Kako poteka samopregled dojk?

Špela Bošnjak
-
0
Kako poteka samopregled dojk?

V okviru roza oktobra smo pripravili pregled tega, kako se lahko lotite pregleda dojk. Ker je ključna zgodnja diagnoza je pomembno, da se tega lotimo odgovorno in smo dosledne. Incidenca rakov se sicer poveča med 35 in 55 letom, vendar lahko tudi mlajše dame zatipajo bulice in si tako olajšajo pot zdravljenja.

Kako pogosto naj se samopreglejujem?

Odrasle ženske vseh starosti se spodbuja k samopregledovanju dojk vsaj enkrat na mesec. Lillie D. Shockney, priznana profesorica raka na dojki na Univerzi Johns Hopkins, pravi: »Štirideset odstotkov diagnosticiranih rakov dojk odkrijejo ženske, ki otipajo bulo, zato je vzpostavitev rednega samopregledovanja dojk zelo pomembna.«

Ženske, ki še imajo menstruacijo, morajo opraviti samopregled dojk nekaj dni po koncu menstruacije. Dobro je da v enakem obdobju vsak mesec. Pri ženskah po menopavzi je treba samopregled dojk opraviti na isti dan v mesecu, na primer 1. ali 15. dan v mesecu. Nikoli se ne pregledujemo v času menstruacije, saj so takrat bulice pogostejše in so tudi normalne.

Young woman doing breast self-exam. Young African woman palpating her breast by herself that she concern about breast cancer. Healthcare and breast cancer concept. Guidelines to check for breast cancer.
Foto: Jelena Stanojkovic iz iStock

Kako poteka samopregled?

1. Pod tušem

Z blazinicami/ploščicami treh srednjih prstov preverite celotno področje dojk in pazduhe, tako da pritisnete navzdol z rahlim, srednjim in močnim pritiskom. Vsak mesec preverite obe dojki in otipajte morebitne nove bulice, zadebelitve, otrdele vozle ali kakršne koli druge spremembe na dojki.

2. Pred ogledalom

Z rokami ob telesu vizualno preglejte svoje dojke in poiščite morebitne spremembe obrisa ali oblike prsi, morebitne vdolbine, otekline ali druge kožne nepravilnosti na ali okoli prsi ali kakršne koli spremembe na bradavicah.

Nato položite dlani na boke in jih močno pritisnite, da pokrčite prsne mišice. Poiščite morebitne vdolbine, gube ali druge spremembe, zlasti na eni strani. Upoštevajte, da se leva in desna dojka ne bosta popolnoma ujemali – redke ženske prsi so popolnoma simetrične.

3. Ležanje

V ležečem položaju se tkivo dojke enakomerno razprostira vzdolž stene prsnega koša. Položite blazino pod desno ramo in položite desno roko za glavo. Z levo roko premikajte blazinice treh srednjih prstov okoli desne prsi, tako da pokrijete celotno področje prsi in pazduhe.

Z rahlim, srednjim in močnim pritiskom otipajte morebitne nove zatrdline, zadebelitve, otrdele vozle ali druge spremembe dojke. Stisnite tudi bradavico, da preverite izcedek. Ponovite te korake za levo dojko.

Samopregledovanje dojk - Europa Donna Slovenija

Naročite se pri zdravniku, če opazite:

  • Trdo bulo ali vozliček v bližini vaše pazduhe
  • Spremembe videza ali otipa dojk, vključno z zadebelitvijo ali izrazito polnostjo, ki se razlikuje od okoliškega tkiva
  • Jamice, gube, izbokline ali grebeni na koži prsi
  • Nedavna sprememba bradavice, da postane potisnjena navznoter (obrnjena), namesto da štrli
  • Rdečica, toplota, oteklina ali bolečina
  • Srbenje, luske, rane ali izpuščaji
  • Krvav izcedek iz bradavice

Zdravnik vam bo morda priporočil dodatne preiskave in postopke za raziskovanje sprememb dojk, vključno s kliničnim pregledom dojk, mamografijo in ultrazvokom. Zdravniku tudi povejte natančno, kdaj ste opazili spremembe. Znal vam bo svetovati in pomagati. Zaupanje je ključ do dobrega diagnostičnega procesa in dobre prognoze bolezni.

