V zadnjem desetletju so arheologi na območju srednje Amerike odkrili na tisoče novih majevskih ruševin. Te najdbe so pomembno razširile naše razumevanje te starodavne civilizacije, ki je v času svojega razcveta vladala velikemu delu današnje Mehike, Gvatemale, Belizeja in Hondurasa. Vendar zakaj danes odkrivamo toliko več teh ruševin kot v preteklosti? Odgovor se skriva v naprednih tehnologijah, kot je LiDAR.
Kako LiDAR pomaga pri odkrivanju ruševin?
Tehnologija LiDAR (Light Detection and Ranging) uporablja laserske žarke, ki jih pošilja z letal ali dronov, da skenira površje zemlje. Laserji lahko prodrejo skozi gosto rastje džungle, ki pogosto pokriva starodavne majevske zgradbe. Na ta način LiDAR ustvarja tridimenzionalne zemljevide terena, ki omogočajo arheologom, da odkrijejo strukture, ki jih človeško oko ne bi zaznalo.
Ta tehnologija je prava revolucija v arheologiji, saj omogoča raziskovanje težko dostopnih in gostih gozdnatih območij, kot so džungle v Gvatemali in Mehiki. V preteklosti so arheologi morali ruševine odkrivati z ročnim kopanjem in čiščenjem vegetacije, kar je bilo izjemno zamudno in pogosto neučinkovito.
Z uporabo LiDAR-a so arheologi razkrili tisoče prej neodkritih struktur. Med temi najdbami so mestni centri, piramide, rezervoarji za vodo in obsežna mreža cest, ki so povezovale majevska mesta. Raziskave so pokazale, da je bila civilizacija Majev veliko bolj razvita in povezana, kot se je domnevalo prej. Majevska mesta so bila organizirana z naprednimi hidravličnimi sistemi in cestnimi povezavami, kar nakazuje visoko stopnjo družbeno-politične organizacije.
Na primer, v enem od največjih raziskovalnih projektov v Tikalu, arheologi niso odkrili le številnih novih struktur, ampak tudi, da je bilo mesto s pomočjo dolgih kamnitih cest povezano z drugimi večjimi središči z, kar dokazuje kompleksnost majevske infrastrukture.
Prihodnost arheologije z uporabo tehnologije LiDAR
Z uporabo tehnologije LiDAR se arheologi zavedajo, da smo šele na začetku razumevanja popolne velikosti in obsega majevske civilizacije. Nove najdbe bodo v prihodnje verjetno še razširile naše znanje o Majih in njihovem vplivu na regijo. Tudi če so nekatere ruševine skrite pod debelo plastjo vegetacije, bodo napredne tehnologije, kot je LiDAR, poskrbele, da te strukture ne ostanejo dolgo skrite.
Tehnološki napredek je odprl povsem nova vrata raziskovanja, kar pomeni, da bodo arheologi v prihodnje še bolj natančno raziskovali skrita majevska mesta in odkrivali nove zgodbe o tej fascinantni civilizaciji.
Vlada se je odločila, da je nakup helikopterjev za izvajanje nujne medicinske pomoči nujen. Tako je projekt uvrstila v veljavni Načrt razvojnih programov 2024-2027. Koliko bo državo stal nakup dveh helikopterjev?
Nakup namenskih helikopterjev za nujno medicinsko pomoč
Ministrstvo za notranje zadeve bo izvedlo aktivnosti za nakup dveh namenskih helikopterjev. Vlada je namreč odločila, da se helikopterska nujna medicinska pomoč, medbolnišnični helikopterski prevozi in helikopterski prevozi otrok v inkubatorjih dolgoročno izvajajo kot državna aktivnost z zrakoplovi Policije.
Helikopterji, ki izvajajo nujno medicinsko pomoč, morajo kateri koli del države doseči v 15 do 20 minutah. Analiza je pokazala, da bi intervencijo helikopterja potrebovali pri 1275 intervencijah letno
Že junija letos je ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel dejala, da bo država dobila namensko floto helikopterjev in tako vzpostavila pogoje za delo v bazah, kar bo omogočilo hitrejše in bolj učinkovito reševanje življenj: »To pomeni nadgradnjo nujne medicinske pomoči in lahko skrajša čas prihoda pacientov v ustrezno bolnišnično oskrbo, kar bistveno izboljša možnost preživetja pri hudo bolnih in poškodovanih.«
Celoten projekt bo znašal 37,5 milijonov evrov
Za izvedbo investicije nakupa dveh namenskih helikopterjev so se iz splošne proračunske rezervacije za investicije zagotovile pravice porabe v višini 7,96 milijona evrov za leto 2024.
Vrednost celotnega projekta do konca leta 2027 pa je postavljena pri 37,5 milijonih evrov.
Pravice porabe so načrtovane tudi s predlogom proračuna za leti 2025 in 2026, in sicer tako za nakup helikopterjev, kakor tudi ostalih stroškov policije, vezanih na izvajanje HNMP.
Prenosna medicinska oprema in pripomočki za delo medicinskih ekip HNMP se bodo nabavili v ločenem postopku. Za zagotovitev sredstev je zadolženo Ministrstvo za zdravje.
