ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Zavarovalniških produktov je v zadnjem času že toliko, da je postalo težko izbrati prava zavarovanja in sam oceniti, katera nujno rabimo in katera ne. Nekatera so namreč le potrata denarja. Po ocenah poznavalcev je veliko nesmiselno sklenjenih zavarovanj, za katera porabimo veliko preveč denarja. Pri sklepanju zavarovanj je potreben temeljit razmislek in posvet z več strokovnjaki.

Katera ja in katera ne?
– Najbolj vprašljiva so razna življenjska zavarovanja. Nekateri jih imajo sklenjenih tudi po več. Še posebej so lahko nepotrebna tista, ki ne bi pokrila niti manjših storitev. Zavarovalničarji pogosto prepričujejo, da je smiselno sklepati življenjska zavarovanja celo za otroke. Po ocenah strokovnjakov je najbolj priporočljivo za tiste, ki finančno podpirajo druge člane gospodinjstva ali družino, ter za tiste, ki imajo najeta dolgoročna posojila.
– Drugo je zdravstveno zavarovanje za nadstandard. Ga sploh rabimo, ko pa ga naša javna zdravstvena mreža pogosto sploh ne more zagotoviti?
– Izguba denarja je lahko tudi plačevanje visokih premij za bolnišnična nadomestila in dnevne odškodnine.
– Kaj pa nezgodno zavarovanje: potrebujejo ga vsi ne glede na starost in poklic, pri mlajših je priporočljivo zavarovanje za visoko zavarovalno vsoto za invalidnost in nekoliko nižjo zavarovalno vsoto za nezgodno smrt.
– Kar se tiče avtomobilskega zavarovanja, je zakonsko obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, potreba po kasko zavarovanju upada s starostjo vozila.

Prosite za nasvet več zavarovalnih strokovnjakov
Za sklenitev zavarovanja, ki ustreza našim potrebam in zahtevam, je potrebno ponudnikom zaupati osebne podatke (višina prihodkov, odhodkov, podatki o vzdrževanih članih, premoženju in podobno). Tako lahko ocenijo primerno višino zavarovalne vsote. V nasprotnem primeru gre le za posploševanje, ki pomeni več stroškov kot koristi.
Pred sklenitvijo zavarovanja torej premislite, katera zavarovanja res rabite in kakšne bodo posledice ter stroški ob morebitni škodi. Če imate težave pri odločanju, si priskrbite preverjenega zavarovalnega posrednika, zastopnika ali finančnega svetovalca. Dobro je dobiti še dodaten neodvisen nasvet. Vedno bodite pozorni na višino zavarovalne vsote. Pozanimajte se, kakšen je postopek ob nastanku škode.
Nazadnje je potrebno zelo dobro proučiti zavarovalne pogoje in povprašati za morebitne zanke.

Ksenija Gider

ŠOU v Ljubljani je danes pripravila tribunal z naslovom: » Francosko nemški vlak bo odpeljal brez mladih«, na katerem so povabljeni gostje razpravljali o aktualnih problemih mladih predvsem v luči vladnih gospodarskih načrtov.

Uvod v okroglo mizo je pospremila manifestacija 50 mladih, ki so na simbolen način na ljubljanskih ulicah opozorili na mnoge dileme, ki danes tarejo državljane in državljanke.

Andrej Zorko, ZZZS: »Francosko nemški vlak govori o varčevanju – gre za krčenje pravic- vprašati se moramo, če je to res pot razvoja. Mladi potrebujejo delo, ki jim ga varčevanje ne prinaša. Dandanes se v družbi rušijo vrednote kot so solidarnosti, socialna država uveljavlja pa se logika naj vsak poskrbi predvsem zase. To lahko vodi v večje konflikte in nemire.«

Sanja Leban iz fundacije Študentski Tolar je poudarila: » Če se je pred 10 leti študentom predvsem pomagalo organizirati študij v tujini in reševati posamezne težke situacije študentskih družin smo danes v položaju, ko vedno več študentov potrebuje pomoč pri zagotavljanju temeljnih življenjskih potrebščin. Danes za študente zbiramo hrano. Vedno več je socialno ogroženih.«

Dr. Valerija Korošec meni, da smo zapleteni v poguben produkcijski sistem, ki nam še vedno dopoveduje, da bomo s tem, ko bomo več proizvajali boljše živeli: »dostojno življenje je mogoče urediti tudi ob ničelni rasti, » je dejala sociologinja. Po njenih besedah se na žalost o nekaterih dobrih idejah, ki so v Franciji in Nemčiji danes že realnost, pri nas debata sploh še ni začela. Meni tudi, da obstaja nevarnost, da bomo v želji slediti drugim, ponavljali njihove napake izpred 10 ali 20 let, namesto, da bi se usmerili k skupnim ciljem prihodnosti: »Razmisliti bi morali o možnosti skrajšanja delovnega časa in s tem omogočanje razdelitve plačanega dela med več ljudi«

Dr. Andraž Teršek je opozoril, na problematičen odnos politike in državnih funkcionarjev do tistih, ki jih bodo spremembe nove zakonodaje prizadele. Namesto argumentov v podporo zakonu, ti največkrat nizajo populizme in puhlice. Meni, da prihaja čas, ko bodo morali državljani od države zahtevati več in boljše rešitve.