Doctor woman with pink ribbon, supporting symbol of breast cancer awareness
Foto: Amparo Garcia iz iStock

Slovenski univerzi v odgovoru vladi: »Javne univerze nismo podjetja«

Žiga Kastelic
-
0
Slovenski univerzi v odgovoru vladi: »Javne univerze nismo podjetja«

»Na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Mariboru se zavedamo, da moramo univerze delovati v skladu s potrebami družbe in vsebino študijskih programov prilagajati novim znanjem, ustvarjati nove študijske programe ter prilagajati tudi število vpisnih mest na posameznih študijskih programih v skladu z Načrtom izobraževalne dejavnosti 2021–2024, ki opredeljuje število vpisnih mest v študijske programe za štiriletno obdobje in je bil usklajen ter potrjen s strani resornega ministrstva,« sta zapisali slovenski univerzi v skupni izjavi za javnost.

Univerzi menita, da vlada posega v avtonomijo

V odzivu sta opozorili na stanje, ki vlada v razmerju med univerzami in vlado. »Pri usmeritvah Vlade Republike Slovenije o vpisu v visokošolske zavode, sprejetih na seji vlade 12. oktobra 2023, gre po našem mnenju za poseg v avtonomijo univerz, ko nam Vlada RS s svojim dokumentom nalaga, na katerih programih naj povečamo vpis, ne da bi se kakorkoli posvetovala z univerzami,« pravijo.

Pri tem dodajajo, da vlada v usmeritvah glede vpisa ne predstavi argumentov ali analiz o dejanskih potrebah po posameznih profilih. Kot pravijo so na seznamu programov za povečanje vpisnih mest tudi tisti, kjer vpisna mesta dejansko niso problematična.

Maribor, Slovenia - September 13, 2015: Unrecognized people walk in front of Headquarters of the University of Maribor with park and fountain.
Univerza v Mariboru in Univerza v Ljubljani sta pripravili skupno izjavo o usmeritvah vlade Foto: Panama7 iz iStock

Istočasno naj bi jim vlada posredovala usmeritve, naj preoblikujejo študijske programe, za katere je malo interesa.

»Žal se očitno Vlada RS ne zaveda, da javne univerze nismo podjetja, kjer čez noč lahko ukinejo oddelke/področja delovanja in da javno izobraževanje ni namenjeno le trgu in zadovoljevanju potreb trga dela oziroma družbe, temveč ima širši pomen izobraževanja in napredka družbe,« so bili jasni v odzivu.

Opozorila glede ukinjanja in poudarjanja programov

Univerzi morata programe ocenjevati predvsem glede njihove potrebnosti v družbi in ne prvenstveno po njihovi zasedenosti, saj na zasedenost vplivajo tudi drugi ukrepi, ki jih lahko ob prepoznani potrebnosti sprejme Vlada RS – promocija posameznih poklicev, štipendijska politika, stimulativni delovni pogoji in nagrajevanje.

Opozarjajo, da je treba v primeru ukinitve študijski program izvajati vsaj še tri ali štiri leta (na prvi stopnji študija) oziroma eno ali dve leti (na drugi stopnji študija) in posledično zagotoviti financiranje, saj je treba študentom omogočiti dokončanje študija, na katerega so se vpisali.

»Da bi se lahko uspešno prilagajali potrebam družbe, je treba najprej povečati financiranje, ki bo omogočilo podobno razmerje med profesorji in študenti kot na drugih uspešnih univerzah, tudi vzhodnoevropskih,« razlagajo. Pojasnjujejo, da povečanje vpisa ne pomeni le večjega števila študentov, ki vstopi v predavalnico in poslušajo istega predavatelja, temveč to pomeni tudi več skupin študentov pri vajah, kar pomeni več zaposlenih profesorjev in asistentov, ki izvajajo te vaje, ter večji stroški izvajanja praktičnega dela študija.

Na evropskih tleh odkrit najstarejši megaplenilski plizaver

Žiga Kastelic
-
0
Na evropskih tleh odkrit najstarejši megaplenilski plizaver

V zadnjih mesecih in letih so največja paleontološka odkritja prihajala iz Afrike, Azije, obeh Amerik in celo Antarktike, Evropa pa je imela krajšo sušo. Zdaj je tega paleontološkega obdobja miru konec, saj so fosili razkrili veliko odkritje.

