Natečaj za najboljša magistrska dela v Evropi na področju rabe jezika, jezikovne politike in večjezičnosti. Študentke in študente tokrat k sodelovanju na natečaj vabi Evropsko združenje nacionalnih ustanov za jezik.
Natečaj za najboljša magistrska dela – EFNIL
Evropsko združenje nacionalnih ustanov za jezik (angleško European Federation of National Institutions for Language – EFNIL) je neodvisna organizacija, ki združuje predstavnike osrednjih jezikovnih ustanov in drugih organov za nacionalne jezike iz držav članic in pridruženih držav Evropske unije. Združenje spodbuja jezikovno raznolikost s posebnim poudarkom na nacionalnih jezikih v Evropski uniji.
K sodelovanju na natečaju vabi študente s študijami, ki se nanašajo na področja, kot so:
dvojezično učenje jezika,
strategije poučevanja jezika,
uporaba jezika v večjezičnih okoljih,
cilji in učinki jezikovnih politik,
primerjalne študije jezikovnih politik,
jezikovna tehnologija in večjezičnost,
prevajanje in tolmačenje.
Seveda pa lahko magistrska obravnava kateri koli evropski jezik, delo pa mora biti napisano v enem od uradnih jezikov Evropske unije. Prednost pri izboru bodo imela magistrska dela, ki analizirajo in obravnavajo politične ukrepe ali politike.
Nagrade natečaja za magistrska dela
Nagrajena bodo tri dela. Nagrada obsega denarno nagrado Efnila za najboljše magistrsko delo v vrednosti 1500 evrov, vabilo izbranim, da svoje magistrsko delo predstavijo na letni mednarodni konferenci Efnila, možnost objave članka na podlagi magistrskega dela v konferenčnem zborniku ter možnost objave magistrskega dela na Efnilovi spletni strani.
Odlika nove izredno lepe in zmogljive pametne ure Huawei Watch GT 4 je podpora za vse pametne telefone s sistemom Android in iOS!
Najbolj neprijetno je, ko domov prinesete novo pametno uro, ki ste si jo dolgo želeli, saj so vam poznane njene funkcije in zmogljivosti, nato pa ugotovite, da je ni mogoče povezati z vašim pametnim telefonom. No, takšnega stresa vam Watch GT 4 ne bo povzročila. V škatli je listek z dvema kodama QR. Ena za Android in druga za iOS. Izberete kodo za operacijski sistem vašega telefona in sledite korakom na zaslonu. Kar sledi, je preprosto in razmeroma hitro. V postopku bo naložena aplikacija Huawei Zdravje, ki deluje kot vmesnik med pametno uro in telefonom, služi kot skladišče ter prikazuje zabeležene podatke o športnih dejavnostih in zdravju.
Aplikacija bo od vas zahtevala, da se prijavite z računom Huawei. Če ga še nimate, potem ga preprosto ustvarite, drugače se prijavite z obstoječim uporabniškim imenom in geslom in takoj vam bodo na razpolago morebitni podatki o preteklih vadbah. Ravno tako imate v njej na voljo veliko možnosti, s katerimi prilagodite delovanje in celo videz pametne ure. Morda ne želite stalnega merjenja ravni stresa, nasičenosti kisika v krvi ali analize spanja. Nič lažjega. V aplikaciji funkcije izklopite in jih kasneje spet vklopite, če ugotovite, da jih vseeno potrebujete. Preko nje naložite glasbene datoteke na kar 32 gigabajtov velik pomnilnik ure Watch GT 4 ali se pozabavate s prilagajanjem odgovorov na prejeta sporočila. Zakaj bi morali v roke vzeti telefon le zato, da bi na poslano sporočilo odgovorili z »ok« ali kakšno drugo pogosto uporabljeno besedo ali zvezo besed. Najlepše pa šele sledi. Na voljo vam je dostop do galerije digitalnih številčnic, s katerimi videz prilagodite svojim željam in potrebam.
Pametna ura Watch GT 4 s tem ne neha presenečati. Poleg moškega modela z večjim premerom je na voljo še ženski z manjšim, a z identičnimi zmogljivostmi in funkcijami. Z izjemo avtonomije, saj v manjšem ohišju preprosto ni toliko prostora za baterijo kot v večjem. Kljub temu je avtonomija ženske ure še vedno odlična – do sedem dni. Le redke enako velike in zmogljive tekmice se lahko pohvalijo s čim podobnim. Ne glede na večjo ali manjšo različico ima ura vrtljivo krono, ki je poleg na dotik občutljivega zaslona dodatna možnost za upravljanje z meniji. Še posebej prav pride med upravljanjem pod vodno gladino, ko zaslon ne more zaznati dotika. Pod krono je sodobno oblikovana in lepo integrirana tipka, ki nudi neposredni skok v meni s športnimi načini. Po želji lahko funkcijo tipke v aplikaciji prilagodite svojim potrebam. A zdi se nam, da jo boste večinoma uporabljali v prvotni vlogi. Na voljo je več kot sto športnih načinov, kar praktično pomeni, da boste zagotovo našli sebi primernega. Ne verjamete? Potem je najbolje, da se prepričate sami.
Ko je ura povezana s telefonom, deluje kot njegov podaljšek na zapestju. Pričakajo vas prenovljeni zasloni, oblikovani za čim bolj preprosto uporabo. Še posebej zanimiv je obroč aktivnosti, ki je popolnoma nov in še bolj uporaben. Namesto da bi kazal število korakov, zdaj kaže porabljene kalorije, kar je veliko pomembnejši podatek. Poleg tega sta tu še informaciji o minutah intenzivnega gibanja in kolikokrat na dan vstanete, da bi se razgibali. Večina nas veliko preveč sedi, zato nas ura vsako uro opozori, da je čaz za malce gibanja. Če jo upoštevate, se to zabeleži v enem od obročev. Končni cilj je, da vse tri obroče vsak dan v celoti zapolnite in dosežete dnevne cilje, oblikovane za izboljšanje zdravja in dobrega počutja.
