Nosečnost v času študija

Small girl with laptop learning through internet indoors at home, Corona virus and quarantine concept.
Foto: Halfpoint iz iStock

Vedno več študentk v času študija postane mamic. Kakšne so ugodnosti in prednosti študent mamic, nam je povedala Anja Kozina, Klub študentskih družin Slovenije.

Kakšne ugodnosti imajo študentke, ki v času študija postanejo mame?
Študentke, ki v času študija postanejo mame, imajo naslednje ugodnosti:
– 100 dodatnih točk za sprejem v študentski dom
– 10 dodatnih bonov za študentsko prehrano na mesec na vsakega otroka
– možnost podaljšanja statusa študenta za eno leto za vsakega živorojenega otroka
– pri vlogi za državno štipendijo se ne upošteva več dohodek njihovih staršev, ampak samo njen dohodek in dohodek partnerja (če ga ima)
– pridobi starševski dodatek, ki v letu 2009 znaša 193,24 evrov
– upravičena je do otroškega dodatka in enkratne pomoči ob rojstvu otroka
– zaprosi lahko za denarno socialno pomoč
– pridobi eno leto pokojninske dobe

Ali se lahko študentka mama dogovarja za izpite?
Načeloma zanjo veljajo enaki izpitni roki kot za ostale študente. Je pa od posameznega profesorja odvisno, kako in koliko se bo s študentko mamico pripravljen dogovarjati o posamezni izpitni obveznosti in ji pomagati, če ne bo mogla opraviti določenega izpita, ker ji bo npr. ravno takrat zbolel otrok.

Kako je z vrtcem za otroka, kjer sta mama in oče študenta? Kaj pa v primeru, da je samo eden študent?
Največ točk za sprejem v vrtec prinese h končnemu rezultatu stalno prebivališče. Večina študentov staršev pa ima svoje stalno prebivališče zunaj univerzitetnih središč, kar pomeni, da zaradi tega zberejo tudi po 40 točk manj od ostalih kandidatov. Sicer dobijo nekaj več točk na podlagi potrdila pristojnega centra za socialno delo o tem, da živijo v težkih socialnih okoliščinah, kar pa ni dovolj. V zadnjih treh letih je vrtec velik problem za otroke staršev študentov, saj je otrok na splošno veliko, starši študentje pa imajo glede na prej opisano problematiko precej manj možnosti, da dobijo za svojega otroka mesto v vrtcu v univerzitetnem središču, kjer študirajo.

Za kakšno pomoč lahko zaprosi oziroma pripada mami študentki?
Mamica študentka lahko po naših informacijah zaprosi za naslednje oblike pomoči:
– enkratno denarno pomoč Fundacije Študentski tolar, ustanove ŠOU v Ljubljani
– zaprosi lahko za denarno socialno pomoč ali pa za izredno enkratno denarno socialno pomoč
– na Karitasu lahko dobi mesečni paket osnovnih živil in otroške hrane, oblačila za otroka in starše
– enkratno pomoč ob rojstvu otroka (Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Namesto denarja je mogoče v enaki vrednosti izbrati opremo za novorojenčka v obliki zavitka.)

Kaj pa pomeni mirovanje statusa?
Do mirovanja statusa je upravičena tista študentka, ki v skladu z zakonom izpolnjuje pogoje do koriščenja starševskega dopusta in tak dopust tudi dejansko koristi. Mirovanje traja od dneva nastopa starševskega dopusta do njegovega prenehanja v skladu z zakonom. Da lahko študentka uveljavlja tak status, mora biti članica (fakulteta), na kateri študira, o tem predhodno obveščena. Študentka ima v času mirovanja statusa status študenta, kar pomeni, da lahko koristi pravice, ki izhajajo iz tega statusa.

Kaj pa v primeru, da študentka zanosi v času absolventa? Ali lahko zaprosi za podaljšanje?
Po 70. členu Zakona o visokem šolstvu imajo študentke matere, ki v času študija rodijo, pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. To po interpretaciji Univerze v Ljubljani velja predvsem za podaljšanje absolventa.