Najstarejši pliozaver je nova vrsta, ki razkriva preteklost

Fosili 170 milijonov let starega starodavnega morskega plazilca iz dobe dinozavrov so identificirali najstarejšega znanega megaplenilskega pliozavra. Pliozavri spadajo v skupino morski plazilcev, ki so tesno povezani s slavnimi pleziozavri z dolgim ​​vratom. Take najdbe so redke in dodajajo novo znanje o evoluciji plesiozavrov.

Vedeti je treba, da fosil ni nov. Našli so ga namreč že pred 40 leti v severovzhodni Franciji. Mednarodna skupina paleontologov iz Prirodoslovnega muzeja Bielefeld v Nemčiji, Inštituta za paleobiologijo Poljske akademije znanosti v Varšavi na Poljskem, Prirodoslovnega muzeja v Luksemburgu in Muzeja evolucije na Univerzi Uppsala na Švedskem jih je zdaj analizirala in identificirala kot nov rod pliozavrov: Lorrainosaurus ali Lorrainozaver.

Lorainozaver, več kot 6 metrov dolg pliozaver

Primer pliozavra, kot je Lorrainozaver, ki je bil najden v Franciji
Primer pliozavra, kot je Lorrainozaver, ki je bil najden v Franciji Foto: Racksuz iz iStock

Pliozavri so bili vrsta pleziozavrov s kratkimi vratovi in ​​masivnimi lobanjami. Pojavili se naj bi pred več kot 200 milijoni let, vendar so dolgo ostali manjši pripadniki morskih ekosistemov, dokler se niso nenadoma razvili v ogromne in nadvse vrhunske plenilce. Nova študija kaže, da je ta prilagoditveni premik sledil raznolikovanju prehranjevalnih niš in globalnemu upadu drugih plenilskih morskih plazilcev pred več kot 170 milijoni let.

Lorrainozaver je postal najstarejši pliozaver z velikim telesom, ki ga predstavlja povezano okostje. Imel je več kot 1,3 m dolge čeljusti z velikimi stožčastimi zobmi in zajetno telo v obliki torpeda, ki so ga poganjale štiri okončine v obliki plavuti. Ta velikanski plenilec je dosegel več kot 6 m dolžine, od gobca do konca repa, in je živel v zgodnjem srednjem jurskem obdobju.

Pliozavri so vladali morju, ki je pokrivalo današnjo Francijo

»Lorrainozaver je bil eden prvih resnično velikih pliozavrov. Povzročil je dinastijo megaplenilcev morskih plazilcev, ki so oceanom vladali približno 80 milijonov let,« pojasnjuje Sven Sachs, raziskovalec v Prirodoslovnem muzeju Bielefeld, ki je tudi vodil študijo.

Primerjava pliozavra (levo) in pleziozavra (desno)
Primerjava pliozavra (levo) in pleziozavra (desno) Foto: CoreyFord iz iStock

Zanimivo je, da je o pleziozavrih iz tistega časa zelo malo znanega. »Naša identifikacija Lorrainozavra kot enega najzgodnejših megaplenilskih pliozavrov dokazuje, da so se ta bitja pojavila takoj po pomembnem prestrukturiranju ekosistemov morskih plenilcev čez mejo zgodnje do srednje jure, pred približno 175 do 171 milijoni let. Ta dogodek je močno vplival na številne skupine morskih plazilcev in mega-plenilske pliozavride pripeljal do prevlade nad ribam podobnim ihtiozavrom, starodavnimi morskimi sorodniki krokodilov in drugimi velikimi plenilskimi pleziozavri,« je dodal Daniel Madzia z Inštituta za paleobiologijo Poljske akademije znanosti, ki je sodeloval pri študiji.

Pliozavri so bili eni najuspešnejših morskih plenilcev svojega časa. »Znani primeri, kot sta Pliozaver in Kronozaver – nekateri največji pliozavri na svetu – so bili naravnost ogromni, saj so presegali 10 m. Bili so ekvivalentni današnjim kitom ubijalcem in so jedli enako vrsto plena, vključujoč lignje, glavonožce, velike ribe in drugi morske plazilci. Vse to smo našli kot ohranjeno črevesno vsebino,« je povedal soavtor Benjamin Kear, kustos paleontologije vretenčarjev in raziskovalec paleontologije v Muzeju evolucije Univerze Uppsala.