To seveda niti približno ni vse, česar je pametna ura Watch GT 4 sposobna. Je le delček njenih zmogljivosti in obenem začetek, pomemben za spoznavanje z novo pridobitvijo. Kogar zanima več, se lahko o izrednosti ure prepriča na Huaweievi spletni strani.
Pred kratkim smo se pogovarjali z izjemno uglednim ameriškim zdravnikom, dr. Kennethom Alexandrom, vodjo oddelka za nalezljive bolezni in podpredsednikom za raziskave v otroški bolnišnici Nemours na Floridi. Klinični interesi dr. Alexandra vključujejo neonatalne nalezljive bolezni in spodbujanje imunizacije.
Dr. Kenneth Alexander
Slovenijo je obiskal z namenom razprave o pomembnosti zdravja otrok in mladostnikov. Še posebej je izpostavil pomen cepljenja, zlasti proti humanim papilomavirusom (HPV, tudi človeški papilomavirusi). Razkril nam je številne zanimive in poučne vidike o cepljenju ter načinih, kako lahko zdravniki in zdravstveni delavci izboljšajo komunikacijo z mladostniki in njihovimi starši.
Razumevanje, empatija in podpora so ključnega pomena
Dr. Kenneth Alexander je v pogovoru poudaril že znano – ko pride do otrok, želijo starši sprejeti pravilno odločitev, a se, ko pride do razmišljanja o cepljenju proti HPV, pogosto soočajo z občutkom nelagodja. Priznani zdravnik je mnenja, da je to povsem naravno, saj gre za občutljivo temo. Misel na spolno aktivnost njihovih otrok je lahko za mnoge starše precej neprijetna. Pa vendarle pri tem poudarja pomembnost zagotovitve podpore staršem s strani zdravnikov in zdravstvenih delavcev, predvsem z odgovori na njihova vprašanja.
Dr. Alexander je opisal težavo, zaradi katere so v ZDA pravzaprav začeli razmišljati o tem, da nekaj ni prav: »Otroci niso bili cepljeni, ker cepljenja zdravnik pravzaprav ni niti omenil. Torej smo bili v pomanjkanju priporočil. Sedaj vemo, da se bodo starši, v kolikor bomo cepljenje zgolj omenili in ga priporočili, odločili za ta korak. V eni od raziskav smo starše vprašali, ali bi se za cepljenje proti HPV odločili, če bi dobili priporočilo s strani zdravnika? Skoraj 79 % jih je odgovorilo pritrdilno.«
Prav tako opaža, da so zdravstveni delavci v prevelikem pomanjkanju časa, zaradi česar se ne uspejo ustrezno pogovoriti s pacienti. Poudarja, da je ključnega pomena, da si vzamejo čas za vzpostavljanje odnosa s celotno družino in staršem pokažejo, da jim je resnično mar za zdravje in prihodnost njihovih otrok in mladostnikov.
»V ZDA smo se vsega lotili pravzaprav povsem enostavno. Sporočilo, ki ga predamo staršem je: »Vaš otrok je star 12 let. V tem času priporočamo cepljenje proti HPV in sicer za vse, tako dečke kot deklice. To delamo zato, da bi preprečili raka. Preprečimo raka že danes.« In ta pristop je uspešen, saj se skoraj 80 % staršev v tistem trenutku brez oklevanja odloči za cepljenje.«
Se vam zdi, da so starši prestrašeni, ko izvejo, da so virusi HPV spolno prenosljivi?
Da, večina njih, vsaj mam, je šokiranih. Niso še pripravljene na to misel. Pa čeprav so točno tega otroka spočele na tak način. (nasmeh)
Velikokrat slišimo vprašanje: Zakaj bi cepili otroka pri 11 ali 12 letih, ko sploh še ni spolno aktiven? Kako odgovarjate na to?
To je povsem normalen občutek. A upoštevati moramo, da se osredotočamo na preprečevanje raka, kar je pravzaprav naš cilj. Ko to začnemo povezovati s spolnostjo, je naslednji korak povezovanje z moralo. In kar naenkrat začnemo preganjati ali obsojati ljudi zaradi nečesa, kar počnejo vsi. Medtem pa pozabljamo, da je posledica tega to, da so ljudje izpostavljeni tveganju za nastanek raka.
Zato mislim, da imamo težave, ker z osredotočanjem na spolnost zgrešimo pravi namen, ki je preprečevanje raka. Vseeno pa je pomembno vedeti, da cepivo dejansko bolje deluje pri 12 letih. Takrat imamo namreč boljši imunski odziv.
Ste priznani epidemiolog. Kaj štejete kot uspeh na svoji poti?
Starši bi naredili vse, da bi rešili svoje otroke. To sem storil in to je tudi razlog, da sem cepil svoji hčerki – v Chicagu sta bili prvi.
Pomen pravilne in razumljive komunikacije
Eden izmed ključnih izzivov, o katerem je ameriški zdravnik spregovoril, je pomanjkanje temeljnih informacij, s katerim se soočajo starši. Včasih je množica različnih pojmov, ki jih slišijo, preprosto preveč za obvladovanje.
Kljub vsej informacijski tehnologiji in informacijam, ki so na voljo, to žal ni dovolj. Zdravstveni sektor se preprosto mora naučiti, kako tako staršem kot otrokom učinkovito približati cepljenje proti virusom HPV. Prikazal je tudi primer napačnega pristopa, ki so ga izvajali v ZDA, saj so staršem na dolgo in široko predstavljali vse podrobnosti o cepivih, kar pa se je izkazalo za neučinkovito. Namesto tega zdaj spodbuja preprostejši pristop, kjer se staršem enostavno sporoči, zakaj je cepivo pomembno tako za dekleta kot za fante ter se jih ne obremenjuje s podrobnostmi o boleznih in statistiki.
