Lidl je na Madžarskem in Poljskem odprl trgovini z orodji za svojo zasebno blagovno znamko Parkside. Ja, prav tisto z reklamo, ki vključuje legendarnega Arnolda Schwarzeneggerja. Cilj je izboljšati prepoznavnost znamke med potrošniki in predstaviti celotno ponudbo orodij trgovca.
Lidl je odprl dve tovrstni trgovini Parkside
Lidl je doslej odprl dve tovrstni trgovini: v Biatorbágyju (pri Budimpešti na Madžarskem) in eno v Bytomu (južna Poljska). V slednjem je nemški diskont namenil 100 kvadratnih metrov veliko trgovino za celotno ponudbo orodij, od brusov, kladiv in izvijačev do dodatkov in drugega orodja.
Lokalni mediji so poročali, da je bilo odprtje trgovine Parkside v Biatorbágyju velik uspeh, saj se je pojavilo na stotine zainteresiranih strank, kar je povzročilo dolge čakalne vrste. Pri Lidlu so dejali, da je bila trgovina testna in da bo ponudba Parkside ostala na voljo v trgovini in na spletu.
Parkside je za Lidl zelo pomembna blagovna znamka
Lidl že nekaj časa vlaga v širitev neživilske ponudbe. Na ta način Parkside postaja strateška lastna blagovna znamka diskonta. Električna orodja proizvaja nemško podjetje Kompernass, ki ima svojo spletno trgovino tudi na Poljskem, lani pa je Lidl za obraz znamke najel ameriškega igralca in politika Arnolda Schwarzeneggerja.
Vodilna B2B maloprodajna skupnost v Beneluksu RetailDetail poudarja, da Lidl ni prvič eksperimentiral z ločenimi (pop-up) trgovinami za lastne blagovne znamke: junija je diskont v središču Antwerpna v Belgiji odprl začasno trgovino, v kateri je predstavil široko ponudbo otroških izdelkov pod lastno blagovno znamko Lupilu, saj trgovec v svojih supermarketih nima dovolj prostora za predstavitev celotne neživilske ponudbe. Poleg tega lahko potrošniki na lastne oči vidijo, se dotaknejo, otipajo in preizkusijo izdelke.
»Orodja Parkside so zelo priljubljena in cenjena zaradi dobrega razmerja med ceno in kakovostjo. V ponudbi blagovne znamke so naprave za različna dela, na baterije in na kabel, ter dodatki, kot so nastavki, vijaki, svedri, oblačila in pripomočki. Ponudbo izdelkov Parkside postopoma širimo, saj to pričakujejo naše stranke. Redno se pojavljajo v trgovinah Lidl Poljska. Poleg tega so izdelki na voljo v naši spletni trgovini,« je aprila letos povedala Aleksandra Robaszkiewicz, vodja korporativnega komuniciranja in družbene odgovornosti Lidl Polska.
Lidlovi izdelki lastne blagovne znamke so že na voljo na globalnih spletnih platformah, kot so Amazon, Manomano, Ebay in Otto.
Kaj pa v Sloveniji?
O morebitnem odpiranju Lidlove trgovine z izdelki Parkside v Sloveniji smo povprašali tudi vodilne v slovenskem trgovcu, ampak odgovora, še nismo prejeli.
Raketa Falcon 9 je bila izstreljena na misiji podjetja Transporter 11 iz baze vesoljskih sil Vandenberg v Kaliforniji. Falcon 9 nosi 116 različnih satelitov.
Transporter 11 vključuje vrsto tovora različnih podjetij. Eden od uporabnih tovorov je na primer čip Nvidia Jetson Orin NX. Čip je znana umetna inteligenca in grafična procesna enota (GPU) za robno računalništvo.
GPU bo zaščiten s polimerom z nanodelci, ki ga je izdelalo podjetje Cosmic Shielding Corporation (CSC), ki je del švedske tehnološke univerze Chalmers. Univerza je že opravila test na Mednarodni vesoljski postaji, vendar bo Transporter 11 prvič ščitil pravo strojno opremo med vesoljsko misijo.
SpaceX je v zadnjih tednih izstrelil štiri druge misije, pri čemer sta bili dve od teh prizadevanj namenjeni pošiljanju več satelitov v vesolje za megakonstelacijo Starlink.
Okvara kapsule
Euronews piše, da bosta astronavta z misije najverjetneje ostala na Mednarodni vesoljski postaji do začetka prihodnjega leta. Njuna kapsula Boeing ima okvaro potisnih motorjev in puščanje helija, kar je zaznamovalo potovanje na vesoljsko postajo, zato naj bi jo NASA poslala nazaj prazno.
Predstavniki Nase so povedali, da analizirajo več podatkov, preden sprejmejo odločitev. Ti potisniki so ključni za držanje kapsule v pravem položaju, ko pride čas za spust iz orbite.
»Na voljo imamo čas, preden Starliner pripeljemo domov, in ta čas želimo pametno izkoristiti,« je prejšnji teden dejal Ken Bowersox, Nasin vodja misije vesoljskih operacij.
SpaceX launches Falcon 9 rocket with 116 payloads aboard
V digitalni dobi so mobilne aplikacije postale nepogrešljiv del našega vsakdana. Na voljo je nešteto brezplačnih aplikacij, ki nam olajšajo življenje, a včasih je vredno vložiti nekaj denarja za kakovostne plačljive aplikacije, ki ponujajo napredne funkcionalnosti, boljšo podporo uporabnikom in brezhibno delovanje. Tukaj je pet plačljivih aplikacij, ki so vredne vsakega evra.
Calorie Counter by GetFit
Za tiste, ki želite prevzeti nadzor nad svojo prehrano in zdravjem, je Calorie Counter by GetFit nepogrešljiva aplikacija. Gre za enostavno orodje za spremljanje vnosa kalorij, makrohranil in dnevnih prehranskih ciljev. Aplikacija ponuja obsežno bazo podatkov o živilih, ki vam omogoča hitro in enostavno beleženje obrokov. Poleg tega vključuje funkcije, kot so prilagojeni načrti prehrane, nasveti za zdravo prehranjevanje in možnost sledenja telesni teži. Čeprav je aplikacija plačljiva, jo mnogi uporabniki hvalijo zaradi njene zanesljivosti in prijaznega vmesnika.
