Po novem le še osem mesecev!

V Sloveniji je trenutno več kot dva tisoč študentov prava in prav vsi, ki bodo želeli na pravniški državni izpit, sicer pogoj za delo v pravosodju, bodo morali prej opraviti pripravništvo. Zadnja novela Zakona o pravniškem državnem izpitu (ZPDI) sodniško pripravništvo znatno skrajšuje in prinaša nekaj pomembnih novosti …


Obvezno sodniško pripravništvo zdaj še eno leto …
Za izpolnitev pogojev za pristop k pravniškemu državnemu izpitu mora univerzitetni diplomirani pravnik po sedaj veljavnem sistemu opraviti dve leti pripravništva, od tega eno leto na sodišču, kot oseba v delovnem razmerju na sodišču, lahko pa tudi kot oseba v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, torej volontersko. Drugo leto usposabljanja je izbirno in se lahko opravi na sodišču, na ustavnem sodišču, pri državnem tožilstvu, pri zakonodajnem organu, v državni upravi, pri notarju, pri odvetniku, pri državnem pravobranilstvu, pri pravni fakulteti ali na visoki pravni šoli, v pravni službi pravne osebe, pri upravnem sodišču ali pri organu za postopek o prekrških.

Med obveznim sodniškim pripravništvom je pripravnik tri mesece v kazenskem sodstvu, pet mesecev v civilnem sodstvu in štiri mesece v gospodarskem ali delovnem sodstvu. Seznami s kandidati se vodijo na štirih slovenskih višjih sodiščih (Ljubljana, Koper, Celje, Maribor), in sicer glede na povprečno oceno v času študija, čas prijave in ločeno za volontersko pripravništvo in pripravništvo v delovnem razmerju na sodišču. Določena mesta pa so namenjena odvetniškim, notarskim in državno-tožilskim pripravnikom.

Skladno z 11. a členom zakona je sodniški pripravnik po opravljenem pravniškem državnem izpitu dolžan (na poziv) skleniti delovno razmerje za ustrezno delovno mesto na sodišču, pri državnem tožilstvu, pri državnem pravobranilstvu ali pri Ministrstvu za pravosodje najmanj za čas trajanja pripravništva s sklenjenim delovnim razmerjem na sodišču. V nasprotnem primeru mora povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času sodniškega pripravništva.

… po novem bo osem mesecev dovolj (ker se izbirno pripravništvo podaljšuje na šestnajst mesecev)
Noveliran ZPDI, ki se bo začel uporabljati marca letos, najprej določa, da se lahko sodniško pripravništvo opravlja tudi na tožilstvih, obvezno sodniško pripravništvo pa skrajšuje na osem mesecev. Po novem se bo sodniški pripravnik pet mesecev usposabljal na civilnopravnem področju na sodiščih in tri mesece na kazenskopravnem področju na sodiščih ali državnih tožilstvih. Prej omenjena posebna mesta za odvetniške in notarske pripravnike se odpravljajo, na sodiščih, ki poslujejo tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, pa se uvajajo mesta za pripravnike, ki obvladajo ta jezik na višji ravni in na območju tistega višjega sodišča tudi prebivajo. Izbirno pripravništvo pa bo zdaj trajalo šestnajst mesecev.

Omenjena dolžnost vračila prejemkov iz naslova sodniškega pripravništva se iz neto zvišuje na bruto plače, prav tako pa bo moral kandidat sam kriti stroške pravniškega državnega izpita. Te bo sicer založilo Ministrstvo za pravosodje, vendar jih bo posameznik, ki v treh letih po opravljenem izpitu po svoji volji ne bo sklenil delovnega razmerja skladno z 11. a členom, dolžan povrniti.

Do izpita pa celo brez sodniškega pripravništva
Pravico do opravljanja pravniškega državnega izpita pa bo po tej zadnji noveli imela tudi oseba, ki ni opravila pripravništva po tem zakonu, če je bila v rednem delovnem razmerju v trajanju najmanj 32 mesecev s polnim delovnim časom pri sodnem svetu, sodišču, državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu, odvetniku, notarju, osebi, ki opravlja dejavnost brezplačne pravne pomoči s soglasjem ministra za pravosodje, ali Ministrstvu za pravosodje, na pravnih delih po pridobljenem strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik oziroma magister prava, oziroma je bila v rednem delovnem razmerju najmanj 48 mesecev s polnim delovnim časom pri ustavnem sodišču, zakonodajnem organu, v državni upravi in v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, pri pravni fakulteti, visoki pravni šoli ali v pravni osebi na pravnih delih po pridobljenem strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik oziroma magister prava; izpolnjuje splošne pogoje za sodniškega pripravnika, in je opravila obvezne oblike izobraževanja, ki jih s pravilnikom predpiše minister za pravosodje, zlasti je prisostvovala na obravnavah in drugih procesnih dejanjih, izdelala osnutke sodnih odločb, se udeleževala seminarjev in drugih primerljivih oblik izobraževanj.

Martina Srblin

Študentske družine in finančne težave

Klub študentskih družin Slovenije je bil formalno ustanovljen leta 2001, v praksi pa je deloval že sedem let prej. Najpomembnejša naloga klubov je, da študentskim družinam nudijo koristne informacije, da jih obveščajo o aktualnih dogodkih in spremembah. Predvsem pa gre za povezovanje različnih študentskih družin.


Namen delovanja Kluba študentskih družin je opredeljen v 5. členu Statuta Kluba študentskih družin Slovenije. Svoj namen in cilje klub uresničuje z izvajanjem naslednjih nalog za člane kluba:
” skrbi za boljši ekonomski, stanovanjski, pravni in socialni položaj študentskih in dijaških družin,
” organizira praznovanja, družinske izlete, obiske sejmov, razstav, tečajev, tako da svojim članom nudi razne ugodnosti (pri prevozih, vstopninah, cenah artiklov …), če je to mogoče,
” organizira varstvo otrok, ure pravljic, otroške delavnice, ipd.,
” podpira druženja članov na prostovoljni osnovi z namenom izmenjave izkušenj, medsebojnega spoznavanja, razumevanja in ustvarjanja občutka pripadnosti kolektivu in jim pri tem pomaga z nasveti,
” skrbi za uveljavljanje in ohranjanje statusa družine,
” posreduje sredstvom javnega obveščanja, vsem članom in drugim informacije o dejavnosti kluba, prireditvah, …

Podatek, koliko je v Sloveniji študentskih družin ni znan, predvsem zato, ker ‘pojem’ študentska družina ni nikjer opredeljen in, ker se ne vodi nikakršna evidenca o tem, koliko študentov je tudi staršev. Prav to, da ima eden od staršev v družini tudi status študenta, je ‘definicija’ študentske družine, koliko takih družin je v Sloveniji, pa lahko le ugibamo. Po neuradnih informacijah jih je v Ljubljani okoli 150, v Mariboru pa okoli 60. Vendar pa vse družine niso včlanjenje v klube, predvideva pa se, da je študentskih družin vsaj še enkrat toliko kot jih je včlanjenih. Klub študentskih družin Slovenije ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 500 študentskih družin.