Paleontološki svet je bogatejši za novo vrsto morskega plazilca, ki je na našem planetu živel pred približno 125 milijoni let. Velikan morja spada je seveda ihtiozaver, ki spada v rod oftalmozavrov Platyperygius.
Odkritje 125 milijonov let starega ihtiozavra
Ti ihtiozavri so se po vsem svetu pojavili pred približno 170 milijoni let, po izginotju večine drugih linij ihtiozavrov po koncu toarskega obdobja, t.j. 174 milijoni let. Znani sta dve liniji oftalmozavridov; ena vključuje dva rodova: Aegirosaurus in Ophthalmosaurus, druga pa tri rodove: Brachypterygius, Caypullisaurus in Platypterygius. Na novo potrjena vrsta, Platypterygius elsuntuoso, spada v slednjega.
Oftalmozavri so družina ihtiozavrov. Bili so morski plenilci v srednji oz. pozni Juri, ki so spadali v družino ihtiozavrov. Znani so bili predvsem po velikanskih očeh.
Ta morski plazilec je plaval v zgodnjih baremskih morjih pred približno 125 milijoni let. »Morfologija novega vzorca se ujema z diagnostičnimi značilnostmi Platypterygiusa, kar podpira njegovo vključitev v ta rod,« je povedala glavna avtorica dr. María Páramo-Fonseca s svojimi kolegi iz kolumbijske univerze.
»Razlike, opažene med vzorcem in vsemi drugimi vrstami Platypterygius, podpirajo postavitev nove vrste, Platypterygius elsuntuoso,« pravi strokovnjakinja, ki je z ekipo več let preučevala ostanke, ki so bili najdeni že pred četrt stoletja.
Fosilizirane ostanke mladoletnega ali pododraslega Platypterygius elsuntuoso so raziskovalci zbrali že leta 1999. Primerek je sestavljen iz skoraj celotne lobanje, nekaterih aksialnih elementov, vključno z osjo atlasa in nekaj vratnih vretenc, levega korakoida in nekaj falang.
»Vzorec je bil najden na hribu La Cabrera, severozahodno od Villa de Leiva (Boyacá, Kolumbija), kjer izvira Arcillolitas abigarradas, član formacije Paja,« so povedali paleontologi. Čeprav ni bilo mogoče določiti natančnega položaja bitja, so bili v isti konkreciji že najdeni podobni primerki in nekateri od njih so bili predhodno identificirani kot Acanthoptychoceras.
Raziskovalci so izvedli morfološke primerjave Platypterygius elsuntuoso z drugimi ihtiozavri iz krede in pozne jure.
»Ugotovili smo, da je Platypterygius rod, ki ga odlikuje značilna struktura sprednjih okončin in posebna kombinacija značilnosti lobanje,« so povedali.
Spremenili so njegovo diagnozo in priznali naslednje vrste: Platypterygius platydactylus, Platypterygius americanus, Platypterygius australis, Platypterygius hercynicus, Platypterygius sachicarum, Platypterygius birjukovi in novo vrsto Platypterygius elsuntuoso.”
»Platypterygius je bil kozmopolitski rod, ki se je razširil, ko je osvojil vode oceanov in morij zgodnje do zgodnje pozne krede.«
Janez Janša se je na omrežju X ostro odzval na objavo poslanca Levice, Mateja T. Vatovca. Ta je v svoji objavi delil članek N1info o potrditvi italijanskih poslancev, da bo v Rimu odprt muzej o fojbah.
Otvoritev muzeja spomina na fojbe sprožila prepir na družbenih omrežjih
»Muzej revizionizma,« je to odločitev pokomentiral v objavi. Dodal je, da so »ugotovitve mešane komisije zgodovinarjev jasne – fojbe so mitologija. Italija seveda ni nikoli uradno potrdila teh ugotovitev.«
Nanj se je usul plaz kritik, med katerimi je tudi predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša. Zdelo se mu je dovolj pomembno, da je objavo začasno kar pripel na vrh svojega profila. V njej je preprosto zapisal, da je »zanikovalec zločina sposoben zločine ponoviti.«
Z uporabo dveh vidnih klicajev pa je dodal še: »Bojte se Levica in Matej T. Vatovec.«
O muzeju fojb v Italiji
Italijanski parlament je v četrtek sprejel zakon o ustanovitvi muzeja spomina na fojbe. Kot so zapisali pri N1: »Za ustanovitev muzeja fojb, ki naj bi zaživel blizu rimskega trga Piazza del Popolo, je vlada premierke Meloni do vključno leta 2026 predvidela osem milijonov evrov, za njegovo nadaljnje financiranje pa na letni ravni 50.000 evrov.«
Novica o otvoritvi je že na začetku leta naletela na kritike na eni in odobravanje na drugi strani političnega pola.