Če iščete popolno aplikacijo za upravljanje nalog in organizacijo vsakodnevnih obveznosti, je Todoist prava izbira. Gre za eno najbolj priljubljenih aplikacij za produktivnost, ki vam omogoča organiziranje projektov, ustvarjanje seznamov opravil, nastavitev opomnikov in spremljanje napredka pri doseganju ciljev. Plačljiva verzija ponuja dodatne funkcije, kot so napredni filtri, etikete, avtomatski opomniki in možnost sodelovanja v ekipi. Ne glede na to, ali želite izboljšati svojo produktivnost na delu ali doma, je Todoist odlična investicija.
Headspace je aplikacija za meditacijo in mentalno zdravje, ki je zasnovana tako, da pomaga uporabnikom zmanjšati stres, izboljšati spanec in povečati osredotočenost. Aplikacija ponuja številne meditacijske programe, vodenje dihalnih vaj in prilagojene načrte za različne potrebe, kot so anksioznost, nespečnost ali samo boljše splošno počutje. Premium verzija odklene dostop do celotne knjižnice meditacij, ekskluzivnih vsebin in naprednih funkcij, kot so meditacije za različne situacije in izzive. Če želite vlagati v svoje duševno zdravje, je Headspace vredna naložba.
Za ljubitelje podcastov je Pocket Casts ena najboljših aplikacij za poslušanje in organiziranje podcastov. Njena plačljiva verzija ponuja nekatere napredne funkcije, ki jih redko najdemo v drugih aplikacijah, kot so prilagodljive nastavitve predvajanja, inteligentno iskanje in odkrivanje novih vsebin, možnost sinhronizacije med različnimi napravami in brezhibno uporabniško izkušnjo brez oglasov. Pocket Casts je odlična izbira za tiste, ki redno poslušajo podcaste in želijo imeti vse svoje priljubljene oddaje na enem mestu, organizirane po meri.
Za vse umetnike in oblikovalce je Procreate must-have aplikacija za digitalno risanje in slikanje. Ekskluzivno na voljo za iPad, je Procreate profesionalno orodje, ki ga uporabljajo tako amaterji kot profesionalci za ustvarjanje čudovitih umetniških del. Aplikacija ponuja široko paleto čopičev, napredne sloje, orodja za urejanje in popolno podporo za Apple Pencil, kar omogoča natančno in ustvarjalno delo. Kljub temu, da je Procreate plačljiv, je njegova enkratna cena več kot vredna glede na ponujene funkcionalnosti in možnosti, ki jih aplikacija nudi.
Na hrvaškem otoku Krk se nahaja hotel Haludovo, eden izmed najbolj razvratnih, razkošnih in dragih projektov nekdanje skupne države. Tokrat pa ne gre za skriti vojaški bunker ali zapuščeno letalsko bazo, vkopano globoko v gorah, temveč za hotel, ki je prava mojstrovina arhitekta Borisa Magaša. Sprehodimo se skozi življenje te mogočne in bohotne stavbe, ki se nahaja severno od kraja Malinska.
Hotel Haludovo bi danes stal neverjetno vsoto denarja!
Hotel so zgradili leta 1971, največjo investicijo pa je prispeval Američan Bob Guccione, ki ga morda poznate tudi kot ustanovitelja slavne revije za odrasle Penthouse. V »otoški raj, ki je formula za preprečitev hladne vojne« je vložil 45 milijonov ameriških dolarjev, kar bi danes znašalo neverjetnih 250 milijonov ameriških zelencev.
Pravi hotel mora imeti seveda tudi svojo igralnico, ki se je s hotelom slavnostno odprla 7. julija 1972. Igralnica je že v naslednjem letu bankrotirala zaradi spremembe v zvezni zakonodaji in so jo bili primorani zapreti. Ne glede na to, pa je Guccione hotel stalno promoviral, se vanj tudi vselil in pravijo, da je šampanjec tekel v potokih, pojedenih je bilo na stotine kilogramov jastogov in več kilogramov kaviarja vsak večer.
Problemi z lastništvom
Zaradi omejitev tujih investicij v komunistični Jugoslaviji je bil hotel v lasti reškega Brodokomerca. Skozi leta so se nanizali razni poskusi privatizacije hotela, ki pa so bili neuspešni.
Med vojno na hrvaškem je hotel postal zatočišče za begunce, od takrat naprej pa propada, saj po razpadu Jugoslavije de facto nima lastnika. Ostanke nekdanjega razkošja si lahko predstavljajo le tisti z najbolj bujno domišljijo. Časi, ko so v hotelu prebivali slavni in neslavni svetovni voditelji, kot je Saddam Hussein, so brez dvoma mimo.
Kompleks v Malinski je tako ostra priča sprememb, ki so sledile razpadu nekdanje SFRJ. Je pravi odraz prehodnega kaosa, tržne konkurence, lastninskopravnih odnosov in nasploh odnosov do arhitekturne dediščine, kjer je celotna slika le redko črno-bela.
Med goste hotela se je vpisal tudi Saddam Hussein Foto: nejc lascak iz iStock
Jugoslovanski Las Vegas, toda ne za Jugoslovane
Leta 1967 je Jugoslavija odprla meje in odpravila vizumske obveznosti za obiskovalce. To je v jugoslovanski prostor privabilo ogromno tujih investitorjev, ki jim je bila naklonjena tudi zakonodaja, ki je dovoljevala obstoj igralnic in iger na srečo. Toda, v pravem stilu socializma, so nekateri bolj enaki od drugih. V igrah na srečo so se lahko udejstvovali samo turisti, državljanom pa je bilo podpiranje igralnic prepovedano.