Kje še vidite primanjkljaj v zdravstvenem sistemu?
Mislim, da so vir, ki ga premalo uporabljamo, medicinske sestre. Njim pacienti zaupajo celo bolj kot zdravnikom. Mislim, da je napaka, da nismo v celoti izkoristili talentov naših medicinskih sester. In da moramo naše medicinske sestre o HPV tako izobraževati kot tudi učiti, saj ni razloga, da se medicinska sestra ne bi mogla pogovoriti s pacientom ali staršem. Če gremo še korak dlje, je v Združenih državah Amerike število medicinskih sester večje od števila zdravnikov v razmerju 13:1. Torej je bolj verjetno, da boste v trgovini ali v cerkvi ali kjerkoli že ste, naleteli na medicinsko sestro kot na zdravnika. Priporočilo medicinske sestre je in bo zelo pomembno. Če bi torej moral svetovati zdravstveni in farmacevtski industriji, bi svetoval, naj se bolj osredotočijo na medicinske sestre.
Se vam zdi pravilno, da starši povedo, da jih je strah cepiti svoje otroke?
Ne gre za to, ali je pravilno ali ne. Pomembno je, da se zdravnik poveže s starši in jih ne odslovi. Mora jih poslušati. Recimo, da je starš nekje prebral, da cepivo proti HPV povzroča neplodnost. Zdravnik mora povedati in pokazati, da starša sliši. Ne le, da ga posluša, temveč, da ga sliši. Starš je izrazil skrb, da bi cepivo povzročilo neplodnost. »Da, to je vprašanje, ki ga zastavljajo številni starši. Po vsem svetu je danih že pol milijarde odmerkov. Opravljenih je bilo nešteto študij in pravzaprav nihče ni dokazal, da je cepivo povezano z neplodnostjo.«
Izjemnega pomena je, da se zdravnik poveže s staršem. Gre za zaupanje.
Vključitev šol je bistvena za ozaveščanje o virusu HPV
Slovenija je sprejela edinstven pristop k cepljenju in izobraževalnim programom, ki se osredotočajo na uporabo šol kot ključnega orodja za izboljšanje javnega zdravja, meni ameriški zdravnik. Ta pristop, čeprav morda nekoliko nekonvencionalen, ima izrazite prednosti.
Dr. Alexander je prijazno razložil tudi, da se številne države niso odločile za enako pot. Kot primer navaja ZDA, kjer sodelovanja s šolami ne uporabljajo kot možnost za ozaveščanje o pomembnosti cepljenja proti HPV.
Slovenija si po njegovem mnenju zasluži priznanje za izjemen presejalni program za raka materničnega vratu. Ta program spada med najboljše na svetu, kar je rezultat predanosti ginekologov ter strokovnjakov za javno zdravje.
Če niste bili okuženi s HPV, je to že skoraj čudež
Dr. Alexander pojasnjuje: »Verjetnost, da se je nekdo v svojem življenju okužil s HPV, je 80-odstotna. Z drugimi besedami – bolj normalno je imeti HPV, kot pa ga ne imeti. Če ga še niste imeli, je to kar malo čudno. (nasmeh) Dobro je, da pri veliki večini ljudi izgine in nima nobenih posledic. Zato pravzaprav ne morete vedeti, kdaj ste se okužili s HPV in prav tako je pomembno, da veste, da okužba s HPV ne pomeni nezvestobe. Oseba se je morda s HPV okužila pri 16 letih. In pravzaprav lahko traja dobesedno desetletja, preden to izvemo ali preden se morebiti razvijejo predrakave spremembe.«
Letos je po Sloveniji zaokrožila brošura »Blazno resno o HPV« z besedilom Dese Muck ter duhovitimi ilustracijami Mateja de Cecca, ki na poljuden način razkriva dejstva o tem spolno prenosljivem virusu, poudarja tveganja ter pomembnost cepljenja. Brošura nudi vse ključne informacije in spodbuja ozaveščanje ter preventivo.
Pomisleki glede varnosti
Glede pomislekov, ki jih imajo starši glede cepljenja proti HPV, dr. Alexander opozarja na raziskave, ki dokazujejo, da je cepivo proti HPV varno, hkrati pa ne vpliva na spremembo spolnega vedenja mladih. »Cepljenje proti HPV nikakor ni dovoljenje, da je otrok lahko takoj spolno aktiven. To bi bilo tako, kot če bi rekli, da zaradi pripenjanja z varnostnim pasom lahko vozite kot norci. V resnici pa ljudje, ki se pripenjajo z varnostnim pasom, verjetno vozijo bolj previdno.«
»Tudi jaz ne želim, da bi bili 12-letniki spolno aktivni. To ni bistvo. Gre za to, da jih zaščitimo pred rakom. Zato cepimo svoje otroke, vendar se še vedno pogovarjamo o morali in varnosti ter njihovih vrednotah,« še pove.
Za konec je dr. Alexander poudaril pomen pravilne komunikacije, zaupanja ter medsebojnega spoštovanja. Le tako lahko namreč sprejmemo najboljše odločitve za zdravje svojih otrok in mladostnikov.
Napredek tehnologije prinaša spremembe v vsa področja naših življenj. Kot je rekel Klaus Schwab, vodja Svetovnega gospodarskega foruma, živimo na pragu četrte industrijske revolucije.
Revolucija v izobraževanju
Kot velja za vsako revolucijo do zdaj, tudi ta temeljito spreminja naš svet. Minili so časi velikih fabrik in mišičastih delavcev s socialističnih plakatov. Z razvojem dandanašnjih tehnologij se poudarek premika na polje visoko izobražene in specializirane delovne sile, vseživljenjsko učenje postaja norma, otroci pa se morajo čim hitreje naučiti čim več s čim manj slabimi spomini na šolo.