Božični čas se približuje in z njim se ponujajo priložnosti za druženje z najbližjimi, nakupovanje unikatnih izdelkov ter doživljanje predbožičnega vzdušja. Ponovno se boš lahko razveselil lučk, okrašenih ulic, božične glasbe, vonja po kuhanem vinu in pecivu, ki ustvarijo nepozabno praznično vzdušje. Če se vsega naštetega zgoraj zelo veseliš, ti svetujemo, da se odločiš za obisk božičnih sejmov, ki so organizirani po večjih evropskih mestih. Odvijajo se na čudovitih zgodovinskih lokacijah, kar še poveča njihov čar. Preberi si vodič o najbolj prepoznavnih sejmih, ki ti bo pomagal pri odločitvi, katerega obiskati to leto.
Najbolj priljubljeni sejmi med Slovenci
Dunaj, Avstrija
Datum sejma: 16. 11. do 24. 12.
Dunaj, prestolnica Avstrije, se v adventnem času prelevi v pravljično deželo. Številni božični sejmi, ki se razprostirajo po mestu, očarajo obiskovalce s svojim čarobnim vzdušjem, bogato kulinarično ponudbo in tradicionalnimi običaji. Glavni sejem se odvija pred Mestno hišo in veličastno palačo Schönbrunn. Ob koncih tedna pred mestno hišo potekajo koncerti, na katerih sodelujejo mednarodni pevski zbori. Pred mestno hišo se širi vonj po pečenem kostanju in pečenem krompirju ter razni ustvarjalni tečaji izdelovanja piškotov in sveč.
München, bavarska prestolnica ima glavni sejem naMarijinem trgu (Marienplatz). Je osrednji trg Münchna in hkrati tudi srce njegovega božičnega dogajanja. Obdan z lepo okrašeno novo gotsko mestno hišo, ta sejem ponuja tradicionalno bavarsko vzdušje. Na trgu je visoko božično drevo, ki ga osvetljuje na stotine lučk. Okrog drevesa so stojnice, kjer lahko uživate v bavarskih dobrotah, kot so medenjaki (Lebkuchen), pečen kostanj in kuhano vino. Za tiste, ki želijo okusiti klasično bavarsko kuhinjo, je na trgu na voljo vrsta specialitet, vključno s klobasami s kislim zeljem in hrustljavimi prestami ter jabolčnim štrudlom in cmoki.
Gradec, mestece v Avstriji, oddaljeno le dve uri vožnje z avtom, ravno tako slovi po bogati praznični okrašenosti. Glavna božična tržnica se nahaja na trgu Hauptplatz pred mestno hišo. Tam stoji tudi veličastno božično drevo. Od mestne hiše do božičnega drevesa se razprostira čarobno sprehajališče med adventnimi hiškami, po katerih plešejo pravljične božične svetlobne projekcije.
Gre za enega najstarejših adventnih trgov, ki ima svoje korenine v 15. Stoletju. Glavni božični sejem se nahaja na Residenzplatzu, pred veličastno katedralo. Tukaj boste našli številne stojnice z ročnimi izdelki, lokalnimi specialitetami in seveda toplim kuhanim vinom. Zbori izvajajo tradicionalne adventne pesmi, na trgu pa so na voljo klasični avstrijski prigrizki, kot so maroni (pečen kostanj) in kandirani mandlji.
Božični sejem, ki več let navdušuje, se nahaja pred baziliko sv. Štefana. Poskusil boš lahko madžarske medene piškote in se ogrel s krožnikom madžarskega golaža. Na voljo so rokodelski izdelki, 3D svetlobni šov, projiciran na pročelje bazilike svetega Štefana, ter impresivna ponudba žive glasbe, kot so folk, blues, jazz in soul. Obvezno moraš poskusiti tradicionalno madžarsko sladico Kürtőskalács ali sladki dimnik, iz kvašenega testa, posutega s sladkorjem in cimetom in sladkimi prelivi, ki jo prodajajo na vsakem vogalu.
Praga je lepa v vsakem letnem času, v božičnem času pa je v tem mestu posebno vzdušje. Med turisti je zelo priljubljen božični sejem na Staromestnem trgu, saj je obdan z zgodovinskimi zgradbami. V središču božičnega sejma je na mestnem trgu je 24-metrska smreka, nato pa je okrašena z rdečimi in zlatimi bleščečimi okraski, zvezdnimi okraski in 100.000 LED lučkami. Stojnice ponujajo pestro izbiro tradicionalne češke hrane (ribjo juho, klobaso s kruhom in gorčico), tople alkoholne pijače in slaščice (npr: trdelnik, ki je različica madžarskega Kürtőskalács – sladki dimnik). Tu boste našli vse običajne izdelke za polnjenje zalog, vključno z ročno izdelanimi okraski za drevesa in tradicionalnimi izdelki, kot je češko pihano steklo.
V mestnem središču so tri glavne lokacije, kjer lahko najdete stojnice s hrano in pijačo ter majhne trgovinice: Glavni trg,Hviezdoslavov trg , Bratislavski grad.
Glavni trg je tudi glavno mesto z več deset stojnicami, kjer lahko najdete tradicionalno hrano in pijačo pa tudi ročno izdelana slovaška darila. V kotu trga, tik ob odru, na katerem se vsak konec tedna odvijajo glasbeni nastopi, stoji veliko božično drevo.