Do leta 1973 je v Jugoslaviji delovalo vsaj 28 igralnic. Toda zaradi ohlapnih zakonskih zahtev glede poročanja o davkih je večina izkoristila vrzel, ki je operaterjem igralnic omogočala dvig denarja iz države brez davka. Hotel Haludovo je tako postal igralniški in hotelski kompleks, ki se je lahko kosal z najmogočnejšimi v slavni igralniški prestolnici v Nevadi.
Igralniški kompleks se je kosal z največjimi na svetu. Foto: Lacheev iz iStock
Hotelski gostje so lahko uživali v tenisu in bowlingu ali ali pa so se lahko sprostili v elegantni notranjosti Velikega salona, ki je vseboval viseče vrtove, čudovite fontane in ekstravagantne bazene.
Hotel je bil za tisti čas opremljen izjemno sodobno in je izgledal kot Eamsov katalog. V prvem letu delovanja je hotel kot hostese uporabljal Penthousove »ljubljenke«, ki jih je Guccione označil za »nove vojake hladne vojne«.
Propad kompleksa socialističnega hedonizma
Na poslovni strani je zadeve zapletal jugoslovanski etos delavskega samoupravljanja. V nasprotju s kapitalističnim zahodom so zaposleni v Jugoslaviji smeli sprejemati ključne poslovne odločitve. To je bil ideal, ki ga je težko sprejel celo progresivni Guccione. Zadnji žebelj v krsti bi lahko bila družbena stigma Penthouse Adriatica kot razkošnega kazinoja, ki je večino turistov srednjega razreda odgnala stran od Malinske.
Samoupravljanje je bilo premagljiva ovira, zakon iz leta 1973, ki je prepovedoval tuje lastništvo igralnic, pa ne. Obstoječe igralnice so do avgusta 1974 lahko delovale v tuji lasti, vendar so igralnice morale za direktorja imenovati jugoslovanskega državljana, zaposleni pa so morali upoštevati samoupravni sistem. Igralnica je tako leta 1973 bankrotirala, hotel pa je prešel v lastništvo Brodokomerca, ki pa je Guccioneu še vedno izplačeval določen delež dobitka.
Žrtev vojne je bil tudi turizem
Kljub svoji mogočnosti, hotel vojni ni bil imun, njegovo zadnje dobičkonosno leto pa je bilo leto 1990. Med vojno je prazen hotel Haludovo Palace postal zatočišče za begunce. V letih po vojni se je v hotel naselila skupina skvoterjev. Mnogi niso želeli oditi in so ob odhodu iz hotela odstranili bakreno napeljavo, cevi, radiatorje in vtičnice. Hotel razbremenili tudi aparatov, fontan, telefonov in večine pohištva.
Po vojni je bil hotel privatiziran in je v okrnjeni meri obratoval do leta 2001, ko so tam prespali še zadnji gostje. Večino prvega desetletja 21. stoletja je bil večinski lastnik armensko-ruski poslovnež Ara Abramyan, trgovec z diamanti in veleposlanik organizacije Goodwill pod okriljem ZN. V času lastništva hotela ni hotel prenavljati in oživiti, kljub več kot desetim prošnjam dveh hrvaških predsednikov.
Ko se sprehodite skozi avlo hotela, ki še nekoliko spominja na svojo glamurozno preteklost, si lahko zgolj predstavljate, kako mogočen kompleks je nekdaj bil Penthouse Adriatic. Velikanski beli betonski stebri se raztezajo proti visokemu stropu, posejanemu s stotinami kvadratnih plošč, od katerih je večina še vedno na mestu. Hotel bi gotovo tudi danes pomembno prispeval k hrvaškemu turizmu, kdo pa je resnično kriv za njegov končni propad, lahko samo špekuliramo.
Rdeče pritlikave zvezde proizvajajo zvezdne izbruhe, ki prenašajo ravni daljnega ultravijoličnega (UV) sevanja veliko višje, kot so domnevali prej. To odkritje nakazuje, da bi intenzivno UV sevanje teh izbruhov lahko pomembno vplivalo na to, ali so planeti okoli rdečih pritlikavk primerni za bivanje.
Sevanje kritično za bivalno sposobnost planetov
»Mislili so, da le malo zvezd ustvari dovolj UV sevanja z izbruhi, da bi vplivalo na bivalnost planeta. Naše ugotovitve kažejo, da ima lahko veliko več zvezd to zmožnost,« je povedala astronomka Vera Berger, ki se je lotila študije med programom Raziskovalne izkušnje za dodiplomske študente na IfA.
Raziskava, ki so jo vodili sedanji in nekdanji astronomi z Inštituta za astronomijo Univerze na Havajih (IfA), je bila nedavno objavljena v Mesečnih obvestilih Kraljevega astronomskega društva.
Berger in njena ekipa sta uporabila arhivske podatke vesoljskega teleskopa GALEX za iskanje izbruhov med 300.000 bližnjimi zvezdami. GALEX je zdaj ukinjena Nasina misija, ki je od leta 2003 do 2013 istočasno opazovala večino neba na bližnjih in daljnih UV valovnih dolžinah. Ekipa je z uporabo novih računalniških tehnik pridobila nova spoznanja iz podatkov.
»Združevanje sodobne računalniške moči z gigabajti desetletij starih opazovanj nam je omogočilo iskanje izbruhov na tisoče in tisoče bližnjih zvezd,« je povedal Michael Tucker, doktorski diplomant IfA in zdaj podoktorski sodelavec na Ohio State University.
Primer planeta, ki kroži v okolici rdeče pritlikave zvezde Foto: Darryl Fonseka iz iStock
UV dvojni rob
Po mnenju raziskovalcev lahko UV sevanje iz zvezdnih izbruhov razjeda planetarne atmosfere in ogrozi njihov potencial za vzdrževanje življenja ali prispeva k nastanku gradnikov RNK, ki so bistveni za nastanek življenja.