Mojca Buh

 

Nepričakovani večer

Pretekli teden smo s prijateljicami bolj pogosto hodile v razne lokale na pijačo ali dve. Vsi dnevi so bili čisto običajni za ženske izhode.
Povedale smo si trače vsega sveta in se veliko smejale. Zadnji dan našega pohajkovanja pa je bil malce drugačen. Med našimi vročimi pogovori sem zaslišala znan glas, ki nas je vse skupaj nagovoril s prijaznim pozdravom. Bil je moj bivši fant. Pred kakšnim letom sva se razšla in od takrat se nisva videla. Ne vem zakaj, ampak ko sem ga zagledala, mi je telo kar vztrepetalo. Nenehno sem ga gledala, opazovala, v čem se je spremenil in ga resnično požirala z očmi. V meni so se očitno prebudile stare strasti, saj sva imela zelo pestro razmerje. Ko smo s prijateljicami odšle, sva se drug drugemu lepo nasmejala in si rekla adijo. Odšla sem domov in priznam, da sem še kar nekajkrat pomislila na njega. Včeraj zvečer pa sem dobila nepričakovano sms sporočilo. Bil je on. Prijazno me je povabil na pijačo. Seveda sem povabilo takoj sprejela. Na samem začetku pa sem vedela, da najina pijača ne bo tako nedolžna. Takoj sem se začela pripravljati za najino srečanje in se uredila od glave do pet. Dogovorjena sva bila ob osmi uri in bila sem točna kot ura. Prišel je pome in odpeljala sva se v zelo lep in miren lokal. Pila sva kuhano vino in se pogovarjala o najini preteklosti. Večer je bil zelo romantičen in nabit z vročimi erotičnimi zgodbami. Vsak po svoje sva z različnimi komentarji namigovala na najine vroče urice, ki sva jih doživela pred letom dni. Seveda sva namigovala tudi na to, da bi jih lahko vsaj še enkrat doživela. Zaradi vsebine najinih pogovorov sva bila že oba precej vzburjena. Popila sva vino in odšla na samoten kraj, da sva imela malo zasebnosti. Že med vožnjo se mi je povečal utrip. Bila sem nestrpna in polna pričakovanj. Očitno se je tudi njemu povečal utrip in se ni mogel zadržati. Takoj, ko sva prispela, mi je začel grizljati ustnice in me poljubljati po celem obrazu. Tudi sama se nisem mogla upreti njegovim spolzkim besedam in sem mu začela trgati obleke z njegovega telesa. V trenutku sva bila oba gola. Začel me je počasi božati in poljubljati po vratu, prsih, popku in po moji muci. Za muco si je vzel veliko časa in jo začel grobo obdelovati. S svojimi prstki me je s hitrimi gibi dražil po ščegetavčku. Seveda si je pomagal tudi s svojim porednim jezičkom. Po celem telesu sem imela čudovit občutek. Oblivali so me hladni valovi poželenja in v trebuhu sem čutila, kako me zvija od samega užitka. Počasi se je začel približevati mojim joškicam. Nežno jih je dražil z jezičkom in jih masiral z rokami. Nato sem na vrsto prišla še sama. Spustila sem se do njegovega korenjaka in ga začela s konico jezička počasi lizati po glavici. Ker je bil takoj zelo trd, sem ga dala v usta in ga močno sesala. Postajalo je vse bolj vroče. Čutila sem, kako je vzburjen, kako mu telo trepeta in kako zelo si želi svojega korenjaka vtakniti vame. Da je bilo vse skupaj še bolj zanimivo in da je bilo najino poželenje še večje, sva imela zelo dolgo predigro. Še kar nekaj časa sva se božala, drgnila drug ob drugega in se strastno poljubljala. Ko res nisva več zdržala, me je grobo prijel za lase ter jih vlekel k sebi. To me je še bolj vzburilo. Prešla sva na bistvo in z močnim sunkom ga je porinil vame. Občutek je bil tako dober, da sem glasno zastokala. Močno me je porival in že na začetku sem doživela orgazem. Vajeti sem prevzela v svoje roke. Odrinila sem ga s sebe in ga zajahala. Po celem telesu sem ga začela poljubljati in grobo praskati z dolgimi nohti. Spet sem mu z rokami začela obdelovati tička in ga še bolj vzburjati. Namestila sem ga v svojo luknjico in noro začela skakati po njem. Začel je hitro dihati in stokati. Še hitreje in še močneje sem skakala po njem. Začel me je grobo praskati po hrbtu in glasno stokati. Spet me je zgrabil za lase in me močno potegnil k sebi. Kar na enkrat sva bila na vrhuncu. Oba sva se potila in bila čisto mokra po vsem telesu. Začela sva glasno stokati in istočasno nama je prišlo. Bila sva tako zadovoljena, da sva bila nekaj trenutkov čisto brez moči. Tiho sem ležala na njem in v glavi premlevala vse občutke, ki sem jih doživela. Močno me je stisnil in poskušal priti do zraka zaradi močnega orgazma. Ko sva prišla k sebi, sva se drug drugega zadovoljno pogledala in se začela počasi oblačiti. Med tem sva se nenehno spogledovala in se smehljala. Ko sva bila oblečena, sva se stisnila drug k drugemu in nekaj časa ostala objeta. Ker je bila že pozna ura, sva krenila proti domu. Med potjo me je nenehno božal po stegnu in me vsako sekundo poljubil. Pripeljal me je pred moje stanovanje, a se nikakor nisva mogla ločiti drug od drugega. Še zmeraj sva si izmenjavala sladke poljubčke in si govorila lepe besede. Drug drugemu sva priznala, da je bila to zelo zanimiva pijača in da bi jo bilo lepo ponoviti. Še zadnjič sem ga poljubila in srečna odšla domov. Še preden sem dobro vstopila v stanovanje, pa sem dobila sms sporočilo. Bil je on. Prijazno me je povabil na kavo in le predstavljati si lahko, kako zanimiva bo danes ta kava.