Študentske družine se predvsem soočajo s finančnimi težavami. Največ težav imajo z urejanjem denarne socialne pomoči, saj nekateri socialni delavci menijo, da straši študenti niso upravičeni do te pomoči. Soočajo se tudi z bivanjsko problematiko, kje živeti – v študentskem domu ali najemniškem stanovanju. Problemi se pojavljajo tudi pri varstvu otrok; kam dati otroka, ko ima starš obvezne popoldanske vaje ali pa predavanja. Pri teh problemih navadno priskočijo na pomoč (stari) starši, če so le na voljo. Najhuje je, ko starš študent izgubi status, saj takrat izgubi pravico do štipendije, pravico do bivanja v študentskem domu, pravico do dela preko študentskega servisa in seveda pravico do bonov za prehrano. Precej pogosto se v stiski znajdejo tudi mamice študentke, ki potrebujejo pomoč ob odločitvi, ali naj otroka sploh obdržijo ali ne. Žalostno, toda zelo, zelo resnično.
Pomoč študentskim družinam v prvi vrsti pomaga Klub študentskih družin Slovenije, ki po svojih najboljših močeh skuša pomagati predvsem pri informiranju, druženju študentskih družin, izvedbi delavnic, praznovanj, letovanj, varstev … Trenutno je Klub v fazi menjave vodstva in reorganizacije svojega delovanja, zato projektno delo nekoliko stoji. Po svojih najboljših močeh skuša pomagati tudi ŠOU v Ljubljani; posredno s 100% financiranjem delovanja Kluba študentskih družin Slovenije, neposredno pa z izvajanjem svetovanja za družine v okviru Študentske svetovalnice ŠOU v Ljubljani, dodeljevanjem denarnih in materialnih pomoči v sklopu Fundacije Študentski tolar, Ustanove ŠOU v Ljubljani, z izvedbo dobrodelnih akcij in podobno. Študentske družine se v primeru velike stiske lahko obrnejo po materialno pomoč na Slovensko Karitas.
Večkrat se govori o pravicah študentskih družin, malo kdo pa ve – da pravic študentskih družin ni. So pravice, ki izhajajo iz statusa študenta (in jih imajo vsi študenti) ter pravice, ki izhajajo iz naslova družine (in jih imajo vse družine). Študentske družine so nekje vmes in morajo krmariti med eno in drugo stranjo. Včasih se zgodi, da zaradi svojega dvojnega statusa (na eni strani družina in na drugi študent), kako pravico celo izgubijo in ne pridobijo.
Zagotovo bi se dalo položaj študentskih družin močno izboljšati – predvsem s pomočjo pri reševanju stanovanjske problematike, denarno pomočjo v času študija in zagotavljanjem (cenovno) primernega varstva za otroke ter predvsem – prednostnim sprejemom otrok v vrtce.
Otroci študentskih družin se v ničemer ne razlikujejo od ostalih slovenskih otrok, imajo pa eno prednost – mlade, sproščene in zelo zavzete starše, ki si za svoje otroke znajo in hočejo vzeti čas. Študenti za svoje otroke zelo dobro poskrbijo, čeprav to počnejo z manj denarja in veliko več dobre volje, kot marsikateri redno zaposleni in dobro situirani starš. Edina, ki ima precej mačehovski odnos do teh otrok, je država.

Mojca Polc

Celostna podpora pri študijskem in kariernem odločanju

Delavnost in inteligenca močno pomagata, a dejstvo je, da ključ do uspeha pogosto leži v pridobitvi ustreznih informacij. Z začetkom delovanja novega, ljubljanskega univerzitetnega Kariernega centra to ne bo več problem. Pomagal bo odkleniti še tako zastražena vrata …

Olajšana izbira študija in prehod v prvo zaposlitev
Postavitev Kariernega centra Univerze v Ljubljani (UL) so si na ljubljanski univerzi zastavili kot enega pomembnejših strateških ciljev, saj so na ta način bodočim študentom, študentom in diplomantom želeli zagotoviti celovito pomoč pri izbiri ustreznega študija, gradnji njihovih zaposlitvenih kompetenc in iskanju prve zaposlitve. Pri razvoju Kariernega centra UL so si njegovi snovalci pomagali tudi z izkušnjami kariernih centrov drugih priznanih evropskih in ameriških univerz. Izvedli so nekaj študijskih obiskov, kjer so jim tuje univerze, natančneje University of Reading v Veliki Britaniji, Ludwig Maximilian Universitat v Nemčiji, in University of Technology Krakow na Poljskem, predstavile delovanje svojih centrov. Še ena oblika mednarodnega sodelovanja je tudi izmenjava izkušenj in participacija pri različnih mini projektih, katerih rezultat je boljša informiranost njegovih svetovalcev, prav tako pa Karierni center UL pripravlja projekt Leonardo izmenjav za diplomante UL, kjer bo sodeloval še z drugimi tovrstnimi centri evropskih univerz.

Za začetek – anketa
Septembra 2007 je bila v okviru ljubljanske univerze izvedena obširna anketa o kariernih priložnostih študentov UL, v kateri je svoja pričakovanja izrazilo skoraj 4000 študentov. Analiza njihovih odgovorov je privedla do zanimivih izsledkov. Tako je anketa denimo postregla s podatkom, da kar 72,8% anketirancev meni, da niso dovolj informirani o zaposlitvenih možnostih s svojo izobrazbo. Le slabih 60% se jih je o njih pozanimalo pred vpisom na študij. Ne glede na to so bile zaposlitvene možnosti med dejavniki izbire študija po pomembnosti na drugem oziroma tretjem mestu, kmalu za osebnim zadovoljstvom oziroma interesom za študij posameznega področja.