Ta študija izpodbija obstoječe modele zvezdnih izbruhov in bivalnosti eksoplanetov, pri čemer kaže, da je sevanje UV daleč iz izbruhov v povprečju trikrat bolj energijsko, kot se običajno domneva, in lahko doseže do dvanajstkratno pričakovano raven energije.
»Sprememba za tri je enaka razliki v UV poleti od Anchoragea na Aljaski do Honoluluja, kjer lahko nezaščitena koža dobi sončne opekline v manj kot 10 minutah,« je povedal Benjamin J. Shappee, pridruženi astronom pri IfA.
Skriti vzroki
Natančen vzrok tega močnejšega daljnega UV sevanja ostaja nejasen. Ekipa verjame, da je lahko žareče sevanje koncentrirano na določenih valovnih dolžinah, kar kaže na prisotnost atomov, kot sta ogljik in dušik.
»Ta študija je spremenila sliko okolja okoli zvezd, ki so manj masivne od našega Sonca, ki oddajajo zelo malo UV svetlobe zunaj izbruhov,« je povedal Jason Hinkle, doktorski kandidat pri IfA, ki je soavtor študije.
Te zanima, katere aplikacije so najboljše za spremljanje svojih prehranskih navad, vnosa različnih hranil in energije? Nabor aplikacij je širok, niso pa vse enake – različne aplikacije so namenjene različnim potrebam in vključujejo različne funkcionalnosti.
Nekatere niso namenjene le sledenju kalorij in vnosu hranil, temveč pomagajo tudi pri načrtovanju obrokov, iskanju zdravih receptov, spremljanju makro- in mikrohranil ter doseganju specifičnih ciljev, kot so izguba telesne maščobe, pridobivanje mišične mase ali izboljšanje splošnega zdravja. Z vse bolj naprednimi funkcijami, kot so skeniranje črtnih kod živil, prilagodljivi prehranski načrti in psihološka podpora, je lahko izboljšanje prehranskih navad zanimiv in prijeten proces.
MyFitnessPal
Verjetno najbolj poznana in uveljavljena aplikacija na tem področju. Namenjena je predvsem sledenju kalorijam in makrohranilom. Pri tem lahko poleg vnosa hrane beležiš še vnos vode in telesno vadbo. Kupljena živila lahko dodajaš tudi s skeniranjem črtne kode, kar močno pospeši beleženje prehrane. Shraniš si lahko tudi recepte in obroke, ki se pogosto znajdejo na tvojem meniju, da ti ni treba vsakič sproti beležiti posameznih sestavin.
Največja prednost te aplikacije v primerjavi z ostalimi je zares obsežna baza podatkov o živilih s preko 11 milijoni izdelkov. Zaradi uveljavljenosti aplikacije boš tu našel tudi praktično vse izdelke, ki jih lahko kupiš na slovenskih trgovskih policah. To ne velja za nekatere druge aplikacije, ki pri nas še niso dovolj razširjene, in vsebujejo na primer pretežno živila iz ameriških trgovin.
S Premium verzijo lahko bolj podrobno prilagodiš cilje makrohranil, oceniš hranilno vrednost fotografiranega obroka (koristno, če se veliko prehranjuješ v restavracijah, sicer je tehtanje živil vedno bolj natančno), primerjaš živila oziroma podrobneje analiziraš obroke. Premium verzija ti ponudi tudi jedilnike in plane telesne vadbe ter možnost spremljanja intermittent fastinga.
Cena
Osnovna verzija: brezplačna
Premium verzija: 9,99 € mesečno ali 49,99 € letno
Cronometer
Na prvi pogled je aplikacija podobna MyFitnessPal: ravno tako vnašaš živila, ki jih zaužiješ tekom dneva. Vendar je pri Cronometru precej večji poudarek na spremljanju vnosa mikrohranil, torej posameznih vitaminov in mineralov. Število različnih hranil, ki jih prek te aplikacije lahko spremljaš, je kar 84! Prav tako lahko beležiš telesno vadbo, ustvarjaš recepte, spremljaš intermittent fasting in analiziraš lastno prehrano. Kljub široki bazi podatkov o živilih je ta pri nas še nekoliko omejena. Z Gold verzijo se znebiš oglasov, lažje uvažaš recepte, prilagajaš cilje glede makrohranil na specifične dni, prejmeš predloge glede obrokov in receptov in nekatere podrobnejše analize.
Cena
Osnovna verzija: brezplačna
Gold verzija: 9,99 $ mesečno ali 54,99 $ letno
Your Food
Če si želiš spremljati prehranske navade, a te štetje kalorij in makrohranil obremenjuje ali pa se ti zaenkrat zdi preveč zapleteno, preizkusi aplikacijo Your Food.
Namesto, da vnašaš hranilne vrednosti živil, preprosto fotografiraš celoten obrok, dodaš lahko opis (na primer ime jedi), vrsto obroka (na primer zajtrk) in skupine živil, ki jih obrok vsebuje: sadje, ogljikovi hidrati, beljakovine, zelenjava, mlečni izdelki, maščobe. Vsakič označiš tudi, kako lačen si bil pred obrokom in kako všeč ti je bil obrok. Beležiš lahko tudi pitje vode. Vsak dan lahko v svojem prehranskem dnevniku odgovoriš še na vprašanja: »Na katere zdrave odločitve si danes najbolj ponosen?«, »Kaj je bil danes največji izziv?« In »Kaj je ena stvar, ki jo lahko izboljšaš?«.
Psihologija ima namreč pri prehranjevanju velik pomen. Zato aktivno ukvarjanje s prehrano ter razmislek o prehranskih navadah lahko pripelje do pozitivnih rezultatov. Premium verzija bo poročala tudi o tvojih najpogostejših in najredkejših skupinah živil, najbolj priljubljenem obroku in obroku, ki ga najmanjkrat zabeležiš. Vse to lahko spremljaš preko tedna ali meseca in hitro opaziš zanimive trende. Upam, da zelenjava ni najredkejša skupina živil v tvojem dnevniku 😉.