Emanuela

Svetovni pohod za mir in nenasilje je tukaj

V Ljubljani se bo 6. novembra ustavila delegacija t.i. Balkanske poti pohoda, ki se je začel na Novi Zelandiji 2. oktobra na mednarodni dan nenasilja in obenem na dan obletnice Gandijevega rojstva.

V petek 6. novembra 2009, se bo osrednji spremljevalni dogodek pričel ob 11:00 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Prihod delegacije Svetovnega pohoda za mir in nenasilje bo združen s kratko slovesnostjo v počastitev uradnega začetka praznovanja 90 – letnice fakultete. Uvodnemu delu bo ob 11:30 sledil slavnostni sprejem delegacije s slavnostnima govornikoma dr. Valentinom Bucikom, dekanom Filozofske fakultete in g. Zoranom Jankovičem, županom Mestne občine Ljubljana.

Po zaključku slovesnosti bo ob 12:30 sledil začetek 2,5 urnega pohoda po delu Večne poti, za Slovence simbolnemu prikazu pomena miru in nenasilja (začetek na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Prešernova cesta, Moderna galerija, Tivoli, Cesta 27. aprila, Večna pot in nadaljevanje okoli Rožnika, zaključek na Prešernovem trgu). Pohod se bo predvidoma ob 15. uri zaključil na Prešernovem trgu. Celotno dogajanje bo popestril večerni kulturni program – koncert v Tovarni Rog z pričetkom ob 22. uri.

Nevladna organizacija, Društvo za civilno družbo Slovenije – LOM, je skupaj s partnerji – Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Mirovni inštitut in Zavod Voluntariat – v mesecu pred prihodom delegacije organizirala spremljevalne dejavnosti na temo mirovniških akcij in boja proti nasilju.

Z namenom, da se pohod predstavi in napove širši javnosti je bil v sredo, 21. oktobra 2009, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v okviru tiskovne konference predstavljen Svetovni pohod za mir in nenasilje, z namenom povabiti k udeležbi tudi širšo javnost.

Po tiskovni konferenci je bila kot ena osrednjih aktivnosti ob podpori pohoda izpeljana še okrogla miza na temo mirovniških akcij, aktivizma, političnih sistemov, globalizacije, multikulturalizma, geopolitike in boja proti vsem oblikam nasilja. Okroglo mizo je povezoval v svojem značilnem provokativno – dinamičnem slogu mag. Marcel Štefančič jr.. Poleg njega so o omenjeni problematiki spregovorili tudi, prof. dr. Rudi Rizman in prof. dr. Milica Antić Gaber, s Filozofske fakultete, dr. Vladimir Prebilič s Fakultete za družbene vede, Anej Korsika, politolog, doktorski študent teoretske psihoanalize, urednik Tribune in aktivist ter Tomo Križnar, aktivist in mirovnik.