Poskrbljeno bo za bodoče, sedanje in nekdanje študente Univerze v Ljubljani
Storitve Kariernega centra bodo namenjene tako bodočim študentom, kot tudi študentom in diplomantom UL. Kandidatom za študij na UL bo center nudil poglobljeno individualno svetovanje za izbiro ustreznega študijskega programa, aktualne informacije o študijskih programih UL v sodelovanju z vpisno službo UL, informacije o zaposlitvenih možnostih po zaključku različnih študijskih programov, ter dostop do opisov poklicev in trendov na trgu delovne sile. Študentom UL bo osebje Kariernega centra omogočalo udeležbo na predavanjih, delavnicah in seminarjih na temo iskanja zaposlitve, pisanja CV (življenjepisa), gradnje kariere in priprave na zaposlitveni intervju, organiziralo pa bo denimo tudi delavnice komunikacije, samopredstavitve, retorike, upravljanja s časom in timskega dela. Za študente bodo organizirani tudi študijski obiski pri delodajalcih, na voljo pa bo tudi svetovanje pri izbiri študijskega predmetnika glede na karierne želje študenta in pa glede možnosti študija v tujini v sodelovanju z Mednarodno službo UL. Poleg že omenjenih opisov poklicev in trendov na trgu dela in sodelovanja z delodajalci pa bo center študentom UL posredoval tudi informacije o študijskih praksah doma in možnostih praktičnega usposabljanja v tujini, o podiplomskih študijskih programih UL, o zaposlitvenih možnostih po zaključku različnih študijskih programov in o kariernih poteh diplomantov UL. Kopice uporabnih informacij pa bodo gotovo še zlasti veseli diplomantih UL.

Portal bo zaživel spomladi, svetovanje že poteka
Na delovanje spletnega portala na naslovu http://www.kc.uni-lj bo treba počakati še do pomladi, četudi se je sprva kot mesec odprtja te strani omenjal december 2007. Vanja Vučeti Dimitrovski, vodja Službe za kakovost in storitve za študente UL, pojasnjuje, da se jim je rok objave zaradi kompleksne izdelave portala že nekajkrat premaknil. Lahko pa se vsi zainteresirani za storitve Kariernega centra zglasite v njegovih prostorih na Kongresnem trgu 12, in sicer v času uradnih ur. Te so ob torkih in sredah med 9:00 in 11:00 ter 15:00 in 16:30 in ob četrtkih med 15:00 in 16:30. Pričakali vas bodo psihologi in strokovnjaki s področja upravljanja s človeškimi viri. S skupinskim in individualnim svetovanjem so pričeli za januarjem letos. Za več informacij o Kariernem centru pa jim seveda lahko tudi pišete, in sicer na elektronski naslov kc@uni-lj.si.

Martina Srblin

Brošura za tuje študente

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je izdala brošuro Frequently asked questions (FAQ), zbirko pomembnih informacij o bivanju v Ljubljani za tuje študente. Na visokošolskih zavodih ljubljanske univerze vsako leto študira več tujih študentov. Njihovo število je že v študijskem letu 2006/07 preseglo 700; letos jih je predavanja v zimskem semestru obiskovalo 467, v letni semester pa jih je vpisanih 371. Največ, 372 v zimskem in 312 v letnem semestru, jih na študij v Slovenijo pride prek mreže študentskih izmenjav Erasmus. Po besedah Mihe Veršnjaka,  študentskega ministra za mednarodno sodelovanje pri ŠOU v Ljubljani, je brošura dobrodošla za prav vsakega tujega študenta ob njegovem prvem prihodu v Ljubljano. V njej so zbrane informacije o tem, kje si urediti dovoljenje za bivanje, kako do stanovanja, študentske izkaznice ter mesečne avtobusne vozovnice, opisuje sistem subvencionirane študentske prehrane ter vsebuje naslove vseh ljubljanskih fakultet, tujih ambasad, muzejev ter turistično zanimivih točk. Brošuro brezplačno prejme vsak tuji študent ob prihodu na Recepcijo za tuje študente na Resorju za mednarodno sodelovanje ŠOU v Ljubljani ali na visokošolskih zavodih, kjer za študente ekipa receptorjev izvaja predstavitve naših programov in odgovarja na vprašanja.

Informativni dnevi

Tudi letos je revija študent izdala posebno izdajo, ki s številnimi informacijami o študiju, pomaga bodočim študentom do lažje odločitve pri izbiri študija. Na ljubljanskih fakultetah jo je v času informativnih dnevov lahko dobil vsak in si tako olajšal odločitev. Sicer pa je v novem študijskem letu za študij v prvem letniku na voljo skupno 25.522 mest, od tega 18.814 za redni, 6708 pa za izredni študij. Za redni študij bo po napovedih razpisanih 1.200 mest več kot lani, za izrednega pa 607 mest manj. Za tujce bo razpisanih 1620 mest. Razpisan prijavni rok je začel teči 1. februarja in bo trajal do 8. marca. V novem študijskem letu bo razpisanih 282 programov. Med njimi je 157 bolonjskih programov, kar predstavlja dobrih 56 vseh odstotkov študijskih programov. Na univerzah v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in v Novi Gorici ter na samostojnih visokošolskih zavodih so za novo študijsko leto akreditirali precej novih oziroma po bolonjskih načelih preoblikovanih študijskih programov.

Zakon o visokem šolstvu v neskladju z Ustavo RS

Ustavno sodišče Republike Slovenije je januarja letos izdalo odločbo, ki se nanaša na presojo ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZVIS-E). Ugotovilo je, da je celoten zakon v neskladju z Ustavo Republike Slovenije, ker ne ureja pravnega položaja diplomantov, ki so se po veljavni zakonodaji, z univerzitetno diplomo vpisali na študijski program druge bolonjske stopnje in upravičeno pričakovali pridobitev višje stopnje izobrazbe. Poleg tega je Ustavno sodišče RS razveljavilo določilo, da je strokovni organ Sveta RS za visoko šolstvo kar organ v sestavi ministrstva, saj je obstoječa ureditev v neskladju z določilom, da naj bi bil Svet RS za visoko šolstvo neodvisen organ. Tomaž Frelih, predsednik Študentske organizacije Slovenije: “ŠOS upa, da bodo odgovorni upoštevali in v šestmesečnem roku izpeljali potrebne spremembe, ki jih nalaga Ustavno sodišče RS s svojo odločbo, in sicer na transparenten in celovit način v sodelovanju z visokošolskimi partnerji. Na ministrstvo smo že posredovali predlog za sestanek 2. delovne skupine Sveta Vlade RS za študentska vprašanja na omenjeno temo. Pričakujemo, da bo ministrstvo poskrbelo za rešitve, ki bodo sprejete v dobrobit študentov in slovenskega visokega šolstva.”

Sanjska fotka

Drage dame, ali ste tudi ve kot majhne punčke kdaj sanjale o tem, kako hodite po modni brvi, pozirate pred fotoaparati in se smejite v televizijske kamere? Prepričana sem, da ste. Prav tako kot jaz. Ure in ure preživite pred ogledalom, na obrazu pa senčila prav vseh barv, ki jih je premogla omara moje mamice. Toda otroške sanje sčasoma zbledijo in želimo si bolj realnih stvari, kot so na primer dober fant oziroma mož, dobra služba, uspešna kariera, hiša, avto in tako naprej.