Vse več znanega o pliozavrih

Najdene kosti in zobje Lorrainozavra predstavljajo ostanke nekdaj popolnega okostja, ki je razpadlo in so ga tokovi in ​​mrhovinarji razpršili po starodavnem morskem dnu. »Ostanki so bili izkopani leta 1983 iz cestnega vreza blizu Metza v Loreni na severovzhodu Francije. Paleontološki navdušenci so prepoznali pomen svojega odkritja in fosile podarili Prirodoslovnemu muzeju v Luksemburgu,« je razkril soavtor Ben Thuy, kustos Prirodoslovnega muzeja v Luksemburgu.

Razen kratkega poročila, objavljenega leta 1994, so fosili Lorrainozavra ostali nejasni do danes. Raziskava je nakazala, da se je vladavina velikanskih mega-plenilskih pliozavrov začela prej, kot se je prej mislilo. Prav tako se je lokalno odzivala na velike ekološke spremembe, ki so vplivale na morsko okolje, ki pokriva današnjo zahodno Evropo v zgodnji srednji juri. »Lorrainozaver je kritičen dodatek k našemu znanju o starodavnih morskih plazilcih iz dobe dinozavrov, ki še ni v celoti razumljena,« pravi Benjamin Kear.

Nova železniška postaja Ljubljana: Tako bo videti (GALERIJA)

Žiga Kastelic
-
0
Nova železniška postaja Ljubljana: Tako bo videti (GALERIJA)

Gradbeno dovoljenje za gradnjo nadhoda in postajne dvorane železniške postaje Ljubljana je bilo izdano in prejeto! To pomeni, da smo vse bližje začetku prenove glavne železniške. Eden najtežje, če ne celo najtežje pričakovan projekt samostojne Slovenije, ima odprta vrata. Ob izdaji dovoljenja pa je zdaj postalo tudi jasno, kako bo videti nova železniška postaja v Ljubljani?

Kako bo videti prenovljena železniška postaja Ljubljana?

Nov nadhod s postajno dvorano z dvigali, tekočimi stopnicami ter tudi tekočimi trakovi za hitrejši prehod čez nadhod bo omogočal peš povezavo med centrom mesta in Bežigradom (z Masarykove do Vilharjeve ceste).

V postajni dvorani so predvideni prostori za prodajo kart, čakalnica za potnike, sanitarije ipd.

Vizualizacija nadgradnje Ljubljanske železniške postaje
Vizualizacija nadgradnje Ljubljanske železniške postaje Foto: on krajsamorazdalje

Skupna bruto tlorisna površina predvidenih objektov nadhoda s postajno dvorano znaša 13.665 kvadratnih metrov.

Nadzemna višina predvidenih objektov bo do največ 24 metrov (sleme strehe), največja globina pa približno -4.8 metra od kote terena (zaklonišče).

Prenova železniške postaje v Ljubljani
Prenova železniške postaje v Ljubljani Foto: on krajsamorazdalje

V okviru projekta železniške postaje Ljubljana je predvidena tudi nadgradnja tirne infrastrukture, signalnovarnostnih naprav ter rekonstrukcija obstoječega podhoda z razširitvijo za kolesarje ter dostopi na severni in južni strani ter gradnja dvigal za dostop na perone iz podhoda. Predvidena je tudi nadgradnja peronske infrastrukture s prilagoditvami za gibalno ovirane osebe in dvig peronov na 55 cm nad gornjim robom tirnice, z novimi nadstreški.

Nadgradnja železniške postaje Ljubljana do leta 2027

1. sklop – gradnja nadomestnega železniškega nadvoza čez Dunajsko cesto

  • izvedba je predvidena: 2023–2025,
  • pogodbena vrednost: 40,64 milijona evrov,
  • zamenjavo oziroma razširitev konstrukcije obstoječega železniškega nadvoza. Namesto sedanjih 4 tirov bo po nadgradnji 6 tirov;
  • prilagoditev signalnovarnostnih, telekomunikacijskih naprav in stabilnih naprav električne vleke,
  • za zagotovitev svetlega profila je predvidena rekonstrukcija Dunajske ceste.