Slednje bo morda omogočil prav razvoj novih digitalnih tehnologij in njihova pametna uporaba v šolah. Epidemija je zagotovo pospešila tranzicijo in tudi najbolj starokopitne prepričala, da se naučijo za silo uporabljati Zoom. A to je le začetek poti. Od uporabe blockchain tehnologije, do prenovljenega kurikuluma, primernejšega za naš zgodovinski moment in učenja preko igre. Oglejmo si novitete, ki jih lahko pričakujemo v šolstvu.
Učenje preko interneta
Bojda so naši starši hodili v šolo 3 ure v najhujših snežnih nevihtah in se hkrati borili z medvedi (kolikor se to smešno sliši in je stvar postala celo meme, se tem zgodbam ne gre smejati. Kar nekaj jih je resničnih). Naša generacija se je vozila s starši ali avtobusom, kmalu pa morda učenci sploh več ne bodo hodili v šolo. Če izvzamemo sekundarno socializacijo (pa ne bi smeli), lahko učitelji prav vse svoje delo opravijo enako dobro, če ne še bolje, preko interneta. Posneta predavanja ali v živo preko platform, digitalna interaktivna orodja, možnost bolj individualiziranega učenja in še kaj. Samo poglejte Andreja Škrabo, ki je tisočem dijakom pomagal opraviti maturo iz matematike, pa ga nikoli niso videli v živo.
Ideja učenja skozi igro ni nekaj novega. Waldorfski ali Montessorijevski način izobraževanja že nekaj desetletij dosegata zavidljive rezultate z učenjem skozi igro. Zdaj metoda prehaja v mainstream. Pouk bi lahko prevzel nekaj lastnosti videoigric: dobivanje točk, nagrad, lestvice uvrstitev. S tem bi ure hitreje minile, učenci bi bili bolj skoncentrirani in se posledično bolje naučili. Izključena ni niti uporaba VR naprav.
Vedno več izobraževalnega dela in administracije za njim se bo selilo na internet. In čeprav je digitalna redovalnica zdaj varna pred požarom ali poplavo, na spletu nanjo čakajo druge nevarnosti. Da bi se izognili hekerskim napadom, izgubi podatkov, leakom zaupnih informacij, je treba poskrbeti za varnost omrežij in podatkov na njih. Trenutno je najboljši kandidat za to tehnologija blockchain.
Če ne spregovorimo o umetni inteligenci, nismo povedali ničesar, mar ne? Prinaša spremembe, ki si jih nismo mogli zamisliti in komaj začenja se. Čeprav je odsvetovano uporabljati ChatGPT za pisanje seminarskih nalog, je še vedno odlično orodje tako za učence kot učitelje. Umetna inteligenca prinaša nove karierne poti in čeprav kurikulumi še niso posodobljeni, se je treba o njej vsekakor izobraževati. Konec koncev je naloga pedagoga pripraviti otroke za prihodnost.
Učenje mehkih znanj
Z zatonom mišičastih delavcev v velikih fabrikah in vzponom visoko izobraženih specializantov, podjetja vedno bolj iščejo ljudi, ki so vodje, ki znajo nastopati, povezovati in organizirati delo. Poročilo Svetovnega gospodarskega foruma pravi, da bodo kmalu najbolj zaželjene veščine kritično mišljenje, kreativnost, sposobnost reševanja problemov in čustvena inteligenca. Izobraževalni sistem se bo moral reformirati, da zagotovi učencem primerna znanja. Hkrati pa bo izziv najti ravnovesje med virtualnim poukom in srečanji v živo, kjer se lahko omenjene veščine edino razvijejo.
Microsoft je med letoma 2000 in 2015 izvajal raziskavo obsega pozornosti (attention span). Ugotovili so, da se je čas pozornosti v povprečju skrajšal iz 12 na 8 sekund. Lansko leto sta Yahoo in OMD Worldwide naredila ponovno raziskavo in ugotovila, da ima »Tik-Tok generacija« obseg pozornosti 1,3 sekunde. Izobraževanje se bo moralo na to hočeš nočeš prilagoditi s t. i. nanoučenjem. To je oblika učenja, pri kateri se snov razdela na majhne kose, petminutne videe, enostranska besedila ipd. Tako je snov lažje prebaviti in učenje ostaja zanimivo. Če bi tudi poskusil nanoučenje ali ga bolje spoznal, si lahko več prebereš v našem prispevku o nanoučenju kot učenju prihodnosti.
Četrta industrijska revolucija bo vplivala na vsaj 50 % vseh služb in karier, pravijo. Zato vseživljenjsko učenje še nikoli ni bilo tako pomembno. Skoraj nihče več ne more pričakovati, da bo celo svojo kariero uporabljal znanje, ki ga je dobil med študijem. Morali se bomo ponovno izobraziti, pridobiti nove veščine, skratka, šole nikoli ne bo konec. Tu pa je dolžnost izobraževalnega sistema, da ljudem omogoči in jim pomaga pridobiti nova znanja.
Dariénska vrzel je območje, ki povezuje Južno in Srednjo Ameriko. Je izjemno neprehodno zaradi močnega vodovja, velikega gorskega razvodja in gostih džungelskih gozdov. Je tudi edina pot za mnoge migrante, ki se v iskanju boljšega življenja premikajo na sever, proti Združenim državam Amerike.
Kako izgleda pot skozi džunglo Darién?
To težko in izjemno nevarno pot organizirajo karteli, ki s to trgovino z ljudmi letno zaslužijo desetine milijonov dolarjev. Poleg plačila za “vstop” ali prehod skozi džunglo kartel ponuja tudi storitev prenašanja tovora, ko ta postane pretežek, in to za določeno ceno. Za 100 dolarjev ta tovor lahko vključuje tudi otroka, saj je 50 % otrok, ki prečkajo džunglo, mlajših od 5 let. Na 106-kilometrski poti se migranti srečujejo z več izzivi, vključno z derečo vodo, smrtonosnimi kačami, spolzkimi kamni, mokrim blatom, koreninami in hribovitim terenom.
