Vam izbrani študij ni všeč? Se vidite v drugem poklicu? Če še niste izkoristili ponavljanja ali ponovnega vpisa v prvi letnik, potem lahko to storite, v primeru, da pa ste to že izkoristili, pa kljub temu želite biti v drugem poklicu, potem vam preostane
Kaj pomeni prekvalificirati se?
Prekvalificirati se pomeni, da želimo spremeniti naš študijski program in nadaljevati študij po drugem študijskem programu.

Pozorni moramo biti na prekvalifikacijo poklica in prekvalifikacijo v smislu prehajanje kandidata med študijskimi programi. In nas prav to zanima. Za vsako prehajanje med študijskima programoma je nujno, da sta si slednja sorodna. V vsakem primeru pristojna komisija ugotovi, katere obveznosti mora izpolniti študent, da se lahko »prepiše« iz enega v drugi program, pa najsi bo to na isti univerzi ali med dvema različnima. Ob tem je treba poudariti, da so za osvojitev kompetenčnega profila pomembna predvidena znanja, ki jih je treba pridobiti tekom študija, in da postopek ni vezan le na pridobitev kreditnih točk (primer: študent, ki se želi po končanem 2. letniku študija na UP VŠZI vpisati na UP FAMNIT, mora ne glede na pridobljeno število 180 KT za vpis v 3. letnik obvladati znanja, ki so predvidena že v 1. letniku izbranega programa UP FAMNIT-a).

Kdo se lahko prekvalificira? Zakaj sploh prekvalifikacija?
Prekvalificira se lahko vsak študent, ki je ugotovil, da izbrana smer študija ni primerna zanj in je spoznal, da se bo morda v drugi študijski smeri ali programu bolje znašel.

Kako poteka prekvalifikacija?
Potek prekvalifikacije je na vsakem visokošolskem zavodu drugačen. Glavna lastnost pa je, da mora kandidat za prekvalifikacijo opraviti določeno število diferencialnih izpitov in obvezne izpite, ki se neposredno navezujejo na nov študijski program. Kakšen bo potek prekvalifikacije, pa je odvisen tudi od tega, iz katerega študijskega programa se želimo prepisati na drugega, saj imajo določeni študijski programi več skupnega kot drugi.

Mojca Buh

Ste se kdaj vprašali, ali lahko opravljate izpite vnaprej? Ali pavzirate oziroma ponavljate letnik in bi radi opravljali izpite za naslednji letnik?
Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje, če je to glede na študijski proces mogoče, s tem da lahko vnaprej opravlja izpite za višji letnik. Sklep o tem sprejme senat članice na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja komisije za študijske zadeve ali drugega organa, določenega s pravili članice. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.
Ob koncu koledarskega leta v referatu objavijo evidenčni vpis, kjer je navedeno, koliko izpitov lahko opravite za višji letnik. Vsaka fakulteta sama interno določi, kako se bodo pri njej opravljali izpiti. Študent ponavadi ne more evidenčno opraviti vseh izpitov za višji letnik. Ponavadi se število izpitov omeji na polovico vseh izpitov, ki bi jih imel v letniku, če bi bil redno vpisan.

Kaj pa pavzerji lahko popravljajo izpite za naslednji letnik in tisti, ki ponavljajo letnik? Oseba, ki ji je prenehal status študenta, obdrži pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražujejo. Če pa želi opravljati izpite za višji letnik, se mora dogovoriti z nosilcem predmeta, če mu ta to dopušča. Gregor Mežnar, Oddelek za univerzitetno politiko in izobraževanje pri ŠOUM

Mojca Buh

Novoizvoljeni člani študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Mariboru so na seji za svojega novega predsednika izvolili 24-letnega Matica Užmaha, študenta fakultete za gradbeništvo. Podpredsednica študentskega zbora je postala Špela Lipošek.
Kako bi sam sebe predstavil? Kdo si?
Študent četrtega letnika Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru, ljubitelj filmske umetnosti in dobre glasbe, humorja in potovanj, že nekaj let je moje mesto Maribor, vendar pa pravi Celjan nikoli ne pozabi, kje je bil rojen. Vzornikov vsekakor ne iščem v slovenski politiki, o aktualni problematiki pa vedno rad spremljam komentarje Slavoja Žižka in Jonasa.