2. sklop – nadgradnja osrednjega dela železniške postaje Ljubljana

  • izvedba je predvidena: 2024–2026,
  • gradnjo novega potniškega dela (nadhoda), kjer bo umeščen prostor za prodajo vozovnic in čakalnica, z ureditvijo  spremljajočih površin in funkcionalen dostop do infrastrukture,
  • gradnjo nove peronske infrastrukture,
  • gradnjo novih nadstreškov na peronih, vključno z ureditvijo stopnišč in vseh dostopnih poti do peronske infrastrukture,gradnja in prilagoditev zunanje razsvetljave,
  • gradnjo in rekonstrukcija objektov in naprav prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture,
  • ureditev tirov in tirnih naprav,
  • ureditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav,
  • ureditev nove vozne mreže.

3. sklop – gradnja nadomestnih železniških nadvozov čez Šmartinsko in Potrčevo cesto

  • izvedba je predvidena: 2025–2027,
  • nadgradnjo železniškega nadvoza čez Šmartinsko cesto,
  • nadgradnjo železniškega nadvoza čez Potrčevo cesto,
  • ureditev javne železniške infrastrukture na območju vzhodno od osrednje železniške postaje Ljubljana, vključno z nadhodom čez Potrčevo cesto,
  • ureditev tirov in tirnih naprav,
  • ureditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav,
  • ureditev nove vozne mreže.

Zgodovinski trenutek: Ljubljanska železniška dobila gradbeno dovoljenje!

Žiga Kastelic
-
0
Zgodovinski trenutek: Ljubljanska železniška dobila gradbeno dovoljenje!

Davnega leta 1849 je bila zgrajena Železniška postaja Ljubljana in pesimistično, skorajda nesramno, bi pomislili, da do danes ni bila prenovljena. Resnica ali ne, ljubljanska železniška gre v prenovo. Direkcija za infrastrukturo je danes prejela gradbeno dovoljenje za gradnjo nadhoda in postajne dvorane železniške postaje Ljubljana, ki ga je včeraj izdalo Ministrstvo za naravne vire in prostor.

Ni potnika, ki ga ta vest ne bi razveselila. Konec septembra smo poročali o tem, da je znan začetek prenove Ljubljanske železniške. Dela bodo stekla še letos, nadgradnja pa bo potekala v treh sklopih.

Kako bo videti prenovljena železniška postaja Ljubljana?

Nov nadhod s postajno dvorano z dvigali, tekočimi stopnicami ter tudi tekočimi trakovi za hitrejši prehod čez nadhod bo omogočal peš povezavo med centrom mesta in Bežigradom (z Masarykove do Vilharjeve ceste). V postajni dvorani so predvideni prostori za prodajo kart, čakalnica za potnike, sanitarije ipd.

Skupna bruto tlorisna površina predvidenih objektov nadhoda s postajno dvorano znaša 13.665 kvadratnih metrov. Nadzemna višina predvidenih objektov bo do največ 24 metrov (sleme strehe), največja globina pa približno -4.8 metra od kote terena (zaklonišče).

V okviru projekta železniške postaje Ljubljana je predvidena tudi nadgradnja tirne infrastrukture, signalnovarnostnih naprav ter rekonstrukcija obstoječega podhoda z razširitvijo za kolesarje ter dostopi na severni in južni strani ter gradnja dvigal za dostop na perone iz podhoda.

Predvidena je tudi nadgradnja peronske infrastrukture s prilagoditvami za gibalno ovirane osebe in dvig peronov na 55 cm nad gornjim robom tirnice, z novimi nadstreški.

Nadgradnja železniške postaje Ljubljana bo potekala v treh sklopih

1. sklop – gradnja nadomestnega železniškega nadvoza čez Dunajsko cesto bo obsegala:

  • izvedba je predvidena: 2023–2025,
  • pogodbena vrednost: 40,64 milijona evrov,
  • zamenjavo oziroma razširitev konstrukcije obstoječega železniškega nadvoza. Namesto sedanjih 4 tirov bo po nadgradnji 6 tirov;
  • prilagoditev signalnovarnostnih, telekomunikacijskih naprav in stabilnih naprav električne vleke,
  • za zagotovitev svetlega profila je predvidena rekonstrukcija Dunajske ceste.