To je ogromen napor za ljudi brez ustreznih oblačil, obutve in fizične pripravljenosti. Pot obkrožajo odpadki, odvržena oblačila, sežgana plastika, igrače, nahrbtniki in trupla. Nekateri poti namreč ne zmorejo in jih morajo svojci pustiti za sabo. Veliko nevarnost predstavljajo tudi poškodbe, ki jih utrpijo nekateri migranti in lahko močno omejijo njihovo mobilnost do te mere, da pot nadaljujejo zelo počasi ali pa celo postanejo odvisni od pomoči drugih.
Ko migranti končno prečkajo džunglo, če jim to uspe, vstopijo v migrantska taborišča v Panami, kjer morajo plačati za pijačo, hrano in sedež na avtobusu, ki jih odpelje proti severu. Mnogi na tej točki več nimajo denarja in tam obstojijo. V džungli se namreč dogajajo tudi ropi, poleg tega pa večino denarja ljudje porabijo za plačevanje storitev kartela.
Kar se dogaja v džungli Darién, je zločin proti človeštvu. Morda je najbolj problematična ravno vloga narkokartelov, ki poskušajo na vsakem koraku iztisniti denar iz množic, ki so že vse izgubile. Toda na koncu dneva migranti nimajo druge pomoči. Za mnoge ni možnosti zakonite migracije zaradi zelo počasnega birokratskega postopka ali prejšnjih neuspešnih poskusov.
Da bi razumeli potrebo po begu, si moramo predstavljati, da se je za večino prebivalstva vsakodnevno življenje spremenilo v spektakel terorja, z vladavino diktatorjev ali neučinkovitih vlad. Čeprav gre za situacijo brez jasne rešitve in bi se lahko veliko razpravljalo o vzrokih in družbenih posledicah tega pojava, moramo opozarjati tudi na ekološko katastrofo, ki se dogaja zaradi onesnaženja džungle. Desetletja smeti, oblačil, odvrženih predmetov in celo človeških ostankov, ki jih policija spregleda, ostajajo v džungli kot nemi pričevalci premikajočega se trpljenja. Posledice prizadenejo vodni sistem in endemične rastlinske in živalske vrste.
Kaj je sprožilo veliki spomladanski migracijski tok?
Od začetka pandemije koronavirusa do septembra 2022 je bilo iz ZDA izgnanih približno 2350 tisoč migrantov. Takratna Trumpova vlada je sprejela zakon Title 42, ki je od aprila 2020 naprej dovoljeval preprečevanje vstopa v državo vsem ljudem, ki so prihajali iz potencialno ogroženih območij oziroma držav z visoko stopnjo okužb. Pošiljali so jih nazaj v njihove matične države ali v Mehiko. Bidenova vlada je 11. maja letos končno razveljavila zakon navkljub nasprotovanjem s strani republikancev. Maja so se torej vsi, ki so bili prisiljeni zapustiti deželo boljših priložnosti, vračali in se pripravljali, da znova prečkajo mejo. Sledil je ogromen migracijski val.
(Part 1) The Trek: A Migrant Trail to America | The Whole Story with Anderson Cooper
Pereče je postalo vprašanje: Kaj storiti z množicami migrantov, ki prihajajo? Ni humano, da se jih zavrne, toda njihov sprejem, brez da bi jim zagotovili osnovne življenjske potrebščine in zaščitili njihove človekove pravice, prav tako ni. ZDA in Kanada sta postali idealni destinaciji za Latinoameričane in za Azijce.
Medtem ko je v Združenih državah Amerike veliko nenaseljenih območij, tam na plano prihajajo tudi številne ekonomske težave in trenja med različnimi družbenimi skupinami. Njihov zdravstveni sistem je popoln primer ekstremne privatizacije, ki revnim prebivalcem otežuje življenje. Zato si je težko predstavljati, da bodo migranti tam imeli boljše življenje, saj država ne prevzema odgovornosti za skrb za najranljivejše sloje prebivalstva.
Kako rešiti migrantsko problematiko?
Če se vam te novice zdijo presenetljive, to ni nič čudnega, saj v Sloveniji ne vemo skoraj nič o tem migrantskem valu. Pod članki, ki obravnavajo to temo, lahko najdemo samo komentarje, ki problematizirajo uporabo besede begunec. Zdi se, da naša omejena mentaliteta še vedno ne zmore preseči najbolj primitivne primerjave med tistim tam in tem tu. Drugače povedano, naša evrocentrična družba še vedno ne zna sočustvovati z Drugim, in postavlja vprašanja, kot je na primer: »Ali je upravičeno bežati iz države, ki ni v vojni?«
Migracijski valovi bodo v naslednjih desetletjih postali nekaj zelo običajnega in pogostega. S številnimi gospodarskimi nestabilnostmi, notranjimi konflikti in vse pogostejšimi podnebnimi spremembami se vedno več držav sooča z izzivi, ki jih ne znajo reševati. Priljubljenost nacionalističnih skupin in desničarskih strank narašča in s tem briše napredek narejen po drugi svetovni vojni. Migracija je naravni odgovor človeka, ko se znajde pod pritiskom, bodisi zaradi revščine, življenja v stalni krizi ali odvzema svetle prihodnosti zaradi diktature ali vojne.
Migracijo moramo razumeti kot problem vseh, ne zgolj migrantov. Ni dovolj, da jim dovolimo prehod v druge države, temveč moramo vzpostaviti sistem, ki presega trenutno usmeritev, ki se poskuša znebiti vsake odgovornosti. Migrantom moramo ponuditi več kot le hrano in rabljena oblačila – moramo razmisliti, kako jih vključiti v našo družbo, kako jim omogočiti, da poiščejo nov dom, zaposlitev in si ustvarijo družino. Dokler bodo najpomembnejša vprašanja o migraciji govorila o dilemi: »Ali naj zapremo ali odpremo vrata?« bo rešitev še vedno daleč od nas.