Smo pa tudi takšne, katerih otroške sanje živijo naprej in za vedno ostanejo v mislih, kot tista največja neizpolnjena želja. Moja je bila že od nekdaj prav to. Vedela sem, da kakšnih prav velikih potencialov za takšno delo nimam, sem si pa vseeno vedno želela preizkusiti, kako poteka na primer snemanje reklame, slikanje za naslovnico revije ali izdelava svojega predstavitvenega book-a. In tako leta tečejo, želje ostajajo, morda enkrat na leto se spomnim na to in poizkusim na kakšnem izboru, vendar sem vedno znova razočarana. No, ampak pravijo, da če si nekaj resnično močno želiš, pride dan, ko se te skrite želje tudi uresničijo. Tako sem letos jeseni zasledila oglas v eni izmed slovenskih revij, da iščejo dekleta za slikanje naslovnic. In sem si spet rekla: “Zakaj pa ne?” in se prijavila. Kmalu zatem sem dobila klic od fotografa, da se čez en teden dobiva na nekem lepem mestu v naravi, da slikanje tudi izvedeva. Super! Tako sem se veselila, da sem se prav cel teden ukvarjala samo s tem, kaj bom oblekla, kako se bom naličila, kako bo vse skupaj potekalo, pozirala pred ogledalom in podobno. Ko je napočil dan, sem se polna pričakovanj in vznemirjenja odpravila na dogovorjeno mesto. Nekaj časa počakam, ko se pripelje zanimiv avto. Aha, to bo zagotovo moj fotograf! Počasi se mi približuje, jaz pa opazujem prav vsak njegov korak in gib. Neizmerno sem vesela, da fotograf ni kakšen star potreben dec, ampak prav hud tipček, ki je, kot se kasneje izkaže, poleg tega, da ful dobro izgleda, tudi nadvse zabaven in sproščen. Takoj sem se počutila odlično in vedela, da bo današnje fotkanje neizmerno zabavno. Po nekoliko sramežljivem uvodnem spoznavanju se odpraviva do lepe kamnite stene, kjer narediva nekaj poskusnih fotografij. Mislim, da so bile kar dobre, čeprav nisem dala vsega od sebe. Užitek mi je bilo pozirati takšnemu tipčku in zelo sem se trudila, da bi mu ugajale tako moje slike kot tudi jaz sama. Predlaga, da spremeniva lokacijo. Odpraviva se v jamo, ki je kot naročena za današnje fotkanje. Gleda me in me prosi, da slečem jakno, ker naj bi imela pod njo tako zelo lepo majčko. Ni panike. Dobesedno nastavljam se mu in fotke izpadejo fantastično. Razmišljam, kaj si misli o meni, ali sem mu morda tudi jaz všeč? Pristopi k meni, mi popravi lase, ki padajo skozi moje oči, dvigne majčko do prsi in se zazre vanje. Nekoliko mi je neprijetno, vendar si mislim, da on že ve kaj dela. Vesela sem, da mu je všeč moj trebušček s pirsingom v popku. Narediva še nekaj fotografij, nato slečem majčko. Nekoliko začudeno me pogleda, vendar vidim, da nima prav nič proti. Še dobro, da sem oblekla najlepši modrček. Oba sva zatopljena v delo, on s slikanjem, jaz pa s poziranjem. Postopoma odpenjam gumbke na hlačah in jih potegnem do polovice riti, da tangice gledajo ven. “Uau, to bodo pa čist hude fotke!” mi reče in vesela sem, da je zadovoljen s tem kar delam. Ne mine dolgo, ko stojim pred njim samo v spodnjem perilu in salonarjih z visokimi petami, na glavi imam seksi klobuček. Hm … Razmišljam, ali sem šla mogoče predaleč. Morda pa le uživa, ker me fotografira skoraj golo, nikoli pa ne bom na tisti obljubljeni naslovnici. Najbolje, da ga kar vprašam. Nadvse me razveseli z novico, da ne bom le na eni naslovnici, ampak kar na dveh! Če se seveda strinjam. Normalno, to sem čakala celo življenje! Nasmehne se mi in želim si, da bi ga poljubila, saj me najin odnos prav rajca. Rajca me že to, da vsaj malo uresničujem svoje večne sanje. Pristopi k meni, mi sname klobuček in razpne moje dolge lase. Zagleda se v moje iskreče se oči in me nežno poljubi. Za trenutek se mi zavrti v glavi. Božansko! Boža me po hrbtu in čutim, da odpenja nedrček. Zaupam mu, zato se popolnoma prepustim in uživam v trenutku. Z lasmi pokrije bradavički in naredi še nekaj fotografij. Naravnost navdušen je! Slečem še tangice in se popolnoma gola prepustim njegovemu objektivu. Vem, da ga rajcam, ko se med poziranjem nežno božam po telesu. Nato zmanjka filma. Šit! Sedaj bo vsega konec! Pripravim se že, da se bom oblekla, ko stopi k meni, me še enkrat strastno poljubi, nato pa z občudovanjem poliže prav vsak del mojega telesa. Tako zelo me vzburja, da ne morem razmišljati. Poljublja napete bradavičke, z roko nežno boža potrebno muco in čutim, da postaja vedno bolj mokra. Grobo ga primem za lase in ga pustim do svoje pohotnice. Aaa … to je boljše kot karkoli drugega, tudi kot slikanje! Spretno vrti svoj jeziček in že čez nekaj trenutkov zakričim. Muco zalijejo vroči sokovi iz moje notranjosti in utrujena se zvijem na tla. Odpnem njegove hlače in si na vso moč privoščim napetega korenjaka. Stopnjujem svoj tempo dokler lahko, nato začutim grenak izliv v moja usta. Mmm … Čudovito! Nato se oblečeva in se počasi odpraviva domov. Potešena in nasmejana. V slovo me nežno poljubi. Upam, da ga bom sploh še kdaj videla. Naslednji teden se zagledam na obeh naslovnicah. Še sama sebi se zdim seksi. Upam, da je tudi on vedel, da mi je pri tem zelo pomagal. Moja želja je bila torej izpolnjena. In to trikrat bolje kot sem si lahko le predstavljala. Sedaj pa mi ne preostane drugega, kot da spet le sanjam o tem, kdaj bo na vrsti novo fotkanje. Upam, da tudi naslednjič s kakšnim vročim fotografom.