V sredo, 28. oktobra 2009, je bilo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v okviru predpriprav na glavni dogodek organizirano tudi predavanje na temo: Iskanje notranjega miru skozi borilne veščine. Predavanje oz. udeleženci, sensei Roman Leohar, ki je predstavil svojstven AiKiDo stil DAIKUKAN AIKIDO, Dušan Osojnik, BOMPU ZEN učitelj, Shifu Shi Hengdao (Milan Kapetan) iz Shaolin tempelj Slovenija ter Žiga Tršar ( Zeng Xigua), učitelj na Taiji inštitutu, so vsak na svoj način prikazali eno od možnih poti, ki peljejo posameznika v globlji stik s samim seboj.

Simbolično lahko pohod podpre VSAKDO oz. celotna civilna družba ter dobrodošli, da na kakršenkoli način prispevate k temu dogodku.

Pohod podpira tudi predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo Türk. Namen pohoda pa je ustvariti globalno zavedanje o potrebi po obsojanju nasilja.

Koncert zdravnikov

Društvo študentov medicine Slovenije in Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher že četrto leto zapored organizirata tradicionalni koncert študentov Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Na njem bodo študentje predstavili svojo glasbeno nadarjenost in znanje ter pokazali, da se bodoči zdravniki ne posvečajo le svojemu poklicu, ampak so ljudje mnogih talentov, ki se udejstvujejo tudi na glasbenem področju. Koncert bo potekal v sredo, 11. novembra 2009, ob 19.30 v Slovenski filharmoniji (dvorana Marjana Kozine), Kongresni trg 10, Ljubljana.
Čeprav je koncert v prvi vrsti posvečen klasični glasbi v izvedbi solistov ali manjših zasedb, bodo nastopajoči izvajali tudi skladbe drugih glasbenih zvrsti, nastopila pa bosta tudi big band in, prvič doslej, veliki komorni orkester.

Zlati ljubljanski študentje

Skupina študentov ljubljanskih naravoslovnih fakultet je na mednarodnem tekmovanju iz sintezne biologije prejela zlato medaljo.

Tekmovanje je med 30. oktobrom in 3. novembrom potekalo na univerzi Massachusetts Institute of Technology, ki je četrta ne lestvici najboljših ameriških univerz, v mestu Cambridge v ZDA, skupina študentov ljubljanske univerze pa se ga je udeležila že četrtič. Na tekmovanju je sodelovalo 112 ekip univerz z vsega sveta, med njimi pa so bile najuglednejše ameriške, evropske in azijske univerze.

Projekt pripravili na Kemijskem inštitutu
Slovenska ekipa je projekt pod vodstvom mentorjev pripravila na Kemijskem inštitutu Ljubljana. Za projekt so razvili novo tehnologijo priprave nanomaterialov iz proteinov, pripravljenih v bakterijah. Pokazali so tudi dejansko uporabo pripravljenih materialov za odstranjevanje virusov, pripravljeni materiali pa obetajo dodatne možnosti za dostavo zdravil, katalizo, separacijo molekul in pripravo materialov s posebnimi lastnostmi.

Ta nagrada pa ni prva, ki so jo Slovenci dobili na tem tekmovanju, pred dvema letoma so slavili s projetkom o zdravljenju virusa HIV.

Priprave na diplomsko delo

diploma thesis and dissertation as a document for reaching a university degree
Foto: Elmar Gubisch iz iStock

Priprava in pisanje diplomskega dela

Študent mora pred zaključitvijo študija opraviti še zadnjo, največjo nalogo, treba je napisati diplomsko nalogo.