Ta aplikacija za razliko od prvih dveh ni namenjena beleženju zaužite hrane, temveč načrtovanju obrokov za prihodnje dni. Z njo lahko načrtuješ zajtrk, kosilo, večerjo in prigrizke – ne glede na to, ali načrtuješ meal prep za cel teden ali le današnjo večerjo.
Dodaš lahko tudi lastne recepte ali pa že obstoječa živila iz baze. Aplikacija ni uporabna le za tiste, ki se z načrtovanjem obrokov v naprej želijo izogniti slabim prehranskim navadam, ampak tudi vsakomur, ki želi nakupovanje uskladiti s kuhanjem. Pri načrtovanju obrokov lahko sestavine avtomatsko shraniš še na nakupovalni seznam v aplikaciji. Svoje recepte lahko razvrstiš v lastne kategorije, da jih kasneje lažje najdeš. Poleg tega lahko preizkusiš recepte iz aplikacije z navodili, potrebnimi sestavinami in fotografijo. Premium verzija omogoča deljenje jedilnika in nakupovalnega seznama z družinskimi člani, samodejno zaznavanje sestavin pri receptih s spleta, nastavljanje pravil glede obrokov in več receptov.
Cena
Osnovna verzija: brezplačna
Premium verzija: 1,49 € mesečno ali 11,99 € letno ali 17.99 € doživljenjsko
Veš kaj ješ
Aplikacija Veš kaj ješ je odlična predvsem, če na področju prehrane še nisi strokovnjak. Je brezplačna in v slovenskem jeziku, njena uporaba pa je zares preprosta. Ker je prilagojena slovenskemu trgu, ima tudi bazo izdelkov, ki jih najdeš v slovenskih trgovinah.
Omogoča ti, da lažje ločiš med bolj in manj zdravimi izbirami na trgovskih policah. Po skeniranju črtne kode izdelka se ti izpišejo in obarvajo hranilne vrednosti izdelka. Aplikacija glede na vsebnost maščob, sladkorjev in drugih hranil oceni, kako zdrav je določen izdelek glede na prehranske smernice. Če so vse kategorije obarvane rdeče, je prostora za napredek veliko! Izdelke lahko med sabo tudi primerjaš ali shraniš na seznam priljubljenih izdelkov. V aplikaciji te čaka tudi nekaj splošnih nasvetov in smernic glede vnosa maščob, nasičenih maščob, sladkorja in soli.
Če nisi prepričan, kako se lotiti izboljšanja prehranskih navad, kaj je smiselno spremljati in kaj ne, si najprej pogled spodnji posnetek. Prehranski strokovnjak načine spremljanja prehrane razvrsti od najmanj do najbolj natančne in razloži, kateri način je primeren glede na tvoje cilje.
The Best Ways to Track Food Intake: A Registered Dietitian Explains
Filmski svet se je poslovil od francoske filmske legende. V 89. letu starosti je umrl Alain Delon, za mnoge eden najboljših igralcev vseh časov.
Novico o njegovi smrti za so za francoske medije potrdili njegovi otroci. »Alain Fabien, Anouchka in Athony, pa tudi njegov pes Loubo z žalostjo v srcu sporočamo, da je umrl naš oče,« so sporočili in dodali, da je umrl mirno na svojem domu v Douchyju.
Delon je velikan francoskega filma, ki je za seboj pustil neverjetno, obsežno in bogato zapuščino. S polnim imenom Alain Fabien Maurice Marcel Delon je bil eden najbolj vidnih igralcev 20. stoletja, v 60-ih, 70-ih in 80-ih letih pa je nanizal mnoge uspešnice in klasike. V svoji karieri je deloval z velikimi režiserji, med katerimi so Luchino Visconti, Jean-Luc Godard, Louis Malle, Michelangelo Antonioni in drugi.
Za svojo vlogo v filmu Naša zgodovina (Notre histoire, 1984) je prejel nagrado César za najboljšo vlogo. Le sedem let kasneje mu je bila dodeljena francoska legija časti. Med nagradami za življenjsko delo pa sta se v zadnjih letih na njegovih policah znašla častni zlati medved in častna zlata palma.
Seveda pa je bil Alain Delon tudi eden najbolj privlačnih ljudi svojega časa, pravi seks simbol in lomilec src. Čeprav je bil poročen le enkrat, z Nathalie Barthelemy, so njegova razmerja z Romy Schneider, Mireille Darc in Rosalie van Breemen že takrat polnila naslovnice časnikov.
Alain Delon je umrl v 89. letu starosti Foto: on tmdb
Naš planeta ponuja neverjetno raznolikost ekosistemov, ki so rezultat milijonov let evolucije in prilagajanja na najrazličnejše pogoje. Nekateri izmed teh ekosistemov so izjemno nenavadni in predstavljajo skrajne pogoje za preživetje. V teh ekosistemih organizmi razvijajo edinstvene prilagoditve, ki jim omogočajo življenje v izjemnih razmerah. Od hidrotermalnih vrelcev na oceanskem dnu do deževnih gozdov z bujno vegetacijo, vsak izmed teh ekosistemov ima edinstveno biologijo, ki osupne znanstvenike in ljubitelje narave. Spoznavanje teh edinstvenih okolij nam omogoča globlje razumevanje naravnih procesov in pomena biotske raznovrstnosti za zdravje našega planeta.
Hidrotermalni vrelci
Hidrotermalni vrelci so eden izmed najbolj fascinantnih naravnih pojavov, ki jih najdemo na oceanskem dnu. Nastajajo, ko morska voda pronica v razpoke zemeljske skorje, kjer se segreje ob stiku z magmo, nato pa pod pritiskom izbruhne nazaj na morsko dno kot vroča voda bogata z minerali. Kljub ekstremnim pogojem, kot so visoke temperature, visok pritisk in popolna tema, ti ekosistemi podpirajo življenje. Mikroorganizmi, ki uspevajo v tem okolju, uporabljajo kemijsko energijo za preživetje skozi proces, imenovan kemosinteza. Ta proces omogoča življenje organizmom, kot so črvi in posebne vrste bakterij, ki ne potrebujejo sončne svetlobe za preživetje.