Tradicionalne dobrote, ki jih preprosto moraš poskusiti so, Ciganska pečenka – to je piščančji, goveji ali svinjski zrezek v kruhku, običajno z gorčico in čebulo, Lokse – tanke pečene krompirjeve palačinke, običajno postrežene z mastjo in račjimi jetri ali v številnih sladkih različicah, npr. z nutelo, marmelado, medom itd, Zemiakove placky – debele ocvrte krompirjeve palačinke in Chlieb s mastou– klasični kruh z gosjo mastjo in čebulo.
Kot češnjo na vrhu torte, bi za na konec izpostavila zagrebški advent, ki je bil tri leta zapored (2016, 2017 in 2018) razglašen za najboljši božični sejem v Evropi. Osrednji trg v Zagrebu, Trg bana Jelačića, je središče dogajanja, kjer se nahaja velika božična jelka in številne stojnice. Na trgu je postavljen oder, kjer pogosto nastopajo tradicionalne hrvaške glasbene skupine. Značilni del adventnega doživetja, so fritule, majhni ocvrti krofi, postreženi s sladkimi prelivi. Še ena priljubljena specialiteta je sarma – zeljni zvitki, polnjeni z mešanico mletega mesa in riža, ki se kuhajo v bogati paradižnikovi omaki.
Ob besedi brokoli verjetno pomisliš na uravnoteženo prehrano in zdrav življenjski slog, morda na fitnes in zelenjavo. Je brokoli res sinonim za zdravje? Čeprav nobeno živilo samo po sebi ni zdravo in je najboljša raznovrstna prehrana, brokoli vsebuje veliko mikrohranil, ki pozitivno vplivajo na zdravje. Preberi si, katere pozitivne učinke prinaša uživanje brokolija, in poskrbi, da ga redno vključiš v obroke.
Je bogat vir mikrohranil
Brokoli je odličen vir vitaminov C, K in A ter mineralov, kot so kalcij, kalij in železo. Poleg tega v brokoliju najdeš veliko antioksidantov, ki telo ščitijo pred oksidatnivnim stresom in zmanjšujejo vnetne procese. Najpomembnejši antioksidanti v brokoliju so flavonoidi, β-karoten ter vitamina C in E. Je tudi vir prehranskih vlaknin, ki pomagajo pri prebavi, ohranjanju zdravega prebavnega sistema in občutku sitosti. Tudi vlaknine povezujemo z znmanjšanjem vnetnih procesov v telesu.
Znižuje krvni tlak
Križnice oziroma kapusnice so skupina zelenjave, ki so ime dobile po kižni obliki cvetov. Poleg brokolija sem spadajo še cvetača, brstični ohrovt, zelje in nekatere druge vrste zelenjave. Ljudem s povišanim krvnim tlakom pomagajo pri zniževanju le-tega. Za ta učinek so ključne spojine iz skupine glukozinolatov, ki jih najdemo skoraj izključno v križnicah. Brokoli, zelje, ohrovt in cvetača so zato pri nižanju krvnega tlaka učinkovitejši od korenja, krompirja, sladkega krompirja in buč.
To je potrdila tudi raziskava, objavljena v znanstveni reviji BMC Medicine.Tudi nitrati in vitamin K, ki se nahajajo v brokoliju, lahko pomagajo pri nižanju krvnega tlaka. Uravnavanje krvnega tlaka pa je pomembno za zdravje srca in preprečevanje srčno-žilnih bolezni. Verjetnost hipertenzije oziroma povišanega krvnega tlaka s starostjo narašča in je glavni dejavnik tveganja za srčne bolezni. Za dolgoročne pozitivne učinke je priporočljivo, da brokoli ali druge predstavnike križnic uživaš večino dni v tednu.
Vnetje je naraven odziv imunskega sistema, ki ščiti telo pred poškodbami, okužbami in drugimi škodljivimi stresorji. Kljub temu je kroničen stres nevaren in je lahko vzrok številnih bolezni, vključno z artritisom, nekaterim vrstam raka in srčno-žilnimi boleznimi. Sulforafan, spojina, ki je naravno prisotna v brokoliju, je povezana z zmanjšanjem vnetnih procesov v telesu.
Poskrbi za zdravo prebavo in olajša nadzorovanje telesne teže
Visoka vsebnost vlaknin v brokoliju pripomore k boljši in redni prebavi ter pomaga pri vzdrževanju zdrave črevesne mikroflore. Vsebnost vlaknin pa skupaj z nizko kalorijsko gostoto poskrbi za občutek sitosti, kar pomaga pri izgubi odvečnih kilogramov in nadzorovanju telesne teže. Redno uživanje brokolija torej pripomore k zdravemu metabolizmu.
Pregledni članek, objavljen julija 2023, poleg vseh že naštetih pozitivnih lastnosti brokolija izpostavlja še zdravje kosti in oči. Brokoli je namreč rastlinski vir kalcija, ki je ključen za zdravo rast kosti in preprečevanje osteoporoze. Poleg kalcija vsebuje še vitamin K, ki prav tako igra pomembno vlogo pri ohranjanju zdravih kosti. Za zdravje oči pa so ključni antioksidanti in vitamin A. Ti lahko preprečijo celo nastanek sive mrene in s starostjo povezano degeneracijo mrežnice.