CBS Reports | Darien Gap: Desperate Journey to America
Nasin vesoljski teleskop James Webb je odkril novo, še nikoli videno značilnost v Jupitrovi atmosferi. Visokohitrostni reaktivni tok, ki se razteza v širino več kot 4800 kilometrov, leži nad Jupitrovim ekvatorjem nad glavnimi krovi oblakov. Odkritje tega curka daje vpogled v to, kako plasti Jupitrove znamenite turbulentne atmosfere medsebojno delujejo in kako je Webb edinstveno sposoben slediti tem značilnostim.
Raziskovalci presenečeni nad odkritjem Webba
»To je nekaj, kar nas je popolnoma presenetilo,« je dejal Ricardo Hueso z Univerze Baskije v Bilbau v Španiji, glavni avtor prispevka, ki opisuje ugotovitve. »Kar smo vedno videli kot zamegljene meglice v Jupitrovi atmosferi, se zdaj kaže kot ostre značilnosti, ki jih lahko spremljamo skupaj s hitro rotacijo planeta.«
Raziskovalna skupina je analizirala podatke Webbove NIRCam (Near-Infrared Camera), posnete julija 2022. Program Early Release Science, ki sta ga skupaj vodila Imke de Pater s kalifornijske univerze v Berkeleyju in Thierry Fouchet s pariškega observatorija, je bil zasnovan tako, da posnemite slike Jupitra v razmiku 10 ur ali en Jupitrov dan v štirih različnih filtrih, od katerih je vsak na svoj način sposoben zaznati spremembe majhnih značilnosti na različnih višinah Jupitrovega ozračja.
»Čeprav so različni zemeljski teleskopi, vesoljska plovila, kot sta Nasina Juno in Cassini, ter Nasin vesoljski teleskop Hubble opazovali spreminjajoče se vremenske vzorce v sistemu Jovian, je Webb že zagotovil nova odkritja o Jupitrovih obročih, satelitih in njegovi atmosferi,« je dejal de Pater.
Slika Jupitra iz Nasinega vesoljskega teleskopa Foto: on nasa
Jupiter in Zemlja z enako atmosfero
Medtem ko se Jupiter razlikuje od Zemlje v mnogih pogledih – Jupiter je plinasti velikan, Zemlja je skalnat svet z zmernim podnebjem – imata oba planeta slojevito atmosfero. Valovne dolžine infrardeče, vidne, radijske in ultravijolične svetlobe, ki jih opazujejo te druge misije, zaznavajo nižje, globlje plasti planetove atmosfere – kjer se nahajajo velikanske nevihte in ledeni oblaki amoniaka.
Na novo odkrit curek potuje s hitrostjo približno 515 kilometrov na uro, kar je dvakrat več od trajnih vetrov kot pri orkanu kategorije 5 na Zemlji. Nahaja se približno 40 kilometrov nad oblaki, v Jupitrovi spodnji stratosferi.
Medtem ko sta Webbova izjemna ločljivost in pokritost z valovno dolžino omogočila zaznavanje majhnih oblačnih značilnosti, ki se uporabljajo za sledenje curku, so bila dopolnilna opazovanja Hubbla, opravljena en dan po Webbovih opazovanjih, prav tako ključna za določitev osnovnega stanja Jupitrove ekvatorialne atmosfere in opazovanje razvoja konvektivne nevihte na Jupitrovem ekvatorju, ki niso povezane s curkom.
»Vedeli smo, da bodo različne valovne dolžine Webba in Hubbla razkrile tridimenzionalno strukturo nevihtnih oblakov, vendar smo lahko uporabili tudi časovno razporeditev podatkov, da bi videli, kako hitro se razvijajo nevihte,« je dodal član ekipe Michael Wong z Univerze v California, Berkeley, ki je vodil povezana Hubblova opazovanja.
Dodatna opazovanja v prihodnosti
Raziskovalci se veselijo dodatnih opazovanj Jupitra z Webbom, da bi ugotovili, ali se hitrost in nadmorska višina curka spreminjata skozi čas.
»Jupiter ima zapleten, a ponovljiv vzorec vetrov in temperatur v svoji ekvatorialni stratosferi, visoko nad vetrovi v oblakih in meglicah, izmerjenih na teh valovnih dolžinah,« je pojasnil član ekipe LeighFletcher z Univerze v Leicestru v Združenem kraljestvu. »Če je moč tega novega curka povezana s tem nihajočim stratosferskim vzorcem, lahko pričakujemo, da se bo curek v naslednjih 2 do 4 letih precej spreminjal – to teorijo bo v prihodnjih letih res razburljivo preizkusiti.«
»Neverjetno se mi zdi, da se moramo po letih spremljanja Jupitrovih oblakov in vetrov iz številnih observatorijev še vedno naučiti več o Jupitru in značilnosti, kot je ta curek, lahko ostanejo skrite očem, dokler te nove slike NIRCam niso bile posnete leta 2022,« je nadaljeval. Fletcher.
Avtorica romana, ki je bila v času, ko je napisala Frankensteina šele najstnica, je združila grozljive sanje in resnično znanost, da bi ustvarila to, kar danes velja za prvi znanstvenofantastični roman.
Frankenstein, zgodba o norem znanstveniku, ki oživi mrtve samo zato, da odkrije, da je ustvaril pošast, je še vedno ena najbolj grozljivih zgodb, čeprav je stara že več kot 200 let. V nadaljevanju sledi nekaj zanimivih dejstev o zgodbi, ki je bila prvič objavljena leta 1818 in se je za vedno dotaknila naših strahov, kaj gre lahko narobe, ko se ljudje igrajo Boga.