Kaj ti pomeni izvolitev?
Želja po kandidaturi za mesto člana Študentskega zbora ŠOUM se mi zdi logična posledica, če pogledam svoje udejstvovanje v obštudijskih zadevah ter kasneje delo na Oddelku za univerzitetno politiko in izobraževanje. Moje udejstvovanje na področju obštudijskih dejavnosti sega v leto 2007, ko sem začel s pomočjo pri projektih Društva študentov FG, ko smo organizirali pilotski projekt na naši članici, strokovno ekskurzijo na Univerzo Columbia v New Yorku. Verjetno je bila to prva domina v vrsti do člana Študentskega zbora ŠOUM.

Kaj je tvojo glavno vodilo?
Kruha in iger … Šala. Če se odpraviš na pot do nekega cilja in ustavljaš, da bi kamenjal vsakega psa, ki te oblaja, do cilja ne boš nikoli prišel.

Kakšno je po tvojem mnenju stanje v našem prostoru za študente?
Za slovenske študente, kakor tudi za slovensko gospodarstvo, bo prihodnje leto prelomno. Soočamo se s težavami na področju štipendiranja, šolnin, študentske napotnice so nekateri mladi forumi strank že pokopali, očitki padajo tudi na ministra Golobiča, da ni socialnega dialoga s študenti, saj smo študenti mnenja, da skupina Sveta Vlade RS za študentska vprašanja sploh ne deluje. Stanje študentov tako ni v zavidljivem položaju, nakar kaže tudi podpora ŠOS pri nedavnih protestih delavcev na Prešernovem trgu v Ljubljani. Če se vrnem še na področje šolnin, kjer je zagovarjati stališče študentov, da je javno visoko šolstvo kakovostno in dostopno vsem socialnim skupinam študentov, da je to naložba v prihodnost in nikakor ne nepotreben strošek vlade. Vsekakor nasprotujemo vsakršnemu enostranskemu uvajanju šolnin, kar bi lahko omejilo dostopnost do študija vsem socialnim skupinam. Kriza pa vsekakor ne sme biti vedno izgovor, da se najprej krči sredstva pri delavcih in študentih.

Kaj pa gospodarska kriza in odpuščanja, bodo tudi na študente vplivala?
Gospodarska kriza vpliva na uspehe naših študentov posredno in neposredno. Če ima študent oba starša zaposlena v enem izmed slovenskih podjetjih, kjer situacija ta trenutek ni ravno obetajoča ali pa, če sta ravno zaradi gospodarske krize ravno sedaj izgubila delo in prihodek, je študent poleg študija primoran še delati preko že »pokopane« študentske napotnice. V zadnjih mesecih pa smo priča tudi drastičnemu poslabšanju stanja na področju študentskega dela, saj zaradi bistveno zmanjšane ponudbe del preko študentskega servisa ugotavljamo, da je vse več študentov v položaju, ko morajo razmišljati, če si študij sploh lahko privoščijo. Iz tega in temu podobnih zaskrbljujočih razlogov pa izhaja tudi strah pred napovedanimi spremembami na tem področju, ki nakazujejo poglabljanje družbenega elitizma, saj bodo omejile in onemogočile delo in dohodek prav tistim študentom, ki ga najbolj potrebujejo.

Pred nami so božični in novoletni prazniki, ali imaš voščilo za naše bralce?
Predvsem strpnosti in ljubezni do sočloveka.

Načrti …
S predsednikom ŠOUM Žigo Schmidtom ter celotnim predsedstvom imam kot predsednik zbora odlične odnose, lahko bi rekel vzorne, kar pa je seveda potrebno za uresničitev skupnih ciljev, ki smo si jih zadali z mandatom. Pravice študentov, ki so povezane s študijem na Univerzi v Mariboru, so zapisane v Zakonu o visokem šolstvu, Zakonu o skupnosti študentov, Statutu Univerze v Mariboru in njemu podrejenimi akti, kot na primer na novo sprejetem Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM. Zavedam se, da študentje svoje pravice in dolžnosti premalo poznajo, zato si bom o teh prizadeval obveščati študente preko projektov vseh oddelkov na ŠOUM. Kot sem že povedal, bodo največje težave pri štipendijski politiki ter študentskem delu, vendar menim, da imamo v Mariboru odlično ekipo, ki bo sposobna voditi študente v prelomnem letu 2010.