Študent enopredmetnih študijskih programov pripravi eno diplomsko delo. Študent dvopredmetnih študijskih programov mora za dokončanje študija opraviti diplomsko delo, tako da opravi ali diplomsko seminarsko nalogo in diplomsko delo, ali enakovredni diplomski deli, ali pa (eno) skupno diplomsko delo.
Na nekaterih fakultetah oz. nekateri profesorji zahtevajo, da se pred začetkom pisanja diplomske naloge opravijo vsi izpiti in vse ostale obveznosti, tako da lahko ob koncu posveti ves čas in vso pozornost le temu opravku. Z diplomsko nalogo se dokazuje, da je študent v času študija pridobil teoretična in praktična znanja, spretnosti in sposobnosti, jih združil in samostojno napisal avtorsko delo, ki predstavlja rezultat dela v času študija in v času priprave diplomskega dela.

Razmislek
Najprej je treba razmisliti, iz katerega področja bi se lotil pisanje diplomske naloge in pri katerem profesorju. Lažje je pisati in raziskovati s področja, ki je zanimivejše in študentu bližje, saj se je dela tako hitreje in z večjim veseljem lotiti. Pregledati je treba, kaj vse se je že okrog določene teme pisalo, da ne pride do ponavljanj, s tem pa se lahko poišče tudi literatura, ki bo pomagala pri samem raziskovanju problema in pisanju diplomskega dela. Treba je izbrati mentorja, ki bo skozi ves proces pisanja diplomskega dela študenta vodil, dajal napotke, svetoval in usmerjal v pravo smer. Te informacije je najbolje pridobiti pri starejših kolegih, ki so že opravili svojo diplomsko nalogo, ali pa se napoti kar do samega profesorja in se z njim pogovori o dotični tematiki.

Prijava
Prvi korak je prijava teme diplomskega dela. Študent, ki prijavlja opravljanje diplomske seminarske naloge in diplomskega dela, mora imeti opravljene vse druge študijske obveznosti in diplomsko seminarsko nalogo (dvopredmetni študij), preden prijavi temo za diplomsko delo. V referat za študentske zadeve odda obrazec za prijavo teme za diplomsko delo na univerzitetnih študijskih programih, obrazec za dispozicijo diplomskega dela in indeks. Po potrditvi teme diplomskega dela študent prejme sklep o diplomskem delu, kar mu omogoča veljavnost teme diplomskega dela in mentorstva. Če diplomskega dela ne zagovarja v roku enega leta, ima možnost podaljšanja veljavnosti teme za obdobje enega leta, vendar mora obvezno oddati prošnjo za podaljšanje teme veljavnosti diplomskega dela v referat za študentske zadeve, in to še pred potekom veljavnosti teme. Študent mora pripraviti diplomsko delo v skladu s Pravilnikom o postopku priprave in zagovora diplomskega dela na dodiplomskem študiju in v skladu z Navodili o izpeljavi postopka priprave in zagovora diplomskega dela na dodiplomskem študiju.

Pisanje
Pri pisanju diplomske naloge mora imeti študent vseskozi v mislih, da je to avtorsko delo in ne le prevod določenega dela literature. K diplomskemu delu študent pristopi tako, da najprej preštudira predpisano gradivo, ga razume, nato pa avtorsko začne s pisanjem diplomske naloge. Pri tem je treba upoštevati, da mora biti diplomsko delo pisano pregledno in imeti vseskozi jasno rdečo nit. Rezultate, ki so povzeti po literaturi in izsledke, je treba jasno povezati v zaključeno celoto, pri pisanju pa se uporablja pravilen knjižni jezik in tudi znanstveni jezik. Diplomska naloga je za vsakega študenta ne le preizkus strokovnega znanja, temveč tudi preizkus strokovnega pisanja. Oblika diplomskega dela je običajno predpisana in se lahko med fakultetami in smermi tudi razlikuje.

Pred oddajo naloge v referat za zagovor mora biti ta strokovno lektorirana. Slovnične in pravopisne napake v nalogi je mogoče še v zadnji fazi odpraviti, težje pa je naknadno spreminjati neustrezen slog pisanja.

Kot avtor se mora zavedati, da ne piše zase, zato mora bralcu sporočiti svoja stališča na razumljiv način. Uporaba idej in besed drugih ljudi brez jasne navedbe vira informacije se imenuje plagiarizem in je kazniv, zato lahko mentor ali diplomska komisija diplomsko nalogo zavrne in sproži ustrezne postopke sankcioniranja, če ugotovi, da diplomska naloga ne vsebuje ustrezno navedenih virov, zato je treba vsa tuja mnenja, ideje, citiranja jasno označiti in navesti ustrezen vir.