2. sklop – nadgradnja osrednjega dela železniške postaje Ljubljana bo obsegala:

  • izvedba je predvidena: 2024–2026,
  • gradnjo novega potniškega dela (nadhoda), kjer bo umeščen prostor za prodajo vozovnic in čakalnica, z ureditvijo  spremljajočih površin in funkcionalen dostop do infrastrukture,
  • gradnjo nove peronske infrastrukture,
  • gradnjo novih nadstreškov na peronih, vključno z ureditvijo stopnišč in vseh dostopnih poti do peronske infrastrukture,gradnja in prilagoditev zunanje razsvetljave,
  • gradnjo in rekonstrukcija objektov in naprav prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture,
  • ureditev tirov in tirnih naprav,
  • ureditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav,
  • ureditev nove vozne mreže.

3. sklop – gradnja nadomestnih železniških nadvozov čez Šmartinsko in Potrčevo cesto bo obsegala:

  • izvedba je predvidena: 2025–2027,
  • nadgradnjo železniškega nadvoza čez Šmartinsko cesto,
  • nadgradnjo železniškega nadvoza čez Potrčevo cesto,
  • ureditev javne železniške infrastrukture na območju vzhodno od osrednje železniške postaje Ljubljana, vključno z nadhodom čez Potrčevo cesto,
  • ureditev tirov in tirnih naprav,
  • ureditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav,
  • ureditev nove vozne mreže.

Nepričakovana odločitev Netflixa: Nič več le pretočnik

Maša Kraljič
-
0
Nepričakovana odločitev Netflixa: Nič več le pretočnik

Že kar nekaj let je minilo od padca Blockbusterja, Netflix pa leta 2025 načrtuje odprtje novih fizičnih lokacij oziroma trgovin. Toda namesto brskanja po videoposnetkih za izposojo, bodo obiskovalci kupovali tematske obleke in drugo blago, jedli v tematskih restavracijah, si ogledali nastope v živo in sodelovali v poglobljenih izkušnjah popularnih Netflixovih serij.

Kakšen je načrt Netflixa?

Prvi dve lokaciji se bosta odprli v Združenih državah Amerike. Če bo šlo vse po planu, pa platforma načrtuje, da bo koncept postal globalen.

Los Gatos, California, United States - August 12, 2018: The new campus of Netflix HQ made of self-darkening intelligent glass for optimal lighting in Silicon Valley.
Netflix bo odprl fizične trgovine Foto: bennymarty iz iStock

»Videli smo, kako radi se oboževalci potopijo v svet naših filmov in oddaj, in veliko smo razmišljali o tem, kako bi to dvignili na višjo raven,« pravi Josh Simon, Netflixov podpredsednik potrošniških izdelkov.

Trgovine, imenovane Netflix House, ne bodo prvi vpad podjetja v svet maloprodaje. Netflix ima že vzpostavljeno spletno trgovino, prav tako pa so že eksperimentirali s stojnicami oziroma pop-up trgovinami in različnimi dogodki v izbranih mestih.

Kaj je že mogoče videti in doživeti?

V začetku tega leta so sladokusci v Los Angelesu jedli v pop-up restavraciji Netflix Bites. Restavracija je stregla jedi, ki so jih ustvarili slavni kuharji, ki so se pojavili v Netflixovih oddajah. Mesto je tudi dom igre Squid Game: The Trials, poglobljene izkušnje, kjer udeleženci poskušajo premagati šest interaktivnih iger, ki jih je navdihnila oddaja.

Squid Game: The Trials je le ena od funkcij nove trgovine
Squid Game: The Trials je le ena od funkcij nove trgovine Foto: on https://blooloop.com/brands-ip/news/netflix-squid-game-trials-immersive-experience-los-angeles/

V več mestih se je mogoče udeležiti tudi izkušnje plesa iz časa regentstva, ki ponazarja plese, ki so prikazani v oddaji Bridgerton. Za ljubitelje gledališča je novembra v Londonu načrtovana premiera predzgodbe odrske predstave Stranger Things.