V hidrotermalnih vrelcih je življenje pogosto povezano v zapletene prehranske verige, kjer mikroorganizmi služijo kot osnovna prehranska baza za večje organizme. Ti vrelci so dom edinstvenim ekosistemom, kjer se organizmi prilagajajo ekstremnim pogojem s posebnimi fiziološkimi prilagoditvami, kot so toplotno odporni encimi. Znanstveniki so v hidrotermalnih vrelcih odkrili tudi različne vrste črvov, školjk in rakovic, ki so se razvili tako, da lahko prenašajo ekstremne pogoje. Raziskovanje teh ekosistemov je pomembno ne samo zaradi njihove edinstvene biologije, ampak tudi zaradi potenciala za odkritja novih vrst in razumevanja osnovnih mehanizmov preživetja v ekstremnih okoljih.
Antarktične suhe doline so eno izmed najbolj surovih okolij na Zemlji. Z zelo malo padavinami in temperaturami, ki se pogosto spuščajo pod ledišče, te doline kljubujejo pričakovanjem glede možnosti za življenje. Kljub temu pa podpirajo življenje, saj so dom edinstvenim mikroorganizmom, ki so razvili prilagoditve za preživetje v tako ekstremnih pogojih. Mikroorganizmi v suhem antarktičnem okolju pogosto živijo v skalnih razpokah, kjer so zaščiteni pred hudimi vremenskimi pogoji in izkoriščajo minerale iz kamnin kot vir energije. Ta prilagoditev omogoča, da te doline služijo kot naravni laboratorij za razumevanje življenja v ekstremnih pogojih.
Raziskave v Antarktičnih suhih dolinah so razkrile nekatere izmed najbolj zanimivih primerov ekstremofilov, organizmov, ki živijo v ekstremnih okoljih. Ti mikroorganizmi so zanimivi tudi za astrobiologijo, saj lahko pomagajo razumeti, kako bi življenje lahko obstajalo na drugih planetih s podobnimi ekstremnimi pogoji. Poleg mikroorganizmov, doline ponujajo vpogled v zgodovino Zemlje, saj so ohranile dokaze o preteklih podnebnih spremembah in geoloških procesih. Preučevanje teh dolin tako pomaga znanstvenikom pri razumevanju, kako se življenje lahko prilagodi in preživi v najtežjih razmerah.
Mangrove so posebni obalni ekosistemi, ki rastejo na območjih, kjer se slana morska voda srečuje s sladko rečno vodo. Nahajajo se v tropskih in subtropskih regijah, kjer tvorijo gosto omrežje korenin, ki nudijo edinstveno življenjsko okolje številnim vrstam. Te rastline so izjemno prilagojene na življenje v slani vodi z razvitimi mehanizmi za izločanje soli in pridobivanje kisika iz zasičenih tal. Mangrove so ključnega pomena za zaščito obal pred erozijo, saj njihove korenine pomagajo stabilizirati tla in blažiti vpliv valov.
Ekosistemi mangrov so dom raznoliki paleti organizmov, vključno z raki, ribami in pticami, ki so se prilagodile življenju v tem dinamičnem okolju. Raki in ribe se pogosto zadržujejo med koreninami, kjer najdejo zavetje in hrano, medtem ko ptice gnezdijo na vejah mangrov. Mangrove so tudi pomembna vzrejna območja za številne vrste rib, ki so ključne za ribištvo in lokalne skupnosti. Ohranitev mangrov je zato ključna ne le za ohranjanje biotske raznovrstnosti, temveč tudi za zaščito obalnih območij pred naravnimi nesrečami in zagotavljanje življenjskih virov lokalnemu prebivalstvu.
Koralni grebeni so med najbolj biološko raznolikimi ekosistemi na svetu. Nahajajo se v toplih, plitvih vodah tropskih oceanov, kjer tvorijo zapletene strukture, ki nudijo življenjski prostor tisočem vrst morskih organizmov. Korale so v resnici kolonije majhnih živali, imenovanih polipi, ki izločajo kalcijev karbonat za gradnjo trdnih struktur. Ti grebeni zagotavljajo pomembne ekološke storitve, kot so zaščita obal pred erozijo, habitati za ribe in druge organizme ter podpora za turizem in ribištvo.
Kljub svoji lepoti in ekološki vrednosti so koralni grebeni pod velikim pritiskom zaradi človekovih dejavnosti in podnebnih sprememb. Zvišanje temperature morja in kisanje oceanov zaradi povečane koncentracije ogljikovega dioksida ogrožata preživetje koral, kar vodi v pojav, imenovan beljenje koral. Ta proces povzroči izgubo simbiotičnih alg, ki živijo v koralah in so ključne za njihovo prehrano in barvo. Ohranitev koralnih grebenov je zato ključna za ohranjanje morske biotske raznovrstnosti in vzdrževanje ekosistemskih storitev, ki jih nudijo.
Podzemne jame so fascinantni ekosistemi, ki so se razvili v popolni temi in so popolnoma odvisni od hranil, ki jih prinesejo vode s površja. Zaradi pomanjkanja svetlobe so vrste, ki živijo v jamah, razvile edinstvene prilagoditve, kot so izguba pigmentacije, izboljšan sluh in tip ter dolge brke za zaznavanje okolja. Te prilagoditve omogočajo, da organizmi, kot so jamske ribe, pajki in žuželke, uspevajo v temnih in omejenih okoljih, kjer je preživetje odvisno od skromnih virov.
Podzemne jame služijo tudi kot naravni laboratoriji za raziskovanje evolucije in prilagajanja. Študije jamskih ekosistemov so pokazale, da so vrste pogosto zelo specializirane in da so se razvile ločeno od svojih sorodnikov na površju. Ta izolacija je pripeljala do nastanka novih vrst, ki so prilagojene izključno na življenje v jamskem okolju. Poleg biološke pomembnosti imajo jame tudi kulturno in zgodovinsko vrednost, saj pogosto vsebujejo arheološke najdbe in dokaze o preteklih podnebnih razmerah.