Sledi še zadnje poglavje diplomskega dela, tj. zagovor pred mentorjem in komisijo. Študent predstavi svoje diplomsko delo, zlasti namen oz. cilje, ki jih je zasledoval pri izdelavi, metode dela, pomembnejše ugotovitve in uporabnost rezultatov dela. Čas predstavitve diplomskega dela je omejen, od 10 do največ 20 minut. Študent odgovarja na vprašanja, ki mu jih zastavijo člani komisije, nato pa predsednik komisije za zagovor diplomskega dela študentu pred prisotnimi sporoči rezultat zagovora in pridobljeni strokovni naslov, v kolikor je bil zagovor uspešen. Študent prejme po uspešno opravljenem zagovoru diplomskega dela potrdilo o diplomiranju, s katerim izkazuje dokončanje študija in pridobljeni strokovni naziv. Potrdilo je začasno in velja do podelitve diplomske listine, ki se prejme na slavnostni podelitvi fakultete.

Sanda Gajsar

 

Kajh je diabetes ali sladkorna bolezen?

Young hispanic diabetic man measuring glucose sitting on the sofa at home.
Foto: AaronAmat iz iStock

Najbolj razširjena kronična nenalezljiva in neozdravljiva bolezen sodobnega človeka
14. november velja za svetovni dan sladkorne bolezni ali diabetesa, najbolj razširjene kronične nenalezljive in neozdravljive bolezni sodobnega človeka, ki nastane zaradi pomanjkljivega izločanja oziroma nepravilnega delovanja hormona inzulina.

Sladkorna bolezen ali diabetes mellitus je po definiciji Mednarodne federacije diabetikov (IDF) »kronično stanje, pri katerem celice trebušne slinavke (pankreasa) ne proizvajajo dovolj inzulina oziroma pri katerem telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito rabiti. To glukozi (ki jo dobimo iz hrane) oteži prehod v celice, zato te ne morejo normalno delovati. Zmoti se tudi presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.«
Leta 2006 so z resolucijo diabetes razglasili epidemijo, ki jo je treba zaustaviti. Za to boleznijo je namreč na svetu obolelih okoli 250 milijonov ljudi, kar predstavlja okoli šest odstotkov svetovnega odraslega prebivalstva. V Sloveniji je po raziskavah in ocenah Inštituta za varovanje zdravja 125.000 ljudi s sladkorno boleznijo, okoli 80.000 pa jih prejema zdravila za diabetes.

Običajni znaki za nastanek sladkorne bolezni so: povečano izločanje vode iz telesa (uriniranje), s tem povezana dehidracija in huda žeja, slabo počutje, izguba teže in zmanjšana odpornost. Diabetes delimo na sladkorno bolezen tipa 1, sladkorno bolezen tipa 2, nosečnostno sladkorno bolezen, druge tipe sladkorne bolezni, moteno toleranco za glukozo (MTG) in mejno bazalno glikemijo (MBG).

