Poleg tega je treba biti še pozoren, da znesek na napotnico ne preseže 400 € – v nasprotnem primeru se odvede 22,5 % dohodnine (ki se sicer konec leta vrne, če študent ne preseže letnega limita).

Vendar pa bomo na skoraj vse zgoraj napisano po vsej verjetnosti lahko kmalu pozabili
Na področju študentskega dela bo namreč zelo verjetno prišlo do bistvenih sprememb – v okviru Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve se pripravlja Zakon o malem delu, ki bo korenito spremenil trenutno ureditev.
Študentje in dijaki bodo tako po dostopnem predlogu zakona glede možnosti priložnostnega dela izenačeni z upokojenci. Tako ‘malo’ delo bo časovno omejeno na največ 672 ur na leto (do sedaj ni bilo!), kar tedensko pomeni 14 ur (vendar pa bo v skladu s predlogom fiksna le letna kvota, kar pomeni, da bomo lahko delali npr. dobre 4 mesece za polni delovni čas, ostali del leta pa ne – seštevek ur na letnem nivoju ne bo smel preseči 672 ur). Mesečni zaslužek ne bo smel preseči zneska minimalne plače. Še naprej naj bi se ohranil sistem dela preko napotnic – večino postopkov se bo dalo urediti elektronsko.

Zakon o malem delu je že v samem začetku naletel na zelo ostre odzive študentskih organizacij, saj jim ta odvzema glavni vir financiranja.

Do sedaj je delodajalec moral študentskemu servisu nakazati 16,8 % več od tistega, kar je študent kot zaslužek prejel. Ta presežek se je nato delil med Študentsko organizacijo Slovenije (ki ga je delila naprej med ostale študentske organizacije), študentske servise, nekaj je šlo za štipendije in gradnjo študentskih domov, preostanek pa je bil davek.

Po dostopnem predlogu naj bi se povečala sredstva za štipendije in gradnjo študentskih domov, del sredstev pa bi se namenil za izvajanje projektov (študentskih in upokojenskih), za katere bi lahko študentska društva (skupaj z upokojenskimi, vendar v okviru sredstev, ki so jih ‘pridelali’ sami) kandidirala na javnih razpisih.

Bistvene spremembe

Na bolje naj bi po besedah ministrstva bile, da bi ministrstvo zagotovile večjo količino štipendij in omogočilo, da se bo tako priložnostno delo tudi formalno priznalo kot delovne izkušnje in štelo v delovno dobo. Študentje se bomo namreč po tem zakonu obvezno vključili v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa tudi v zdravstveno zavarovanje (za določene rizike smo sicer v zdravstveno zavarovanje vključeni že sedaj, in sicer za poškodbe pri delu, za poklicne bolezni in invalidnost in smrt kot posledico poškodbe oziroma bolezni pri delu).

Vseeno pa … Kot do sedaj pa bodo tudi naprej pridni in delovni študentje zakon!

Blaž Božnar

Mesec marec je pri Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani že po tradiciji namenjen kulturi.

Podobno kot prejšnja leta se bo pod okriljem meseca marca Meseca kulture, in sicer že četrtič zapored zgodil Rock izziv, natečaj za izbor najboljše neuveljavljene skupine.

Na natečaju lahko sodeluje vsaka rock skupina oz. posameznik, ki ustvarja samostojno avtorsko glasbo, še nima izdane svoje lastne zgoščenke in ima dovolj lastnega repertoarja, da zadosti pogojem natečaja ROCK IZZIV 2010.

Spodnja meja starosti članov prijavljenih skupin je omejena na 16 let. Zgornje meje starosti ni.

Rok za prijavo je 8. 2. 2010. Prijavnica na natečaj in ostali pogoji razpisa se nahajajo na uradni spletni strani ROCK IZZIVA 2010, www.rockizziv.si. Za dodatna vprašanja o natečaju pišite na natecaj@rockizziv.si.

Italiansko Ministrstvo za zunanje zadeve ponuja štipendije za raziskovalne namene.
Italijansko Ministrstvo za zunanje zadeve nudi za akademsko leto 2010/2011 slovenskim državljanom, ki so že diplomirali, določeno število štipendij za raziskovalne namene (na kataremkoli področju) ter za podiplomski študij na italijanskih univerzah.

Rok za oddajo prošenj je 28. februar 2010.
Prošnjo je potrebno poslati na:
• Italijanski inštitut za kulturo, Kongresni trg 13, SI – 1000 Ljubljana
• Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, “Za štipendije italijanske vlade”, kotnikova 38, SI – 1000 Ljubljana
Vse informacije, vključno z obrazcem za prošnjo, lahko dobite na Italijanskem inštitutu za kulturo oz. na spletni strani http://www.iicljubljana.esteri.it > možnosti > štipendije > za Slovence v Italiji.

Za vse informacije se lahko obrnete na Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji (Monica Zecca, e-mail: addetto.iiclubiana[@]esteri.it, tel. 01/241-56-47).

Informacije o študentskem življenju na enem mestu – študij, standard, prosti čas …
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) je za vas tudi letos na enem mestu zbrala vse informacije, ki jih potrebujete za uspešen študij in študentsko življenje.

V spletnem priročniku Dostop najdete najpomebnejše informacije o študiju, vaših pravicah in dolžnostih, ki jih imate pri študijskem procesu, štipendiranju, bivanju in vseh ostalih elementih študentske socialne varnosti.

Poleg osnovnih, za uspešen študij nujnih informacij, so v priročniku predstavljene še številne možnosti za preživljanje prostega časa v univerzitetnem mestu Maribor, med njimi kopica obštudijskih dejavnosti, ki jih skozi vse leto za vas pripravlja ŠOUM in celotna Skupina ŠOUM.

Spletni priročnik Dostop je dostopen na: http://publikacije.dostop.si/prirocnik09/.

Subvencionirana študentska prehrana
Na tem portalu najdete vse aktualne informacije o restavracijah, dnevni in stalni ponudbi študentskih kosil, cenah in prodajnih mestih bonov, na voljo pa je tudi kalkulator, kjer si bodo lahko izračunali vrednost nakupa bonov.

okalna skupnost mednarodne organizacije študentov tehnike in naravoslovja BEST (Board of European Students of Technology), ki deluje kot organizacijska enota Študentske organizacije Univerze v Mariboru, bo med 14.1.2010 in 17.1.2010 gostila 12 študentov.
Študentje bodo imeli izobraževanja na teme komunikacija, vodenje, motivacija in projektni management. S tem znanjem bodo pripomogli k delovanju svojih lokalnih skupnosti. Prav tako bodo vzpostavili kontakte z udeleženci, kar bo pripomoglo k še tesnejšemu povezovanju lokalnih skupnosti centralne regije BEST-a.