Kljub zdravju nepriljubljen
Brokoli kljub vsem naštetim pozitivnim učinkom ni preveč priljubljen. Globalno gledano križnice predstavljajo manjšino vse zaužite zelenjave in so celo najmanj zastopana skupina zelenjave v prehrani. Je kriva zelena barva, struktura brokolija ali okus? V vsakem primeru se ga splača pogosteje vključiti v prehrano. Če se ti zdi neokusen, ga vključi v kako jed, na primer v omako za testenine, v juho ali pa kiš. Lahko preizkusiš tudi spodnji stir fry s piščancem.
Chicken And Broccoli Stir Fry | Chicken stir fry with vegetable
Zagotovo se vam je že vsaj enkrat v življenju zgodilo, da ste se znašli v tesnem stiku z naravo. Ko stojimo sredi gozda, parka ali celo majhnega vrta, smo obkroženi z rastlinami. Če si jih ogledate od blizu, boste videli, da so v resnici veliko bolj razvite, kot si morda mislite. Rastlinski organizmi, čeprav nimajo govora ali gibanja, so pravzaprav precej inteligentni.
Vzemite si trenutek in razmislite o tem. Če ne bi bile rastline tako dobro prilagojene svojemu okolju, bi verjetno že izginile. Danes pa lahko opazimo veliko rastlinskih vrst, ki jim uspeva živeti brez kakršnih koli težav.
Premikajo se, čeprav to ni tako očitno kot pri živalih
Tudi rastline se premikajo. Kako to počnejo? Navedla vam bom preprost primer … Če opoldne pogledate večino rastlin, boste videli, da so njihovi listi videti popolnoma povešeni. Kot ve vsak vrtnar, je to preprosto obrambni mehanizem pred prekomernim sončnim sevanjem. To je podobno, kot če bi se na plaži namazali s kremo za sončenje: tudi rastline potrebujejo zaščito pred soncem. Vendar se to ne konča … premiki vplivajo na več kot le liste. Ste opazili, da se drevo, ki je v preveliki senci, nagne navzdol, da bi doseglo sončni žarek? Temu pravimo pobeg iz sence in je značilno tudi za sončnice.
Teoretično je bila določena največja višina, ki je nobeno drevo ne bo preseglo. Ta znaša med 122 in 130 metri in je odvisna od sile gravitacije. Nad to višino drevesa ne bi mogla prenašati vode, listi na vrhu pa ne bi mogli prejemati hrane, ki jo potrebujejo za preživetje.
Kronska sramežljivost
Pojav kronske sramežljivosti so prvič opazili v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Do tega pride, ko se krošnje sosednjih dreves med rastjo ne dotikajo, zaradi česar nastane prazen prostor, ki ustvarja precej presenetljive oblike. To se zgodi pri vsaj sedmih vrstah dreves. Vzrok za to je njihova velika občutljivost na svetlobo. Zaradi tega se njihova rast ustavi, da ne bi vplivala na proces fotosinteze. Nekateri menijo, da je to morda nekakšna naravna obramba pred škodljivci in boleznimi.
Inoskulacija, znana tudi kot dvojčkanje, je, ko se veje, debla ali korenine dveh ločenih dreves sčasoma povežejo in zrastejo skupaj, tako da nastane novo, enotno drevo. Rastlini dejansko združita svoja notranja tkiva, kar je zelo impresivno. Takšno cepljenje je odličen način za reševanje dreves, ki sicer sama ne bi preživela bolezni in poškodb.
V gozdu vlada gozdni splet
Gobe so kot internet v gozdu. Tanke nitke prečkajo tla in tvorijo dolgo, gosto omrežje. Sčasoma se lahko ena sama goba razširi na več kvadratnih kilometrov in v svojo mrežo poveže celoten gozd. Ti gobasti kabli omogočajo pošiljanje signalov od enega drevesa do drugega, tako da si drevesa lahko izmenjujejo sporočila o žuželkah, suši in drugih nevarnostih. Znanstvena skupnost to imenuje gozdno omrežje, ki poteka skozi vse gozdove.
Konec meseca bodo ulice in trge ponovno zavzele strašljive maske, ki obeležujejo Noč čarovnic ali Halloween. Ameriški praznik, ki se je že dodobra zasidral v slovensko kulturo, je poznan tudi preko žanra grozljivk.
Te v slovenski filmski krajini sicer niso najbolj množično zastopane, še vedno pa lahko naštejemo sedem filmskih naslovov, ki jih v Bazi slovenskih filmov najdemo pod oznako grozljivka.
Gre za sedem celovečercev: Idila, Morana, Mrtva ladja, Prekletstvo Valburge, Rabljeva freska, Vampir z Gorjancev in Varuh meje.
Ta bo odštevanje do najgrozovitejše noči v letu lažje, smo za vas pripravili pregled vseh sedmih filmov, ki jih morate nujno uvrstiti v vaš »halloween« filmski seznam! Začenjamo z Idilo, režiserja Tomaža Gorkiča, iz leta 2015.