Pred nedeljskim referendumom o Zakonu o malem delu, organizira Študentska organizacija Univerze v Mariboru OKROGLO MIZO O ZAKONU O MALEM DELU.

Okrogla miza bo v sredo, 6. aprila 2011 ob 14. uri v dvorani Študentskega kulturno prireditvenega centra Štuk (Gosposvetska cesta 83, Maribor).

Svojo udeležbo na okrogli mizi, kjer bodo pojasnjena še vsa preostala odprta vprašanja glede nedeljskega referenduma, so že potrdili:

· Zoran Kotolenko (MDDSZ),

· Žiga Schmidt (predsednik ŠOUM),

· Marko Funkl (Gibanje za dostojno delo in socialno družbo),

· Franc Pukšič (poslanec SLS),

· Rok Tuš (SDM).

Zakon o malem delu na nedeljskem referendumu ne bo dobil podpore, kaže napoved referendumskega izida, ki ga je na podlagi javnomnenjske ankete pripravilo Delo.

Po napovedih naj bi se referenduma udeležilo 31 odstotkov volilnih upravičencev; za uveljavitev zakona jih bo glasovalo 43 odstotkov, proti pa 57 odstotkov.

Manjša, ko je udeležba bolj je izzid negotov
Referendumska napoved je bila narejena na podlagi javnomnenjske ankete, ki je bila izvedena v sredo in četrtek na vzorcu 710 anketirancev. Iz teh rezultatov so izračunali, kakšen bi utegnil biti izid referenduma. Pri tem pa v Delu Stik opozarjajo, da je referendumska napoved ponavadi veliko manj zanesljiva kot napoved izida volitev. Velja namreč, da čim nižja je volilna udeležba, tem bolj negotov je izid.
34,7 odstotkov anketirancev se bo zagotovo udeležilo referenduma

Sodelujoče v anketi so sicer vprašali, kako verjetno se nameravajo udeležiti referenduma. Da se ga bodo zagotovo udeležili, jih je odgovorilo 34,7 odstotka, odgovor verjetno da jih je dalo 27,5 odstotka, verjetno ne 14,8 odstotka, zagotovo ne pa 19,7 odstotka. Z ne vem jih je odgovorilo 3,7 odstotka.

Kako bodo glasovali na referendumu?
Sledilo je vprašanje, kako bodo glasovali na referendumu. Da bodo glasovali za, jih je odgovorilo 33,0 odstotka, glas proti pa jih je napovedalo 49,2 odstotka. Če pa se upošteva samo tiste anketirance, ki se bodo referenduma najverjetneje res udeležili, je razlika med glasovi za in proti nekoliko manjša. Med temi je glas za napovedalo 36,8 odstotka, proti pa jih bo 45,3 odstotka.

Potencialni volivci LDS in SD podpirajo zakon
Analiza glede na strankarske preference pa pokaže, da potencialni volivci LDS in SD podpirajo zakon, potencialni volivci SDS, SLS in DeSUS pa mu nasprotujejo. Podpora zakonu je povezana tudi s starostjo; zakonu najbolj nasprotujejo anketiranci, stari od 18 do 25 let, oziroma študentje. Najstarejši pa so edina skupina, ki večinsko podpira zakon.

Fotografijo Faye Dunaway je posnel Jerry Schatzberg leta 1970. Sofisticiran model brezčasne elegance je utelešenje filmskega sna, za katerega si prizadeva Festival v Cannesu.

Jerry Schatzberg je filmar iz New Yorka, ki je za film Scarecrow leta 1973 prejel nagrado Palme d’Or. Kariero je začel kot fotograf, njegovo delo pa so še posebej hitro prepoznali v seriji fotografij Boba Dylana v 60-ih. Prav te fotografije so namreč uporabili za ovitek legendarnega albuma “Blonde on Blonde”.
Eden od vrhuncev filmskega festivala v Cannesu je torej uraden poster, ki so ga predstavili. Poster 64. izdaje festivala je v ČB tehniki, fotografijo pa je Jerry Schatzberg posnel za svoj film Puzzle of a Downfall Child v katerem je igrala Faye Dunaway.
Kot že vemo, predsednik žirije 64. festivala v Cannesu bo Robert De Niro.

Študentska organizacija Fakultete za elektrotehniko in Društvo elektrotehnikov – stromar.si v sredo, 13. aprila 2011, ob 17.00 na Fakulteti za elektrotehniko v predavalnici PR01 organizirata okroglo mizo z naslovom (NE)vrednost inženirjev v družbi!?, katere moderator bo Vida Petrovčič.