Emanuela

Egipt – dežela zakladov človeštva

Egipt je ena izmed mnogih držav, kamor se lahko odpravi tudi neizkušen popotnik. Izredno lahko je potovati iz kraja v kraj, poceni prenočišč je na pretek in stroški dnevne porabe niso pretirano visoki. Javni prevozi so pogosti in so zelo lahko obvladljivi. Prenočišča se najdejo tudi za 5 evrov za sobo, hrana na ulici je poceni, za dva evra se lahko dodobra nasitiš.

Največji strošek so izleti in vstopnine zgodovinskih znamenitosti, ki znašajo med 5 in 15 evri. Pa vendarle si lahko vsak študent brez težav z mednarodno študentsko izkaznico ISIC izbori 50% popusta prav na vseh znamenitostih. Veliko letalskih družb ponuja čarterske lete v to državo in povratno letalsko karto iz Münchna se da dobiti že za 130 evrov. Z izjemo občasnih terorističnih napadov je Egipt zelo varna država. Treba je poudariti, da tarče skrajnežev niso popotniki z nahrbtniki, ampak turistična območja in hotelska naselja, kjer letujejo turisti. Sam se v nobeni državi, ki sem jo obiskal, nisem počutil tako varno kot v Egiptu. Ni ti potrebno neprestano strmeti za svojim nahrbtnikom in nanj paziti z budnim očesom tako kot v drugih državah in ljudje so neverjetno prijazni. Egipt je precej velika država, pa vendarle se ga da v dveh ali treh tednih dodobra prečesati.
Znano je, da se Egipt ponaša s številnimi edinstvenimi spomeniki. Najveličastnejše izmed njih so nedvomno mogočne piramide v Gizi – svetovno čudo starega sveta. Velike piramide so oddaljene le 10 km od Kaira. Velikanske zgradbe, ki so jih približno 2500 let p.n.š. dali zgraditi faraoni Mikerin, Kefren in Keops, predstavljajo še zadnje ohranjeno čudo antičnega sveta, hkrati pa so tudi največja turistična znamenitost v Egiptu. Iz daljave so še danes videti nedotaknjene, od blizu pa opazimo, da so stoletja služila kot kamnolomi. Zaradi izjemnih dimenzij jim zob časa ni mogel do živega, ne narava in ne človek jih nista zmogla porušiti. Svetovna čudesa so delo človeških rok. In mednje so uvrščene mogočne piramide v Gizi, ki danes veljajo za najveličastnejši kulturni spomenik na našem planetu.
Muzej v Kairu, kjer je spravljenih večina sarkofagov ter drugih starin in predmetov iz grobnic in piramid je tudi vreden ogleda. Sam nisem ljubitelj muzejev, ponavadi se mi zdijo dolgočasni, vendar ta v Kairu je vreden obiska. Najbolj fascinantna je Tutankhamunova galerija. Ko sem zrl v Tutankhamunovo masko, me je spreletaval srh.
Poleg drugih največjih znamenitosti in najbolj obiskanih templjev; kot so: Abu simbel, Luxor tempel, Edfu, Esna in Karnak tempelj, Philae tempelj ter dolini Kraljev, pa ne gre pozabiti na puščavo, ki je nekaj posebnega.
Nomadi – Beduini pravijo, da jim je Alah dal največji dar – kamelo. Te puščavske živali zdržijo brez vode več tednov, če so se pred tem dobro napojile. Žejna kamela lahko naenkrat popije 135 litrov vode, ki jo shrani v maščobnem tkivu svoje grbe. Kamelje noge s široko razprtimi parklji se ne pogrezajo v pesek in nosnice se zaprejo, kadar veter nosi pesek.