Svež in inovativen pristop k slovenski filmski produkciji
Idila je slovenski film iz leta 2015, ki ga je režiral Tomaž Gorkič. Film v slovenski kinematografiji izstopa predvsem zaradi svoje umeščenosti v žanr grozljivke, natančneje v podzvrst slasher, ki ga domači filmski ustvarjalci zelo redko obravnavajo. Gorkič je s tem filmom prinesel svež, brutalen in inovativen pristop k slovenski filmski produkciji, hkrati pa oživil zvrst, ki je v Sloveniji skorajda neznana. Idila na inovativen način prepleta klasične elemente grozljivke z lokalnimi slovenskimi motivi, kar jo naredi izjemno zanimivo tako za domače kot tuje občinstvo.
Na 18. Festivalu slovenskega filma je film prejel vesno za najboljši celovečerni film ter nagrade za stranski vlogi (Nika Rozman in Jurij Drevenšek) in scenografijo (Gregor Nartnik). Foto: on TMDB
Zgodba: od idile do krvave nočne more
Osrednji lik zgodbe je amaterski fotomodel Zina (Nina Ivanišin), ki se s svojimi prijateljicami v gostilni zabava pozno v noč. Tam jim strežejo domače žganje iz steklenice s skrivnostno etiketo. Po burni in prekrokani noči se mora Zina na hitro strezniti, saj jo zjutraj že čaka pot v idilično in zeleno gozdno pokrajino. Tam jo namreč čaka modni fotograf Blitcz (Sebastian Cavazza), ki za Zino pripravlja modno fotografiranje. A ta v družbi Blitczeve gobezdave kolegice (Nike Rozman) in njegove ošabne asistenke (Mance Ogorevc), ne uživa ravno v rajski naravi.
Gozdna idila, ki jo obljublja izlet, se kmalu prelevi v nočno moro, ko se soočijo z groteskno družino izrojenih lovcev, ki jih ugrabi in podredi svojemu bolnemu pohodu po krvi. Brata Vintler (Jurij Drevenšek in Lotos Vincenc Šparovec), ki sta glavna antagonista filma, sta hkrati srhljiva in groteskna, kar ustvari izjemno napeto in grozljivo atmosfero. Skozi film junaki bijejo boj za preživetje, medtem ko se gledalec sooča z nepričakovanimi preobrati in šokantnimi prizori.
Zgodba temelji na klasični slasher formuli – skupina mladih, izolirana lokacija in neusmiljeni morilci – vendar jo Gorkič obogati z edinstvenimi slovenskimi motivi in referencami na lokalno kulturo. Film se tako ne osredotoča le na nasilje, temveč prepleta tudi elemente človeške izprijenosti in psihološkega terorja, ki še dodatno stopnjuje napetost.
Jurij Drevenšek in Lotos Vincenc Šparovec v vlogi bratov Vintler. Foto: on TMDB
Slovenska tradicija v ameriškem žanru
Gorkič se pri ustvarjanju Idile močno naslanja na tipične elemente ameriških grozljivk, kot sta Teksaški pokol z motorko in Hribovske oči, ki sta pomembni referenci za slasher žanr. Vendar pa ti vplivi v Idili niso preprosto kopirani, temveč so prilagojeni lokalnemu slovanskemu okolju, kar filmu daje edinstven pečat.
Zanimivo je tudi, da film v ospredje postavlja slovensko pokrajino kot ključni element vzdušja. Gozdna pokrajina, ki naj bi predstavljala idilično in mirno naravo, se v filmu sprevrže v srhljiv in nevaren prostor, kjer preži smrt. Takšna raba slovenskih ruralnih lokacij daje filmu dodatno globino in močno atmosfero, ki jo redko vidimo v slovenski kinematografiji.
Vizualna dovršenost in učinkoviti posebni učinki
Čeprav je bil film posnet z relativno omejenimi sredstvi (posnet je bil v zgolj 19 snemalnih dneh), je tehnična izvedba na visoki ravni. Kamera in vizualna podoba filma ustvarjata mračno in napeto atmosfero, ki gledalca drži na robu sedeža. Posebej izstopajo prizori v gozdu, kjer prevladujejo zlovešči, temačni toni, kar še poudarja občutek izolacije in brezizhodnosti.
Krvavi posebni učinki, ki so ključni v slasher grozljivkah, so v Idili izvedeni zelo dobro navkljub omejenim resursom. Gorkič ne skopari z nasiljem in šokantnimi prizori, kar je značilno za tovrstne filme, a hkrati ohranja določeno mero zadržanosti, ki preprečuje, da bi film padel v čisti eksces. Glasbena podlaga (Davor Herceg) dodatno poudarja srhljivo atmosfero. Zlovešče melodije in temačni zvoki prispevajo k splošni napetosti in še dodatno krepijo občutek nelagodja, ki ga film ustvari pri gledalcu.