Endoreična jezera, kot je Mono Lake v Kaliforniji, so znana po svojih ekstremnih okoljskih pogojih, ki vključujejo visoko stopnjo alkalnosti ali slanosti. Ta jezera so pogosto dom posebnih vrst alg in rakov, ki so se prilagodili na življenje v takšnih pogojih. Kljub temu, da so pogoji v teh jezerih za večino organizmov neprijazni, so ta jezera postala pomembna območja za proučevanje ekstremofilov, ki uspevajo tam, kjer večina živih bitij ne more preživeti.
Ekosistemi endoreičnih jezer ponujajo edinstvene priložnosti za raziskave evolucije, prilagajanja in biološke raznovrstnosti. Raziskovalci preučujejo, kako so se organizmi prilagodili na ekstremne razmere, kar lahko ponudi vpogled v procese, ki so pomembni za razumevanje življenja na drugih planetih z ekstremnimi okoljskimi pogoji. Poleg tega imajo ta jezera pomembno ekološko vlogo kot habitat za ptice selivke, ki jih privlačijo bogati viri hrane v obliki rakov in alg.
Tajga je največji kopenski ekosistem na svetu, ki se razteza čez severne dele Evrope, Azije in Severne Amerike. Ta ekosistem je značilen po gostih iglastih gozdovih, ki so prilagojeni na dolge, mrzle zime in kratka poletja. Drevesa v tajgi, kot so smreke, jelke in borovci, so razvila prilagoditve, ki jim omogočajo preživetje v težkih podnebnih razmerah, kot so voskasti listi, ki zmanjšujejo izgubo vode, in iglaste oblike, ki preprečujejo nabiranje snega.
Življenje v tajgi vključuje številne vrste živali, ki so odporne na nizke temperature in dolge zimske mesece. Medvedi, losi, risi in volkovi so le nekatere izmed vrst, ki so prilagojene na življenje v tem hladnem okolju. Te vrste so razvile debele kožuhe in posebne prehranske navade, ki jim omogočajo preživetje v težkih pogojih. Tajga je ključna za svetovno biotsko raznovrstnost in igra pomembno vlogo v globalnih procesih, kot je shranjevanje ogljika, kar pomaga blažiti podnebne spremembe.
Savane so tropski ali subtropski ekosistemi, značilni po razpršenih drevesih in obsežnih travnikih. Ta ekosistem je dom številnim vrstam živali, vključno z velikimi sesalci, kot so levi, sloni in žirafe, ter številnim vrstam ptic, plazilcev in insektov. Savane so znane po svoji sezonski naravi, saj izmenjujejo obdobja deževja in suše, kar vpliva na razpoložljivost virov hrane in vode ter posledično na vedenje živali, ki tam živijo.
Savane imajo pomembno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in zagotavljanju ekosistemskih storitev, kot so opraševanje in regulacija podnebja. Živali v savani so razvile prilagoditve, ki jim omogočajo preživetje v tem spremenljivem okolju, kot so sposobnost shranjevanja vode, migracija in specializirane prehranske navade. Ohranitev savan je ključna za zaščito teh dinamičnih ekosistemov in njihove bogate biotske raznovrstnosti, ki je ogrožena zaradi človekovih dejavnosti, kot so krčenje gozdov in pretirana paša.
Sončne soline so posebna območja, kjer je izhlapevanje vode večje od padavin, kar povzroči visoko koncentracijo soli v tleh in vodi. Kljub ekstremnim pogojem so te soline dom specifičnim vrstam mikroorganizmov in alg, ki so razvile sposobnosti preživetja v visokoslanem okolju. Ti mikroorganizmi so pogosto ekstremofili, ki imajo edinstvene encime in biokemijske poti, ki jim omogočajo preživetje in razmnoževanje v tako neugodnih pogojih.
Ekosistemi sončnih solin imajo pomembno ekološko vlogo, saj so kljub ekstremnim razmeram ključni habitat za nekatere vrste ptic selivk, ki se zanašajo na te ekosisteme kot na postajališča med svojimi dolgimi migracijami. Soline so tudi pomembne za znanstvene raziskave, saj ekstremni pogoji ponujajo priložnost za preučevanje prilagoditev organizmov na ekstremne pogoje. Poleg tega so sončne soline kulturno in gospodarsko pomembne, saj so bila tradicionalno uporabljena za pridobivanje soli.
Tropski deževni gozdovi, kot je Amazonija, so izjemno bogati z biotsko raznovrstnostjo in vsebujejo na tisoče vrst rastlin, živali in mikroorganizmov. Ti gozdovi imajo kompleksno strukturo, ki vključuje več plasti vegetacije, od tal do gozdne krošnje, kar ustvarja različna življenjska okolja za številne organizme. Deževni gozdovi igrajo ključno vlogo pri uravnavanju globalnega podnebja, saj absorbirajo velike količine ogljikovega dioksida in proizvajajo kisik.
Kljub njihovi pomembnosti so deževni gozdovi pod velikim pritiskom zaradi človekovih dejavnosti, kot so krčenje gozdov, kmetijstvo in rudarstvo. Uničevanje deževnih gozdov ne ogroža le lokalnih ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti, temveč ima tudi širše posledice za globalno podnebje in zdravje planeta. Ohranitev deževnih gozdov je zato ključna za zaščito naravne dediščine, podpira preživetje avtohtonih skupnosti in zagotavlja ekosistemske storitve, ki so vitalne za življenje na Zemlji.
Je to, da ti poleti bolj ustrezajo lahkotne, nizkokalorične jedi in solate le mit? Nova raziskava pravi, da lahko nizke temperature v možganih zares sprožijo povečan apetit. Če si prej mislil, da ravno v mrzlem okolju lažje izgubiš kilograme, ker porabiš več energije za termoregulacijo, si preberi, zakaj v resnici velja obratno.