So puščave in so PUŠČAVE. In Zahodna ali Libijska puščavska prostranost, ki se začne pri Zahodnem bregu Nila in se nadaljuje daleč v notranjost Libije, je puščava puščav. Razprostira se na 2,8 milijona kvadratnih kilometrih, na zahodu meji na Libijo, na jugu na Sudan in na severu na  Mediteran; Egipčanska zahodna puščava je svet osamljenosti in lepote. Ta puščava je pa le del največje puščave na svetu – Sahare. Sahara, morje brez vode ji pravijo Nomadi. Kraj, kjer se vzpenjajo velike sipine kot valovi na nemirnem peščenem morju. Neusmiljeno sonce dviga poletne dnevne temperature tudi nad 50 stopinj. Kraj, kjer bi navaden človek brez sence in vode zaradi vročinske kapi in izsušenosti umrl v 48 urah. Otočki blaženosti, kot imenujejo Nomadi oaze so kot rodovitni otočki v mrtvem morju. Na obrobju egipčanske puščave se nahaja 5 izoliranih, osamljenih oaz: Kharga, Dakhla, Farafra, Bahariyya in bolj na zahodu – Siwa. Voda prinaša oazam življenje. Ljudje z namakalnimi napravami obdelujejo zemljo in skrbijo za najbolj cenjen puščavski pridelek, za datlje.
Med oazama Farafro in Bahariyyo se pa razprostirata edinstveni kontrastni puščavi. Zaradi podobe, ki je opazna takoj na oko, nosita imeni Črna in Bela puščava. To sta kraja, kjer pokrajina nikoli ne razočara. Iz oaze Bahariyye, je najlažje obiskati ti puščavi, zato sva od tam z jeepom odšla na dvodnevno turo. Črna puščava je polna črnih stožcev, majhnih ugaslih vulkanov, ki imajo vrhove prekrite s črnim vulkanskim prodom in kamenjem. Bela puščava je še bolj neverjetna. V rahlo vzvalovanem morju sipin so posejane gole bele skale. Pred več deset milijoni leti je ta kraj prekrivalo morje. Še vedno je moč videti sledove oceanske preteklosti: fosile in ostanke od sonca pobeljenega koralnega grebena. Prevozili smo puščavo podolgem in počez, nekje na sredini puščave smo se ustavili. Sonce je zahajalo, vodič nama je pripravil ležišča in večerjo. To je bil najbolj tih in miren kraj, ki sem ga obiskal in doživel v mojem življenju. Ni bilo slišati prav ničesar. Ne vetra, ne šumenja listja, ne valovanja morja, ničesar. Daleč, daleč naokoli, nas je obdajala samo puščava.  Samo čisto, čista tišina. Spokojni mir so ponoči skalile le puščavske lisice, ki so se približale z namenom, da bi dobile nekaj hrane. Bela puščava je polna zaslepujočih belih skal, ki sta jih veter in erozija oblikovala v najrazličnejše podobe. Najlepši pogledi so ob sončnem zahodu, ko sonce spremeni bele skale v roza, vijolično in oranžno. Neverjeten je pogled ob polni luni, ki spremeni pokrajino v nadstvaren kraj. Pav tako je čaroben trenutek, ko te prebudijo prvi jutranji žarki, in ti  ponovno obarvajo to neverjetno pokrajino. Občudovali smo sončni vzhod in pozajtrkovali, ter se počasi odpravili na nekaj urno pot, oazi naproti. Že res da so antične zgodovinske zgradbe glavna atrakcija v Egiptu, vendar če bi vprašali mene, kaj mi je bilo v tej državi najbolj všeč, bi vam odgovoril: “Bela puščava!”
Egipta pa ni vredno obiskati samo zaradi piramid, templjev in puščave. Ponaša se tudi z Rdečim morjem, ki velja za enega najlepših krajev za potapljanje na svetu. Sam se zaradi zdravstvenih težav ne potapljam, zato pa snorkljam, in na Rdečem morju je to več kot dovolj. Kraj, kjer še ni masovnega turizma in hotelov je med popotniki zelo priljubljen, se nahaja na Sinajskem polotoku. To je obmorska vasica Dahab, ki kar kliče po lenarjenju in uživanju ob morju. Dva kilometra ob plaži se razprostira niz prikupnih barčkov in restavracij, kjer se usedeš ob nizki mizici, kar na oblazinjena tla. Glasba, prikupen vonj sheesh(vodnih pip) in dobre morske hrane te premami. Vzdolž obale se razprostira koralni greben, ki je od kopnega oddaljen le 50 metrov. Tako lahko greš snorkljat, kadarkoli te je volja. Podvodni svet je čudovit. Tu sem videl ribe, ki jih nisem videl niti na Maldivih.
Egipčani pa so tudi odlični trgovci. Precej truda in časa so pripravljeni vložiti v eno samo prodajo. Večkrat te zvabijo v trgovinico, kjer ti postrežejo s čajem, potem ti pa med pitjem skuša prodati, karkoli pač prodaja: preproge, dišave, papirus so najpogostejši izdelki. S stavki: this is original, you will not find better in Egipt, … very cheap for you, normal price is 2 pound but i give you for 1 pound …, te skušajo pregovoriti k nakupu in to jim še kako dobro uspeva.
Premiki iz kraja v kraj so zabavni in polni dogodivščin. Nama se je najbolj vtisnila v spomin vožnja z jadrnico (feluco) iz Asuana v mestece Kom Ombo. Na dvodnevni poti nas je bilo osem popotnikov in trije člani posadke. Welcome to Egipt, welcome to Alaska, je nasmejano govoril naš kapitan, star komaj 20 let. To je šala, ki jo v teh krajih pogosto slišiš. Še smešna je, ko jo slišiš na 48 stopinjah; welcome to Aljaska, aha, pot ti pa curlja iz vsake pore na telesu. Aljaska sem si mislil, ti že veš kako je tam, ko še snega videl nisi in ga verjetno tudi nikoli ne boš. Prejadrali smo lep del reke Nil, ter se zvečer ustavili ob vznožju vzhodnega brega. Pripravili so nam večerjo. Po večerji sem jim ponudil viski, ki sva ga imela iz letališča. Razvila se je cela žurka. Liter in pol viskija, so zvrnili kot za šalo. Posoda in lonci so nadomestili glasbila, predvsem bobne, ki so jih obrnili in tolkli po njih, ter zraven prepevali pesmi Bob Marleya. Skakali po feluci in plesali ter se veselili. Tako so bili pijani, da je eden od pasadke pobruhal celo feluco. Proti jutru smo končno pod milim nebom zaspali. Ko smo se prebudili, nam je Mohamed pripravil zajtrk. Po zajtrku so naju  zapeljali do kraja Kom Ombo, kjer sva izstopila in pot nadaljevala z avtobusom. Poslovili smo se. Dejali so, da naju in te noči nikoli ne bodo pozabili. Tudi nama so se vtisnili v spomin; vsi trije člani posadke so bili prave pojave. Pa naj še potem kdo reče, da muslimani ne pijejo alkohola!?


INFO

uradno ime: ARABSKA REPUBLIKA EGIPT
državna ureditev: PREDSEDNIŠKA REPUBLIKA
površina: 997.739 KM?
št. prebivalstva: 67.219.264
glavno mesto: KAIRO
uradni jezik: ARABSKI
denarna enota: EGIPTOVSKI FUNT

Prenočišča: Egipt ponuja obiskovalcem velik izbor prenočišč. Vse od najcenejših sobic do luksuznih hotelov. Najcenejši so hostli in nekateri hoteli, cene za sobo se začnejo pri 3 evrih. Zvezdice tam ne zagotavljajo kakovosti. Tako je velikokrat hotel z eno zvezdico boljši od hotela dveh zvezdic, predvsem pa je tudi cenejši. Hostlov je veliko, zato se izplača imeti HI kartico za popuste. Velikokrat je v ceno prenočišča vštet tudi zajtrk, ki pa ni ravno ne vem kaj: obsega ponavadi kruh, maslo, marmelado, čaj ali kavo.

Hrana: Je zelo raznolika. Turški, libijski, grški, celo angleški pridih zelo pripomore k tej raznolikosti. Celo ameriška verige so močne prisotne v glavnem mestu Kairo. Tako ima McDonalds razširjeno ponudbo, na kateri najdete McFelafel in druge njim prilagojene jedi. Poskusite lahko kamelje meso, ki je zelo okusno, zelo popularni so pa tudi Hamam-i (golobi), saj jih najdete skoraj na vseh menijih v številnih restavracijah. Kofta in kebab sta tudi zelo popularni jedi v Egiptu. Tipična jed je pa nedvomno amiyya. Mali rjavi fižol, namočen čez noč, nato skuhan in spasiran in postrežen skoraj pri vsaki glavni jedi. Firekh (piščanec) pečen je zelo pogosto na meniju, ki si ga lahko naročite tudi za domov oziroma zraven. Pijača: ni ga čez čaja. Čaj preizkušeno najbolj odžeja v vročini. Če si boste zaželeli pivo, samo recite “Stella”, to je najbolj razširjenja znamka piva v tej deželi. Ne da se pa ga dobiti povsod. V turističnih krajih ne bo problem, v odmaknjenih manjših krajih pa alkohola praktično ni.