Vrhunski antagonisti in solidna igralska zasedba
Med igralskimi predstavami najbolj izstopata Lotos Vincenc Šparovec in Jurij Drevenšek, ki igrata psihopatska brata Vintler. Uspešno upodobita sadistične in izrojene like, ki se igrajo z življenji svojih žrtev. Ustvarjata antijunaka, ki sta tako karikature kot popolnoma resnična. Nina Ivanišin, ki igra glavno junakinjo Zino, prinaša dovolj čustvene globine, da gledalec lahko sočustvuje z njenim bojem za preživetje. Ivanišinova je močna osrednja figura, ki premika zgodbo naprej, in čeprav njen lik ne prinaša veliko inovacij, uspešno izpolni vlogo žrtve, ki se postopoma spreminja v preživelega.
IDILA - trailer A
Svežina primešana s klišeji
Idila se ne more izogniti klišejem, ki so značilni za slasher žanr. Nekateri dialogi so nekoliko šibki, določeni prizori pa predvidljivi, kar lahko odvrne bolj zahtevne gledalce, ki iščejo bolj globoko zgodbo in bolj dodelane karakterje. Vendar pa je pomembno poudariti, da klišeji v slasher filmih niso nujno negativni, saj pogosto pripomorejo k ohranjanju napetosti in prepoznavanju žanrskih značilnosti.
Navkljub karikiranosti, ki jo žanr grozljivke navadno predstavlja v slovenskem filmskem prostoru, Idila predstavlja svežino in prijeten poskus redko zastopanega žanra, ki je vreden ogleda. Film ni le eksperiment s slasher žanrom, ampak tudi drzna kritika slovenskega podeželskega okolja in raziskovanje tem, kot sta izprijenost in nasilje. Režiserju Gorkiču uspeva s pomočjo žanrskih obrazcev raziskati temeljne človeške strahove in jih prenesti v slovenski kontekst.
Film ni za vsakogar – je surov, krvav in neizprosen, vendar bo zagotovo navdušil ljubitelje grozljivk in tiste, ki iščejo nekaj drugačnega v slovenski kinematografiji. Idila odpira vrata za nadaljnje raziskovanje žanrskega filma v Sloveniji in dokazuje, da lahko tudi domača produkcija doseže visoko raven v globalnem kontekstu žanrske kinematografije.
V sredo, 16. 10. 2024, so se študentje in profesorji v velikem številu udeležili svete maše v mariborski stolnici. S tem so obeležili začetek študijskega leta 2024/2025 in prosili Boga za Njegov blagoslov pri študiju, delu ter osebni veri. O dogodku je poročala tudi Družina.
Somaševanje je vodil nadškof metropolit monsignor Alojzij Cvikl, ki je poudaril pomen obračanja k Bogu v času študija ali akademskega dela.
Župnijski upravitelj Primož Lorbek. Foto: Domen Permozer
Svoboda ni v tem, da počnem, kar se mi zaljubi
Nadškof je izpostavil, da Kristus prinaša svobodo tistim, ki vanj verujejo, saj jih osvobaja greha. Človekova svoboda je neomejena, lahko se prosto odloča in izbira – njegove odločitve pa niso nujno dobre.
Prav zaradi tega potrebuje človek Boga, saj: »Svoboda ni v tem, da počnem, kar se mi zaljubi in k čemur me nagibajo človeške strasti. Kristijanova svoboda je v tem, da se da obroditi Božji uspeh. Prejeli smo darove Svetega Duha in bolj ko smo povezani s Svetim Duhom, bolj bomo okušali svobodo v Kristusu.«
V času študija moramo biti odprti za vodstvo Svetega Duha, ki v nas vzbuja osebno in duhovno rast. Človek tekom študija in življenja naleti na številne težave. Te težave in preizkušnje so lastne vsakemu individuumu posebej – lahko gre le za manjše spotike ali pa za grozne, celo diabolične preizkušnje. Ne glede na to, ne smemo izgubiti upanja. Kot je dejal nadškof: »Sveti Duh je tisti, ki v nas prebudi upanje, ker je Bog vedno tisti, ki nam daje novo priložnost.«
Študentje in profesorji so napolnili mariborsko stolnico. Foto: Domen Permozer
Kultura srečevanja
Le kje se kultura srečevanja bolje izrazi kot na univerzi? Od nekdaj so bile evropske univerze kraj srečevanja različnih kultur in svetovnih nazorov. Bile so kraj, kjer so se mladi ljudje oblikovali v nesmrtne pisatelje, znanstvenike, raziskovalce in politike.
Nadškof je prav tako poudaril pomen akademskega okolja, ki poleg osebne rasti na intelektualni ravni, hkrati ponuja še rast na duhovni in kulturni ravni.
Cerkev bo v letu 2025 obhajala sveto leto z motom Romarji upanja. Nadškof je spomnil na besede papeža Frančiška: »Vsi smo romarji, ki se vedno srečujemo z novimi vprašanji in izzivi. To pa pomeni odpraviti se na pot. Papež Frančišek poudarja, da sta za to pot ključna iskanje in tveganje. Temu iskanju lahko rečemo tudi žeja po smislu in prihodnosti.«
Foto: Domen Permozer
Spomin na Janeza Pavla II. in Antona Martina Slomška
Zbrane so nagovorili še dr. Mihaela Koletnik, profesorica na Filozofski fakulteti, prof. dr. Barbara Simonič, prodekanja mariborske enote Teološke fakultete, in dr. Ludvik Toplak, rektor Univerze Alma Mater.