Kakšna so pričakovanja?

Netflix House bo prvi poskus pretočne platforme na stalnih lokacijah. Nekateri menijo, da so trgovine morda poskus podjetja, da posnema Disneyjeva uspešna prizadevanja, da svoje oddaje, zgodbe in like prenese z zaslonov v resnični svet.

Ali bo ta pristop deloval za Netflix? Televizijski kritik Eric Deggans je skeptičen. »Disney že zelo dolgo počne to kar počne. In količina denarja, ki bi jo Netflix moral porabiti, da bi dejansko tekmoval z njimi, se mi ne zdi smiselna,« pravi. »Mislim, da je to nekakšen čuden poskus, ki ga verjetno ne bodo izvajali prav dolgo.«

Netflixova fizična trgovina
Netflixova fizična trgovina Foto: on netflix

Rick Munarriz, medijski analitik je bolj optimističen. »Če lahko Disney in NBC Universal upravljata tematske parke, dajem Netflixu dostojne možnosti za uspeh s tem podvigom.« 

Veliko podrobnosti o tem, kdaj in kje se bodo odprle lokacije Netflix hiš, je še vedno v zraku. Novica je prišla po razgibanem poletju za podjetje. Netflix je zajezil skupno rabo gesel, zmanjšal svoj najcenejši paket brez oglasov in dodal milijone naročnikov, vendar še vedno ni dosegel četrtletnih napovedi prihodkov.

To je najslabša in najbolj dolgočasna igra leta?

Žiga Kastelic
-
0
To je najslabša in najbolj dolgočasna igra leta?

Le nekaj tednov nazaj je kazalo, da bo najslabša videoigra leta 2023 Gollum, ki je šokiral cel svet. Zdaj ni več na prvem mestu, saj ga je neslavno prehitela nova igra, ki nas je nekoliko presenetila. To je Skull Island: Rise of Kong, ki je bila najavljena v začetku tega poletja. Kako si je prislužila naziv najslabše igre leta?

Igra Skull Island: Rise of Kong je najslabša igra leta?

Igra King Kong iz leta 2005
Igra King Kong iz leta 2005 Foto: on imdb

Rise of Kong je prva videoigra o King Kongu po skoraj dveh desetletjih. Zadnja igra, ki je vključevala slavno velikansko opico, je bila namreč King Kong Petra Jacksona: The Official Game of the Movie, ki jo je leta 2005 razvil Ubisoft.Od takrat so oboževalci čakali na novo igro King Kong in jo 17. oktobra 2023 končno tudi dobili.

Toda na žalost je »Otok lobanj: Vzpon Konga« hitro razglašen za najslabšo igro leta, ki ne prinaša nič dobrega. Torej kaj se je zgodilo? Zakaj je ta igra tako slaba? No, zdi se, da lahko krivite založnika Skull Island.

Krivi so nemogoči pogoji razvijanja igre

Z The Verge so razvijalci iz IguanaBee – majhnega neodvisnega studia s sedežem v Santiagu v Čilu – anonimno pogovorili in pojasnili, da je založnik Skull Islanda, Game Mill, ekipi dal samo eno leto časa, da igro razvije iz nič. »Razvojni proces te igre se je začel junija 2022 in se je končal 2. junija letos. Torej enoletni razvojni proces,« je dejal eden od razvijalcev igre King Kong.

Videoigra Skull Island: Rise of Kong
Videoigra Skull Island: Rise of Kong Foto: on steam

Po mnenju drugih razvijalcev v neodvisnem studiu Game Mill – ameriški založnik številnih ne tako odličnih video iger – pogosto uporabljajo manjše skupine razvijalcev za ustvarjanje licenčnih video iger v podobno kratkem času. Razvijalci pri IguanaBee so trdili, da Game Mill ekipam ne bo zagotovil »vseh informacij« o projektu, kar je pri tem povzročilo velike frustracije in prisililo ekipe, da »improvizirajo z omejenimi informacijami«, ki so jih imeli na voljo.