Prevozi: Egipt ima zelo razvejan javni in privatni transportni sistem. Avtobusi so najbolj uporabno prevozno sredstvo v tej deželi. Peljejo čez vsa mesta in tudi skozi vse vasi. Mestni avtobusi, predvsem v zgornjem Egiptu so vedno prepolni in natrpani. Deluxe avtobusi, vozijo med večjimi mesti in so pogosti in udobni, ter vožnje so relativno poceni. Med vožnjo navadno zavrtijo film, ki pa ga ponavadi dajo zelo naglas. Za najem avtomobila prej dvakrat premislite, saj je tam promet dokaj kaotičen. Železniške povezave so slabe in potrebujejo nujno modernizacije. Izjema je vožnja z vlakom do Alexsandrije in navzdol proti  Luxorju in Aswanu. Vožnja z ladjo oziroma feluco po Nilu, je dobra dopolnitev na potovanju.
Varnost: Stopnja kriminala v Egiptu, se ne more primerjati z nobeno Evropsko državo. Lahko bi celo rekli, da je to ena izmed najbolj varnih držav na Svetu. Popotnik se lahko normalo sprehaja povsod in to ob kateri koli uri, podnevi in ponoči. Zgodilo se je nekaj kraj denarja iz zaklenjenih sob  hotelov, vendar so to zgodi zelo redko. Problem predstavljajo mine na Sinajskem polotoku in pa seveda občasni teroristični napadi.
Viza: Je potrebna, vendar je ni potrebno vnaprej preskrbeti. Dobite oziroma kupite jo ob vstopu v državo, stane 20 evrov.

Vredno ogleda: Piramide v Gizi, dolina Kraljev, Sahara, Kairo (stari del mesta), Abu Simbel, Nil, Obala Rdečega morja, Dahab, Bela Puščava, …

Darin Geržina

Hitro na smuči na JAHORINO!

Na žalost vseh nas je smučanje postalo precej draga rekreacija. Večina bi si želela iti na smučanje vsako leto, a zaradi vedno višjih cen to postaja čedalje težje. Pa vendarle se vseeno najde tudi kaj za plitkejše žepe.

Za povprečnega Slovenca je smučanje resnično postalo precej draga rekreacija. Še dražje je vse to za študente, ki še nimajo svojih rednih prihodkov. Prav gotovo je to tudi razlog, da je nekdanjo olimpijsko prizorišče Jahorina vedno bolj priljubljeno. Zanimanje se iz leta v leto povečuje, slovenske turistične agencije pa vedno pogosteje organizirajo smučanje na Jahorino.
Jahorina je ena izmed visokogorskih planin Dinarskega sistema. Jahorinsko gorovje je dolgo 30 kilometrov in obsega kar nekaj vrhov, med katerimi je najvišja Ogorjelica s 1916 metri nadmorske višine. Od glavnega mesta BiH Sarajeva je Jahorina oddaljena le 28 kilometrov, od Banjaluke 200, Beograda 320, od Zagreba 350 kilometrov in od Ljubljane 594 kilometrov.
Jahorina je planina, ki se lahko pohvali z zelo posebno in blago gorsko klimo, ki je posledica mešanja celinskih in mediteranskih zračnih tokov. Vsi, ki so kdajkoli počitnikovali na Jahorini, vam bodo povedali, da se tamkajšnje klimatske razmere bistveno razlikujejo od ostalih v regiji. Za smučarje Jahorina večino zime predstavlja idealno kombinacijo debele snežne odeje in vedrega sončnega neba, zlasti februarja, marca in aprila. Jahorina je prekrita s snegom povprečno 175 dni v letu, kar je po tej plati prava redkost v Evropi. Povprečna debelina snežne odeje, ki se zadržuje na planini od oktobra do maja, znaša 106 centimetrov. Spomladi in poleti snežno odejo zamenja gosta travnata preproga, zaradi česar Jahorina v tem letnem času s svojo blago klimo postane raj za izletnike, planince in vrhunske športnike oz. za vse tiste, ki želijo poletno vročino zamenjati s čistim planinskim zrakom.
Jahorina je smučišče nad Sarajevom, ki se razprostira na nadmorski višini med 1300 – 1900 metri. Na olimpijskih igrah leta 1984 so na teh smučiščih potekala tekmovanja žensk v alpskem smučanju. Danes tam lahko uživate na več kot 25 kilometrov prog in 8 žičniških napravah, ki lahko na uro prepeljejo 7500 smučarjev. V zadnjih letih so na Jahorini prenovili skorajda vse objekte, več kot 50 % objektov pa je bilo obnovljenih v zadnjih 4 letih. Na smučišču so urejene dodatne dejavnosti: nočno smučanje, smučarska šola, servis in izposoja smuči, proge za tek na smučeh in sankanje. Dolžina smučarske sezone je odvisno od vremenskih pogojev. Najprimernejši čas za obisk Jahorine je od 15. 12. do 15. 4. Poleg smučarskih užitkov pa ne smemo pozabiti na odlično hrano in gostoljubnost domačinov.

Jahorina je smučarska destinacija, ki je nedvomno najbolj ugodna za študentski žep. Turistične agencije, ki so specializirane za mlade, so lani ponujale tedensko smučanje za 145 evrov na osebo. V to ceno je všteto prav vse: prevoz tja in nazaj, prenočišča v vikendicah
oziroma v apartmajih, tedenska smučarska karta, tudi ogled Sarajeva je vključen in večerno čaganje v glavnem mestu. Za letošnjo sezono ponudb še ni zunaj, zato bodite pozorni, ker bo večina ponudb na voljo že ta mesec. Na Jahorini smučarji ne pričakujte preveč, ker proge niso vrhunsko urejene kot v drugih znanih smučarskih središčih. Se pa iz leta v leto bolj trudijo, gradijo se nove stvari, saj so se začeli zavedati pomena kvalitete in potenciala za turizem. Borderji boste še posebej veseli, ker proge niso ograjene, zato je mogoča vožnja izven smučišč in na bližnjih golih pobočjih. Je pa na tovrstnih odpravah veliko več zabave, rakije se spije v potokih, čevapi te spremljajo na vsakem koraku. Prijaznost domačinov, druženje v bosanskem slogu je še vedno enako.
Smučarje na smučišča prepeljejo štiri dvosedežnice in štiri vlečnice, ki imajo skupno zmogljivost 7500 smučarjev na uro. V neposredni bližini smučišča so okrepčevalnice z razglednimi terasami, v katerih ponujajo jedi z žara ter tople in hladne napitke.
Podatki o smučišču: nadmorska višina 1872 m, skupna dolžina smučarskih prog: 25 km, zahtevnost smučarskih prog: srednje, možnost nočne smuke, srednje težke steze 1600 m, težke steze 3600 m, lahke steze 5 100 m.

Jahorina, lepotica nad glavnim mestom Sarajeva, ki se je vojna ni nikoli dotaknila, v sebi še vedno skriva tisti čar gostoljubnosti in občutek sorodnosti. Potihoma se tam postavlja veliki smučarski center, ki bo zopet postal priljubljena destinacija mnogih. Že danes je zelo zanimiva destinacija. Izkoristite jo, dokler so cene še zelo ugodne!