Slednji je spomnil na velik pomen blaženega Antona Martina Slomška za Maribor in Slovenijo. Prav tako je omenil še papeža Janeza Pavla II., ki je odigral pomembno vlogo v času osamosvojitve in odločilno prispeval k mednarodnemu priznanju samostojne Slovenije. V čast Janezu Pavlu II., čigar god obeležujemo naslednji torek, se bodo mariborski študentje zbrali naslednjo sredo na študentski maši ob 19:00 v stolnici.
Druženje se je sklenilo z druženjem v stolnem župnišču. Pri maši je prepeval študentski pevski zbor Vdih.
Danes motnje avtističnega spektra oziroma avtizem že dobro poznamo, zato jih tudi lažje in hitreje diagnosticiramo ter otroku pomagamo pri vključevanju v družbo in premagovanju vsakdanjih izzivov. Znanost pa je napredovala do te mere, da lahko z določenimi ukrepi zmanjšamo verjetnost, da se avtizem pri otroku sploh razvije.
Raziskave namreč kažejo, da so pri razvoju avtizma poleg genetskih dejavnikov ključni tudi okoljski vplivi. Pri tem je bistven že čas nosečnosti. Preberi si, kateri so največji faktorji med nosečnostjo, ki vplivajo na razvoj avtizma pri plodu. Vseeno pa velja, da omenjeni ukrepi le zmanjšajo verjetnost, ne morejo pa z gotovostjo onemogočiti razvoj avtizma.
Uživanje rib zmanjša verjetnost avtizma za 20 %
Uživanje rib med nosečnostjo zmanjša verjetnost za razvoj avtizma pri otroku za približno 20 odstotkov. Ribe (na primer losos, skuša in sardine) so dober vir omega-3 maščobnih kislin, esencialnega hranila za podporo materinega zdravja in razvoj otroka med nosečnostjo.
Presenetljivo pa raziskava ugotavlja, da suplementacija z omega-3 ne pomaga pri preprečevanju avtizma. Zaskrbljujoče je, da je kar 25 odstotkov mater, ki so sodelovale v raziskavi, priznalo, da rib med nosečnostjo sploh niso uživale ali pa so se ribe na njihovem jedilniku znašle redkeje kot enkrat na mesec. Pri izbiri rib je dobro paziti na vsebnost živega srebra, ki negativno vpliva na razvoj ploda. Največ živega srebra imajo večje ribe, kot sta mečarica in morski pes, zato se jim je bolje izogibati.
Stres med nosečnostjo lahko vpliva na razvoj ploda. Kronični stres lahhko poveča tveganje za razvoj različnih nevroloških motenj, vključno z avtizmom. Pomembno je, da nosečnice skrbijo za svoje duševno zdravje in po potrebi uporabljajo tehnike za obvladovanje stresa, kot so meditacija, joga in pogovorna terapija. Izogibanje stresu je v praksi včasih težko izvedljivo (predvsem, če tekom nosečnosti pride do tragičnih dogodkov), saj pomemnbo vlogo igra okolje.
Nekatera prehranska dopolnila so smiselna
Uživanje folne kisline med nosečnostjo je ključno za zdrav razvoj ploda. Zadosten vnos lahko zmanjša celo tveganje za razvoj avtizma. Dnevni priporočeni vnos folne kisline za nosečnice je običajno 400 do 800 mikrogramov. Poleg folne kisline so raziskave preučevale še vpliv vitaminov D, B6 in B12 na razvoj možganov in tveganje za avtizem. Vitamin D je posebej pomemben za razvoj možganov ploda, saj vpliva na delovanje nevronov. Raziskave so pokazale, da nizka raven vitamina D pri nosečnicah poveča tveganje za razvoj avtizma pri otrocih. Zato je med nosečnostjo še toliko pomembneje spremljati ravni vitamina D in po potrebi poseči po prehranskem dopolnilu.
Poleg specifičnih prehranskih dopolnil in rib je pomembno, da nosečnica uživa uravnoteženo in z mikrohranili bogato prehrano, ki podpira zdrav razvoj možganov ploda. Prehrana, bogata s sadjem, zelenjavo, polnozrnatimi izdelki in kakovostnimi viri beljakovin, bo zagotovila potrebna hranila za otrokov razvoj. Uravnotežena prehrana in zdrav življenjski slog dolgoročno pomenita tudi manjšo verjetnost, da bo nosečnica trpela za diabetesom ali debelostjo. Oboje sta namreč pomembna faktorja tveganja za razvoj avtizma pri otroku.
Izogibanje okoljskim strupom
Izpostavljenost nekaterim okoljskim strupom in onesnaževalom med nosečnostjo je povezana z večjim tveganjem za razvoj avtizma pri otrocih. Med te dejavnike spadajo onesnaževalci zraka, pesticidi in težke kovine (na primer živo srebro). Tudi ta dejavnik tveganja je posredno povezan s prehrano, saj se težke kovine na primer nahajajo predvsem v določenih vrstah rib, pesticidi pa na škropljenem sadju in zelenjavi.