Sladkorna bolezen tipa 1 se običajno pojavi v mladosti, do 30. leta starosti, največkrat v puberteti. Je avtoimunska bolezen, njena osnova je najverjetneje kombinacija dedne zasnove, saj je verjetnost, da zboli otrok, katerega eden od staršev je diabetik, 2 do 5 odstotkov; če sta diabetika oba starša, pa verjetnost naraste na 30 odstotkov. Bolnik nima lastnega inzulina, zato mora nadomeščati inzulin z injekcijami vse do konca življenja. Pri tej obliki namreč v organizmu nastajajo strupene snovi, zaradi česar lahko pride do kome ali celo smrti, zato je nujna zdravniška obravnava in trajno zdravljenje z inzulinom.
Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša oblika diabetesa, saj jo ima približno 90 odstotkov vseh sladkornih bolnikov. Navadno se pojavlja pri odraslih po 45. letu starosti. Ključna vzroka za nastanek bolezni sta neustrezen življenjski slog, kot so pomanjkanje gibanja, debelost, starost, stres, dednost in genetske spremembe, ki vplivajo na spremenjeno izločanje inzulina. Pri tem tipu ne gre za pomanjkanje inzulina, pač pa za odpor proti njegovemu delovanju, ta odpornost na inzulin pa se s starostjo še povečuje, če je za to dedna osnova. Pri zdravljenju zadoščajo dieta in antidiabetične tablete, sočasno pa je treba zdraviti tudi težave, ki se pojavljajo vzporedno (povečan krvni sladkor, povečane maščobe v krvi, zvišan krvni tlak) oziroma zmanjšati telesno težo, če je ta prevelika, ter opustiti kajenje. Z leti lahko bolniki dosežejo tako visoke vrednosti glukoze v krvi, da je potrebno zdravljenje z inzulinskimi injekcijami.
Pri prehodni hiperglikemiji med nosečnostjo gre za sladkorno bolezen tipa 2, ki nastane zaradi hormonskega stresa in (v 90 odstotkih primerov) s porodom izgine, v starejšem obdobju, po 40. letu starosti, pa se hiperglikemija pogosto ponovi.
Normalna vrednost koncentracije sladkorja v krvi je od 3,5 mmol/l do 5,6 mmol/l, če znaša vrednost nad 5,6 mmol/l, gre za hiperglikemijo, če pa je pod 3,5 mmol/l, pa hipoglikemijo. Na sladkorno bolezen kaže koncentracija sladkorja v krvi, višja od 7 mmol/l na tešče oziroma 11 mmol/l po hranjenju. Pozornost pa zahtevajo že vrednosti nad 5,6 mmol/l, izmerjene na tešče, tedaj gre za blago hiperglikemijo oziroma moteno toleranco na glukozo.

Sanda Gajsar

Pomoč starejšim

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) bo v novembru izvedla akcijo jesenskega čiščenja in urejanja okolice domov starejših občanov mesta Maribor. Akcija bo letos potekala v dveh delih. V sredo, 4. novembra bodo študenti pomagali pri selitvi invalidni osebi, drugi del akcije pa predstavlja čiščenje in urejanje okolice tistim občanom mesta Maribor, ki si sami ne morejo urediti okolice svojih domov. Študentje bodo tako starejšim občanom kosili travo, cepili drva, okopali vrtove in čistili smeti okoli domov. Pri projektu bodo sodelovali sodelavci ŠOUM, tudi letos pa se lahko prijavijo študentje, ki želijo pomagati.

Prijave se zbirajo na gsm številki 031 825 118 (Matic). Projekt poteka v sodelovanju s Centrom za pomoč na domu, ki je izbral tiste občane, ki so pomoči resnično najbolj potrebni.

»V ŠOUM se zavedamo velikega pomena solidarnosti predvsem do tistih, ki jim je tovrstno delo oteženo. Prav mladi smo namreč tisti, ki moramo biti pobudniki reševanja te problematike. Čiščenje in urejanje okolice domov starejših občanov mesta Maribor je eden izmed naših pomembnejših projektov, saj s tem spodbujamo študente, da priskočijo na pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Nikoli namreč ne vemo kdaj bomo tudi sami potrebovali pomoč,« je povedal vodja projekta Matic Kirbiš.

Fotografska delavnica ob Svetovnem dnevu študentov

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani vabi na fotografsko delavnico »Ujemi študentski trenutek« za vse, ki so ravnokar ali še vstopajo v svet fotografije. Delavnico bo vodil fotograf Robert Kruh. Na delavnici boste imeli možnost osvojiti osnove digitalne in klasične fotografije, predvsem prek praktičnih izkušenj. Vsak udeleženec potrebuje svoj fotoaparat, drugih omejitev ni. Brezplačna delavnica bo potekala od 16. 11. do 19. 11.2009.

Okrogla miza ob Svetovnemu dnevu študentov

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani vabi na okroglo mizo z naslovom: „Smo študentje predali štafeto v teku za študentske pravice?” Razpravljalci na okrogli mizi, ki jo bo vodila študentka Tjaša Pureber, bodo:
• Ali Žerdin
• Pavle Zgaga
• Lev Kreft
• Bogomir Mihevc
• Božo Repe
Sooblikuj svojo realnost in se jim pridruži v sredo, 18. 11. 2009, ob 20.00 v Galeriji ŠKUC!

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.