Mraz poveča porabo energije
Sesalci, kamor spada tudi človek, imajo stalno telesno temperaturo. Pri nizkih temperaturah zato za ohranjanje telesne temperature porabijo več energije. Ta učinek je bil kot metoda za izgubo telesne teže in izboljšanje metaboličnega zdravja že dobro raziskan. Tako so se pojavile mrzle kopeli in druge »hladne terapije«.
Ena izmed slabosti teh metod je, da se je človeško telo tekom evolucije prilagodilo tako, da izpostavljenost mrazu ne pripelje do znatnega hujšanja. To bi bilo namreč v preteklosti lahko usodno. Drug problem, zaradi katerega »hladne terapije« niso tako uspešne za hujšanje, je podoben kot pri dietah in športni aktivnosti: povečan apetit. Dodatna poraba energije v mrazu sproži povečan apetit in spodbudi večji vnos hrane, a do zdaj točen mehanizem procesa še ni bil poznan.
Raziskava na miših, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Nature, je preučila ta osnovni prilagoditveni mehanizem sesalcev, ki bi ga v prihodnosti lahko izkoriščale tudi različne terapije. Zanimivo opažanje raziskovalcev je bilo, da so miši izkazale višjo stopnjo iskanja hrane šele šest ur po znižanju temperature. Iz tega sklepajo, da povečanje apetita ni neposredna posledica zaznave mraza.
Raziskovalci so spremljali tudi aktivnost nevronov v možganih v toplih in hladnih razmerah. Ugotovili so, da je bila v mrazu večina nevronske aktivnosti v možganih precej nižja. Izjema so bili nekateri predeli talamusa, ki so v mrazu kazali višjo stopnjo aktivacije.
Z aktivacijo ali inhibicijo določenih nevronov do sprememb vedenja
Znanstveniki so se zato osredotočili na skupek nevronov v talamusu, katerih aktivnost je močno narasla tik preden so miši začele z aktivnim iskanjem hrane. Če so imele miši v času, ko je nastopil mraz na voljo manj hrane, je bila aktivnost teh nevronov še večja. Vse to kaže, da se nevroni odzovejo na energijski deficit, ki ga povzroči mraz, ne pa na sam mraz.
V nadaljevanju so raziskovalci umetno aktivirali te nevrone. Opazili so, da so miši tudi v tem primeru začele z iskanjem hrane. Ko so aktivnost opazovanih nevronov inhibirali, se je iskanje hrane zmanjšalo. Vsi ti učinki pa so se pojavili le v kombinaciji z nizkimi temperaturami. Torej nizke temperature sprožijo še ločen signal, ki je potreben za spremembo apetita. Znanstvenikom je uspelo celo dokazati, da ti nevroni v talamusu posredujejo signal ventralnemu striatumu (nucleus accumbens). Gre za možgansko jedro, ki je upravlja signale nagrajevanja in odpora ter preko njih vpliva na vedenje, tudi hranjenje.
Ta mesec bo naše nebo razsvetlila posebna polna luna. To je jesetrova luna, znana tudi kot modra luna. 19. avgusta ob 20.25 po našem času, bo na nebo zasijala jesetrova modra luna. Na prvi pogled je morda videti kot običajna polna luna, vendar je nekoliko redkejša od tiste, ki jo vidimo skoraj vsak mesec. Jesetrova oziroma modra luna je prva avgustovska polna luna. Za njo se uporabljajo tudi izrazi koruzna luna, luna žetve in poletna luna.
Kaj je modra luna?
Obstajata dve različni definiciji modre luna in obe sta povezani z umestitvijo polne lune v naš sodobni koledar:
Sezonska modra luna je tretja polna luna v astronomski sezoni s štirimi polnimi lunami.
Mesečna modra luna je druga polna luna v koledarskem mesecu z dvema polnima lunama.
Modra luna, ki jo bo mogoče opazovati 19. avgusta je sezonska modra luna. Na mesečno modro luno pa bomo morali počakati do 31. maja 2026.
Razlog za dve definiciji modre luna izhaja iz nesporazuma, ki se je pripetil v ne tako davni preteklosti.
Prvotna in najstarejša definicija je sezonska modra luna, ki jo je mogoče izslediti do začetka 19. stoletja. Glede na staro literaturo je ta dodatna polna luna zmotila krščanski koledar. Da bi se torej izognili premikom drugih pomembnih polnih lun v cerkvenem koledarju, so se odločili, da dodatno polno luno poimenujejo modra luna.
Druga definicija modre lune – druge polne lune v enem mesecu, temelji na napačni razlagi, objavljeni v izdaji revije Sky&Telescope iz leta 1946.
Zakaj je prišlo do pojava?
Zakaj imamo štiri polna lune ravno v tej astronomski sezoni?
Razlog za to je zgodnji čas prve polne lune. Astronomska sezona se je začela ob solsticiju 20. junija in že dva dni kasneje so se Sonce, Zemlja in luna postavili v vrsto za polno (jagodno) luno.
Ker je bila polna luna torej tako zgodaj v sezoni, je dala luni čas, da približno triinpolkrat preteče svoj lunarni cikel od mlaja do polne lune. Tako ji je uspelo stisniti še eno polno luno preden se ob enakonočju 22. septembra 2024 astronomska sezona konča.
Večina nas je zagotovo že slišala angleški izraz “Once in a Blue Moon.”, ki se pogosto uporablja za opis nečesa, kar se zgodi redko. Ker uporabljamo dve definiciji modre lune, se le te zgodijo približno vsaki dve ali tri leta.
Sezonske modre lune se pojavljajo nekoliko manj pogosto kot mesečne modre lune. Če seštejemo modre lune, ki so se ali se bodo pojavile v 1100 letih – med letoma 1550 in 2650, je 408 sezonskih in 456 mesečnih modrih lun.