CENE SMUČARSKIH VOZOVNIC – SEZONA 2007/2008
ODRASLI CENA / EUR
DNEVNA 15,30
2 DNEVNA 26,52
3 DNEVNA 38,25
4 DNEVNA 52,53
5 DNEVNA 64,26
6 DNEVNA 76,50
7 DNEVNA 84,15

Če se nameravate tja odpraviti v lastni režiji, je smiselno najcenejšo namestitev poiskati preko spletnih strani, neposredno pri lastnikih apartmajev. Ponudbe na spletu je veliko in veliko izmed njih je zelo ugodnih.

Zakaj torej na Jahorino?:
– ker 6 dnevna smučarska karta stane le 76 evrov,
– zaradi jugonostalgije in nore zabave v bosanskih ritmih,
– zaradi ugodnih cen hrane in pijače (porcija čevapčičev stane cca. 2,8 evra, malo pivo cca. 1 evrov, kosilo cca. 4 evre),
– bližina Sarajeva (28 km oz. 40 min vožnje z avtomobilom),
– vsi apartmaji in hoteli so oddaljeni le 0 do 500 m od smučarskih prog,
– prijazni in gostoljubni domačini.

Razlogov za to, da se letos ne bi odpravili na smučanje, torej ni veliko. Ponudba za različne žepe je čedalje večja. Treba je le dobro pregledi ponudbo in poiskati ugodno in primerno prenočišče. Jahorina se v tem trenutku ponaša z lovoriko evropskega smučišča z največ snega. Na belih strminah in ob slastnih čevapčičih lahko letos uživate tudi vi.
Če se boste opravili letos tja na smučarijo, nikar ne odhajajte brez potnega lista, ta je namreč obvezen pri vstopu v državo.

Več informacij lahko najdete na spletni strani www.jahorina.org

Darin Geržina

Voda je vir zdravja

Vas mučijo takšne ali drugačne težave pa ne veste zakaj? Eden od vzrokov je lahko tudi, da popijete premalo tekočine dnevno, in zato vam vaše telo ne more normalno funkcionirati. Telo namreč vsak dan potrebuje tekočino za normalno delovanje, česar se velikokrat niti ne zavedamo, predvsem dejstva, kako pomembna je tekočina za telo, za nemoteno delovanje vašega organizma in koliko tekočine naše telo potrebuje. Zato vam podajamo nekaj osnovnih informacij, ki jih morate vedeti o tekočini.

Voda je osnovna sestavina živih bitij in je tudi odlično topilo. Ljudje izgubljamo naravni občutek žeje, ki ga moramo nadomestiti z načrtnim pitjem vode. Ponavadi namesto, da bi popili zdravilne napitke, raje popijemo tisto, kar še bolj škoduje našemu telesu.
Da vašemu telesu primanjkuje tekočine, so velikokrat znak prav suha usta. Zaradi pomanjkanje vode naše telo razvije varčevalne ukrepe, pojavijo se različne alergije, kronične bolečine, kot so zgaga, revmatične bolečine, bolečine v križu, bolečine v prsnem košu, bolečine v nogah, glavobol, zvišan krvni tlak. Najnovejše raziskave kažejo, da se zmanjša imunska sposobnost organizma ob primanjkljaju tekočine v telesu. A to še ni vse kar lahko povzroči pomanjkanje tekočine, v skrajnem primeru lahko nastanejo različni raki na sečilih, rodilih in dojkah. Pomanjkanje vode v telesu povečuje učinek stresa, slabše razpoloženje, zavira čiščenje telesa, povzroča motnje delovanja notranjih organov. Raziskave dokazujejo, da ženske potrebujejo približno dva litra, moški pa kar tri litre tekočine dnevno.
Kaj naj pijete? Od vseh pijač je najboljša voda, zeliščni čaji in sadni sokovi, ki vsebujejo samo naravno sadje. Kava in različni pravi čaji, predvsem napitki, ki vsebujejo kofein, poživljajo in nas celo zelo dobro odžejajo in ohladijo, a pri tem ne smete pozabiti, da ravno ti napitki odtegujejo vodo telesu in povzročajo zasvojenost. Pivo, vino in žgane pijače odtegujejo telesu vodo, škodijo jetrom, srcu in drugim organom in tudi redijo, saj vsebujejo veliko kalorij.
Za vaše zdravje morate poskrbeti kar sami. Da bi ohranili vaše telo zdravo in preprečili kronično dehidracijo, morate vsak dan popiti od 1 do 2,5 litrov vode. Kar pa se mnogim zdi skoraj nemogoče. Res pa je tudi, da je potreba po vodi od telesa do telesa različna glede na starost, letni čas in telesno dejavnost. Otroci potrebujejo še enkrat več tekočine kot odrasli. Poleti potrebujete več vode kot pozimi, podnevi več kot ponoči. Pa tudi vrsta hrane vpliva na potrebe po vodi. Če boste uživali suha, slana živila, boste potrebovali več vode, kot če boste uživali živila z veliko vsebnostjo vode, kot sta sadje in zelenjava. Če pijemo pijače, ki vodo odvajajo, kot so alkoholne in kofeinske pijače, potrebujemo ustrezno več vode. Ni vseeno, kdaj in kolikokrat pijemo vodo.
Se kdaj sprašujete, kje največ tekočine izgubi vaše telo? Telesno tekočino izgubljate neprenehoma. Izgubljate jo z dihanjem, s potenjem, uriniranjem ter tudi s prebavljanjem hrane.
Vaše telo potrebuje povečan vnos tekočine predvsem v poletnih mesecih, ko so višje temperature. Z vnosom tekočine nadomestimo izgubo vode zaradi potenja in s tem zmanjšamo nevarnost izsušitve. Tudi po telovadbi je potrebno piti in ob stresu. Vnos tekočine, povečan vnos ugodno deluje pri uravnavanju telesne temperature, pri preprečevanju in zdravljenju bolezni ledvic, pri odpravljanju prebavnih težav, pri kašlju, hkrati pa vpliva tudi na videz … Tudi raziskave kažejo, kako pomembna je tekočina za naše telo. Zadnje, najnovejše raziskave so pokazale, da je koristno piti vodo pred obroki, ne pa med jedjo ali po jedi kakor mnogi prakticirajo in priporočajo. Vodo je pijte preden zaužite kofeinske ali alkoholne pijače. Vodo pa pijte tudi med pitjem alkoholnih in kofeinskih pijač, namreč zmanjšuje škodljive učinke pitja kave, alkohola in drugih umetnih pijač. V času študija in ko si želite, da bi vam čim več informacij ostalo v spominu, je potrebno popiti čim več tekočine, saj le ta vpliva na spomin.

Mojca Polc

 

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.