Roman je napisala najstnica
Mladostniška leta Mary Wollstonecraft Godwin so bila, milo rečeno, polna dogodkov. Bodoča Mary Shelley je pri 16 letih pobegnila s pesnikom Percyjem Bysshejem Shelleyjem in v naslednjih dveh letih rodila dva otroka. Par je leta 1816 odpotoval v Švico in obiskal lorda Byrona. Tam je 18-letna Mary začela ustvarjati Frankensteina. Roman je bil objavljen leta 1818, ko je bila Mary stara le 20 let.
Ko sta Godwin in Shelley obiskala Švico je izbruh gore v Indoneziji povzročil hude podnebne nenormalnosti in veliko dežja. Obiskovalci in gostitelj so tako obtičali v notranjosti vile, kjer so brali zgodbe o duhovih iz knjige Fantasmagoriana. Lord Byron je tako predlagal, da organizirajo tekmovanje, kdo bo napisal najboljšo zgodbo o duhovih.
Sprva je imela Mary pisateljsko blokado in ni imela dobre zamisli za zgodbo o duhovih. V sanjah ali bolje rečeno nočni mori, je tako dobila zamisel za svoj roman. Mislila si je: “Kar je prestrašilo mene, bo prestrašilo druge.”
Navdihnila jo je znanost iz resničnega življenja, vključno z raziskovanjem severnega tečaja in takrat skrivnostnih vzrokov njegovega magnetizma. V navdih ji je bil tudi nedavno odkrit pojav galvanizma, ko se mišice krčijo zaradi stimulacije z elektriko.
Preden je pričela s pisanjem romana, je Shelley rodila hčerko, ki je le nekaj dni pozneje umrla. Pravzaprav je le eden od njenih štirih otrok dočakal odraslost. Mary je tako po smrti otroka razmišljala, kako bi bilo če bi le ta oživel. Ta okoliščina in samomor njene polsestre sta zagotovo prispevala k vsebini in nastanku romana.
V romani je Victor Frankenstein znanstvenik. Pošast ostaja neimenovana in jo v knjigi imenujejo le pošast, bitje, demon in to. Vseeno mnogi naredijo napako in pošast poimenujejo Frankenstein. Že leta 1890 je ime delalo preglavice novinarjem in ostalim, ki so zamešali imeni likov.
Mary si je ime Frankenstein izmislila. Beseda je sicer nemška in pomeni “kamen Frankov”. Nekateri zgodovinarji trdijo, da sta zakonca Shelley grad Frankenstein celo obiskala. V gradu naj bi živel znanstvenik, ki ima nekaj podobnosti z Victorjem Frankensteinom. Dokazov, da bi imel Victor Frankenstein v romanu grad sicer ni, prav tako pa Shelley ni nikoli omenila, da bi sama obiskala grad.
Mnogi so mislili, da je slaven roman napisal Percy Shelley
Roman je bil prvotno objavljen anonimno. Posvečen je bil Williamu Godwinu, Maryjinemu očetu, predgovor pa je napisal Percy Shelley, Maryjin mož. Zaradi teh povezavo so mnogi domnevali, da je avtor Percy. Ta mit se je nadaljeval tudi potem, ko je bil Frankenstein ponatisnjen v Maryijinem imenom. Nekateri ljudje še vedno trdijo, da je avtor zgodbe Percy Shelley. Čeprav je uredil roman in Mary spodbudil, da razširi zgodbo v roman, ga ne obravnavamo kot avtorja.
Ko je Frankenstein leta 1818 izšel, so ga številni kritik ogorčili. “Kakšno tkivo grozljive in gnusne absurdnosti predstavlja to delo,” je zapisal eden izmed njih. Toda gotski romani so bili v modi in Frankenstein je kmalu dobil bralce. Leta 1823 je izšla tudi igra, ki je le še utrdila priljubljenost zgodbe. Nova različica zgodbe, tokrat pod Maryijinim imenom pa izšla leta 1831.
Frankenstein na splošno velja za prvi znanstvenofantastični roman
Shelley je napisala prvi večji znanstvenofantastični roman, prav tako pa je izumila koncept “norega znanstvenika” in pomagala vzpostaviti tisto, kar je postalo grozljivka. Vpliv knjige v popularni kulturi je tako velik, da je izraz Frankenstein prešel v običajni govor in pomeni nekaj nenaravnega in grozljivega.
Mary je nadaljevala s pisanjem druge znanstvene fantastike. Med drugim je napisala kratko zgodbo, o človeku, ki je bil zamrznjen v led in roman o preživelem v svetu, ki ga je uničila kuga.
Leta 1910 je Thomas Edison posnel 15-minutni film o Frankensteinu, eno prvih grozljivk, ki so jih kdaj posneli. Nekaj časa je film veljal za izgubljenega, dokler ga niso ponovno odkrili v osemdesetih letih. Danes si film lahko pogledamo tudi na Youtubu.
Frankenstein Thomasa Edisona Foto: J. Searle Dawley on wikipedia
Amebis je prejemnik nagrade Ustanove patra Stanislava Škrabca za posebne dosežke v slovenističnem jezikoslovju. Prvič je priznanje prejelo podjetje, ki je slovenskemu prostoru že več let v veliko pomoč.
Amebis nagrajen za svoje delo v slovenističnem jezikoslovju
Nagrada Ustanove patra Stanislava Škrabca je namenjena vrednotenju in podpori delu jezikoslovcev-slovenistov, ki so se izkazali s pomembnimi dosežki na tem področju. Amebis je tako stopil v družbo velikih imen, ki so dala svoj pečat slovenskemu jeziku.
»Zahvaljujemo se Ustanovi patra Stanislava Škrabca za to ugledno priznanje. Ponosni smo, da smo s svojim zanosom dosegli ta izjemni dosežek. Ta nagrada nas spodbuja, da se še naprej razvijamo v smeri napredka in odličnosti,« so zapisali pri Amebisu ob razglasitvi nagrajencev.