Mojca Buh

Čarobni čas praznikov je pred nami in njim veselje, radosti. To je čas, ko naš korak za trenutek ali dva ustavimo in si vzamemo čas za najbližje. In to je čas obdarovanja.

Nika Joger, 20 let, Pedagoška fakulteta
Med prijatelji se obdarujemo za rojstne dneve in enkrat v decembrskem prazničnem času – večinoma za Miklavževo – ter če je kdaj kakšna posebna priložnost, kakšni osebni dosežki, življenjske prelomnice ali kaj podobnega. Darilo ponavadi izbiram glede na moje finančne zmožnosti in prijateljeve interese, če pa ravno dobim dobro idejo in je izvedljiva, se tudi sama lotim izdelovanja. Zdi se mi pomembno, da prijatelj ve, da prihaja darilo iz srca, da je res namenjeno njemu in da mu s tem poklanjam malo pozornosti in mu povem, da mi nekaj pomeni. Darilo je najboljše, če je nekaj, kar si ta oseba sama želi, pa veš, da si sama tega ne bo privoščila.

Nataša Pirnat, 23 let, Filozofska fakulteta
Obdarujemo se s prijatelji in sorodniki za večje praznike in rojstne dneve. Darilo mi pomeni majhno pozornost, ki jo izraziš svojemu bližnjemu. Ta naj bi bila majhna in pa koristna, izbiram jih tako, da najprej poizvem, kaj obdarovanec potrebuje. Nisem pristaš velikih in dragih daril, saj je veliko bolj pomemben namen kot velikost.

Katra Kržišnik, 22 let, Filozofska fakulteta
Med prijatelji se obdarujemo za božič in rojstni dan. Darilo je neka pozornost, da se spomniš na prijatelja ob nekem dogodku. Všeč so mi darila, ki imajo nek pomen, po drugi strani pa, da so koristna oziroma uporabna, npr. meni čokolada z lešniki veliko več pomeni kot pa drag mobitel.

Marjetka Barborič, 18 let, Filozofska fakulteta
Med prijatelji se obdarujemo ponavadi za Miklavža. Jaz ponavadi poskušam dati darilo, ki je uporabno, zraven napišem kašno misel in seveda darila ni brez čokolade. Najbolj me razveseli čisto majhna stvar in seveda, če je ta od človeka, ki mi nekaj pomeni.

Anja Cipot, 23 let, Filozofska fakulteta
Bližajoče praznike naravnost obožujem. Eden izmed razlogov je tudi obdarovanje. Sem tak človek, da se zelo veselim majhnih pozornosti in tudi sama rada obdarujem druge. Sicer nisem pristaš dragih daril, so mi pa všeč manjše praktične pozornosti, kot na primer šalčka, kozmetika za nego telesa, kak medvedek ali kakšen “kič” in še veliko podobnih praktičnih stvari bi se našlo. Sama darila izbiram zelo skrbno, čeprav samo kako malenkost. Pri izbiri daril se mi zdi predvsem pomembno, da osebo, za katero darilo kupuješ, dobro poznaš in na podlagi tega izbereš nekaj, kar veš, da ji bo všeč. Zato zelo dobro spremljam pogovore s prijatelji in mogoče se mi ravno takrat utrne kaka dobra ideja za nakup darila. S prijatelji se obdarujemo ravno za božične praznike, ampak res z majhnimi pozornostmi in za rojstne dneve.

Sabina Raztresen, 24 let, Fakulteta za organizacijske vede
Obdarujemo se samo z nekaterimi prijatelji. Predvsem ob rojstnih dnevih. Izbiram darila, ki so mi všeč in jih bodo prijatelji veseli. Poskušam izbrati kaj v zvezi z njihovim hobijem ali nekaj takega, za kar vem, da si želijo. Darila sem vedno vesela. Obdarovanje mi hkrati pomeni neko potrditev resničnega prijateljstva. Po mojem mnenju je najboljše, da je darilo majhno, mogoče včasih šaljiivo, srčkano, najbolj pomembno pa je, da je iz srca :), skratka neka pozornost, s katero pokažeš, da imaš osebo rad in bi jo pogrešal, če ne bi bila s tabo na poti življenja.

Mojca Buh