Glavna tema okrogle mize bo izpostavljanje inženirske problematike v Sloveniji, saj ta poklic spremlja nemalo težav, ki se jih tudi inženirji sami ne zavedajo ali pa se jim s tem ne zdi vredno ukvarjati. Potrebno je opozoriti na plačna nesorazmerja, ki niso posledica slabega dela visoko izobraženih kadrov, ampak posledica politike v naši državi. Država se marsikdaj mačehovsko obnaša do visokotehnoloških podjetij, predvsem z zakonodajo in previsokimi obdavčitvami. Tudi mediji in nadaljevanke velikokrat poveličujejo pravnike in zdravnike, medtem ko marsikateri inženir z izrednim odkritjem ostane skrit na trideseti strani časopisa.
Kaj je glavni razlog, da je inženirski poklic vse bolj deficitaren? Vse to in še več boste zvedeli na okrogli mizi.
Novico lahko spremljate tudi na spletu: http://www.stromar.si/vsebine/okrogla-miza
GOSTJE OKROGLE MIZE:
– Darja Radič, ministrica za gospodarstvo,
– Rok Uršič, direktor in ustanovitelj podjetja Instrumentation Technologies,
– prof. dr. Baldomir Zajc, predsednik Slovenske inženirske zveze ter urednik revije Inženir,
– prof. dr. Jože Duhovnik, dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani,
– dr. Maks Tajnikar, redni profesor na Ekonomski fakulteti,
– dr. Matjaž Lukač, predsednik uprave Fotone.
IZHODIŠČA RAZPRAVE
– TEHNOLOŠKI NAPREDEK V SLOVENIJI
o Odločiti se bo potrebno, kakšno družbo in gospodarstvo si želimo imeti v prihodnosti. Družbo, ki bo temeljila na fizično intenzivem delu ali na znanju. Vprašanje je, v katero smer se bo razvijala Slovenija: ali bomo visokotehnološka država ali se bomo razvijali v drugo smer? (Kot zanimivost: Nemci namenijo 8% BDP-ja za razvoj, Slovenija pa le 0,5%.).
– KAPITAL ZA RAZVOJ
o Razvojni oddelki, prispevek države, višina sredstev, ki se vlagajo. Da dohitimo razvoj zahodnega sveta, bo potrebno odpirati nove razvoje oddelke. Za zagon teh oddelkov pa so potrebna začetna finančna sredstva, ki niso zanemarljiva. Sredstva pa niso potrebna zgolj za opremo, temveč tudi za pridobitev kvalitetnega kadra. Kdo bo zagotovil potrebna sredstva? Bo to zgolj gospodarstvo (domače in tuje) ali tudi država?
– ZAPOSLOVANJE INŽENIRJA
o Kaj lahko doprinese inženir podjetju (znanje, ideje …)? Čeprav je po zaposlitvi nujno potrebno vlagati v nadaljnje izobraževanje, da bi lahko sledili hitremu tehnološkemu razvoju, se pri nas to dogaja poredko. Je zgolj izobraževanje v Sloveniji dovolj? Kako preprečiti beg možganov?
– IZBOLJŠAVE UČNEGA PROCESA
o Velikokrat se slišijo kritike podjetij na račun izobraževalnega procesa bodočih inženirjev, predvsem zaradi praktičnih znanj. Nekatere fakultete so že uvedle obvezno prakso za določene programe, vendar, ali dobijo študentje dovolj praktičnega znanja v razmeroma kratkem času in ali bi se ta problem dalo rešiti kako drugače (primer: izobraževalni proces v Nemčiji)? Navzven pa mogoče izstopa še problem interdisciplinarnosti. V današnjem času je izdelek posledica združitve znanj več področij. Je pri nas sodelovanje fakultet med učnim procesom zadostno?
– NEZAINTERESIRANOST ZA TEHNIČNE ŠTUDIJE
o Je študij dovolj privlačen in predstavljen v pravi luči? Vpis na tehnične fakultete upada, na drugi strani pa se vpis na nekatere družboslovne in naravoslovne fakultete povečuje (npr. pravo, medicina …). Je ugled inženirja v slovenskem okolju premajhen in ali velja poklic kot neperspektiven ter zahteven?
– NIZKE PLAČE
o So plače dovolj stimulativne, tako za mlade kot tudi za izkušene inženirje? Kakšne plače je moč pričakovati v prihodnje? Kakšne so plače vrhunskih inženirjev v primerjavi z drugimi vrhunskimi kadri?

Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani se bo v sredo 6. aprila odvil seminar študentske borze. Seminar se bo pričel z nagovorom Žige Debeljaka in nato nadaljeval s predavanjem najboljšega upravljavca skladov leta 2010, Davida Zormana.

V nadaljevanju se bo predstavil tudi James Patrick Foye, predavatelj iz Anglije, ki bo predstavil svoje videnje slovenskega borznega trga. Na koncu, kot je v navadi se bo odvila okrogla miza z naslovom Kapitalizem po slovensko. Predstavili se bodo Zoran Janković, Goran Klemenčič, Bogomir Kovač, Marko Pavliha, Rado Pezdir in Jani Soršak. Okroglo mizo bo vodila Vida Petrovčič televizijska voditeljica na RTV Slo.