Ob tem so dodali še, da se bodo »še naprej prizadevali za razvoj in inovacije na področju jezikovnih tehnologij ter tako soustvarjali prihodnost slovenskega jezika.«
Včeraj je v Hali Tivoli gostoval madžarski Fehervar AV19, ki je kljub dobri igri domačih na koncu zmagal s 4:3.
Po madžarskem prvem zadetku v prvi tretjini so Zmaji hitro izenačili in pokazali veliko željo po zmagi. Nato pa je v drugi tretjini padel zadetek v mrežo domačih, ki pa ne bi smel obveljati. HK SŽ Olimpiji je ta situacija dala krila in je v tej tretjini zadela še dvakrat. Druga tretjina se je tako končala s 3:2 za domače Zmaje.
V zadnji tretjini je domačim koncentracija padla in prejeli so še dva zadetka. Tako je kljub dobri in borbeni igri zmajev – imeli so namreč kar 41 strelov na madžarski gol – končni rezultat bil 4:3 v korist ekipe Fehervar AV19.
Glavni trener HK SŽ Olimpije Antti Karhula je po tekmi dejal, da je ekipa HK SŽ Olimpije po njegovem mnenju igrala zelo dobro, ampak je rezultat bil razočaranje.
Za HK SŽ Olimpijo so zadeli Marcel Mahkovec, Žiga Mehle in Žiga Pavlin.
Naslednjo tekmo Zmaji igrajo že to nedeljo, ko v Tivoli prihaja italijanski MS Asiago.
Razširjeno avstrijsko prvenstvo (Olimpija – Fehervar); Foto: HKO/Martin Metelko on HK SŽ Olimpija
Razširjeno avstrijsko prvenstvo (Olimpija – Fehervar); Foto: HKO/Martin Metelko on HK SŽ Olimpija
Razširjeno avstrijsko prvenstvo (Olimpija – Fehervar); Foto: HKO/Martin Metelko on HK SŽ Olimpija
Kaj imajo skupnega kitara, palica za golf in pizza? Dolžino, vsi merijo en meter. Pa ne pizza? Tudi, sedaj si je mogoče en meter dolgo pizzo naročiti v udobje svojega doma. Rojstnodnevna zabava, navijaško popoldne, službena zabava ali le lačni najstniki – ena Meter Pizza nahrani kar 6 lačnih. Glovo, večkategorijska platforma, ki ponuja dostop do najrazličnejših izdelkov, je najnovejše partnerstvo obeležil na prav poseben način in z dobrodelno noto. Pestri ponudbi dostave obrokov v aplikaciji Glovo se je pridružila Meter Pizza.
V ponudbi je zaenkrat moč najti 9 različnih pizz velikank – pizz, ki so dolge kar en meter. Nadevi so vse prej kot klasični, saj so sestavljeni iz prvovrstnih sestavin, ki zadovoljijo vsakega pravega gurmana. Zaenkrat so s svojo ponudbo prisotni le na Glovu, ki bo poskrbel za hitro dostavo po vsej Ljubljani.
“Vesela sem priložnosti za sodelovanje z Glovom in ZPM v dobrodelni aktivaciji. Občutek za sočloveka ima prihodnost samo, če se vsi trudimo biti eno. Ko sem prvič spoznala koncept projekta Meter Pizza, sem se odločila za realizacijo samo, ker gre za vrhunsko gurmansko druženje. Pomembno je, da jemo skupaj, saj se ob tem sprostimo, odložimo telefone in se preprosto družimo. Tako je “Meter Pizza – prva prava Pizza Romana” vesela, da je naš prvi korak prav humanitarni,” je ob priložnosti povedala Anja Kovač, lastnica Meter Pizze.
Mejnik partnerstva so se odločili obarvati dobrodelno in s pomočjo ZPM Moste-Polje poskrbeli, da so 14 socialno ogroženim družinam polepšali dan ter jim pričarali edinstvene okuse Italije. V Glovu je ena izmed temeljnih vrednot nenehna podpora lokalnim skupnostim, v katerih delujejo, zato so navdušeni, da lahko sodelujejo pri tovrstnih projektih.
“S tem dogodkom smo mladim zagotovo polepšali dan in poskrbeli, da so vsaj za hip odmislili svoje skrbi. Seveda pa zbiranje hrane na žalost predstavlja velik problem, zato je vsaka takšna akcija dobrodošla,” je povedala Ana Čufer iz ZPM.
Prav tako opaža, da so zdravstveni delavci v prevelikem pomanjkanju časa, zaradi česar se ne uspejo ustrezno pogovoriti s pacienti. Poudarja, da je ključnega pomena, da si vzamejo čas za vzpostavljanje odnosa s celotno družino in staršem pokažejo, da jim je resnično mar za zdravje in prihodnost njihovih otrok in mladostnikov.
Slovenija je sprejela edinstven pristop k cepljenju in izobraževalnim programom, ki se osredotočajo na uporabo šol kot ključnega orodja za izboljšanje javnega zdravja, meni ameriški zdravnik. Ta pristop, čeprav morda nekoliko nekonvencionalen, ima izrazite prednosti.
Dr. Alexander pojasnjuje: »Verjetnost, da se je nekdo v svojem življenju okužil s HPV, je 80-odstotna. Z drugimi besedami – bolj normalno je imeti HPV, kot pa ga ne imeti. Če ga še niste imeli, je to kar malo čudno. (nasmeh) Dobro je, da pri veliki večini ljudi izgine in nima nobenih posledic. Zato pravzaprav ne morete vedeti, kdaj ste se okužili s HPV in prav tako je pomembno, da veste, da okužba s HPV ne pomeni nezvestobe. Oseba se je morda s HPV okužila pri 16 letih. In pravzaprav lahko traja dobesedno desetletja, preden to izvemo ali preden se morebiti razvijejo predrakave spremembe.«
Letos je po Sloveniji zaokrožila brošura »