Druge pritožbe kažejo, da Game Mill ni bil pripravljen zagotoviti dovolj denarja za IgaunaBee, da bi ohranil zadostno, usposobljeno osebje razvijalcev. Viri za The Verge pravijo, da je večino časa na igri delalo od dva do dvajset ljudi naenkrat. Kot bi lahko pričakovali, se je zgodil krč, ki ni popustil do konca izdelave. »Krč se je resnično začel februarja,« je dejal anonimni razvijalec. »Do konca februarja sem bil kot avtomatski pilot, ker je bilo vse upanje izgubljeno,« je še dodal.

Kot poroča The Verge so nekateri člani ekipe še vedno ponosni na to, kar so lahko poslali v svet v tako kratkem času in v takih okoliščinah, čeprav je bilo ustvarjanje težko in denar ni bil velik.

Ocene so slabe, King Kong še ni bil tako dolgočasen

King Kong še ni bil tako dolgočasen, pravijo kritiki
King Kong še ni bil tako dolgočasen, pravijo kritiki Foto: on steam

Čeprav se mnogi na ocene IGN ne ozirajo, so o tej igri zapisali: »Skull Island: Rise of Kong je grda igra, polna »bugsov«, a resnična težava je, da je v svojem bistvu preprosto dolgočasna. Ne poskuša narediti ničesar novega ali pametnega, z nespametnim bojem in nesmiselnim platformiranjem, zaradi česar je videti kot slabša različica vseh akcijskih iger zadnjih 20 let. To ni slaba igra, ki bi jo lahko igrali, da bi se ji smejali, ali ki je tvegala in žal zgrešila, ali ki ustvarja čudne kombinacije tehničnih zapletov, ki vodijo do nepričakovanih, a zabavnih rezultatov. Ne moremo je niti oklicati za frustrirajočo. Rise of Kong je sama po sebi načeloma dolgočasna igra: igra o velikanski opici, ki ji niti ni dovolj mar za to, kaj počne, da bi bila opica dejansko velikanska.« IGN je podal 3/10, GamingBolt pa 2/10 zvezdic. Skupna ocena na Metacritic je 3,9 od 10.

Skull Island: Rise of Kong - Official Launch Trailer

Na martinovo soboto – že 20. Ljubljanska vinska pot

Proevent d. o. o.
-
0
Na martinovo soboto – že 20. Ljubljanska vinska pot

V času, ko se mošt spremeni v vino, se bo naša prestolnica prelevila v 20. Ljubljansko vinsko pot – Martinovanje v Ljubljani, tradicionalni dogodek, ki ga organizator Proevent pripravlja na martinovo soboto, natančneje 11. novembra, od 10. do 17. ure na ulicah in trgih starega mestnega jedra.

Vinska ponudba z vseh koncev Slovenije

Obiskovalci se bodo lahko sprehodili po vinski poti, ki bo pravi preplet bogate vinske dediščine z vse Slovenije. Duh trgatev bo obogaten s številnimi nastopi v živo, druženji ob vrhunski žlahtni kapljici in bogato kulinariko. Na vinski poti, ki se tokrat razprostira med več kot 80 stojnicami na Prešernovem trgu, Mestnem trgu, Stritarjevi ulici in Cankarjevem nabrežju bo na voljo 65 domačih vrhunskih vinarjev z več kot 400 vinskimi vzorci in 16 kulinarikov.

Kulinarika

Degustacijski krožniki bodo na okušanje ponudili odlične sire in mlečne izdelke Sirarne Gartner in Pomurskih Mlekarn, domače mesnine in salame Soud, Mrčun in pršut Memon, olja Oljarne Kolarič in Štumberger, tartufe in izdelke iz tartufov Fogy in Istra tartufov, izdelke iz medu Medenih vin Jere in čebelarstva Sedlak, slastne pizze in pekovske izdelke Valerie in Pekarne Rž, za najbolj sladkosnede pa bodo na voljo vaflji Waffla to go, sladke skrivnosti Čokoladnice Mama Paula in šmorn Nade Bučar.

Bogat kulturni program

Da bo dogajanje na Ljubljanski vinski poti tudi pravo kulturno doživetje, bodo poskrbeli številni nastopajoči iz Glasbene šole Bučar, Folklorne skupine Tine Rožanc, Folklorne skupine COF, plesne skupine Frajle iz Društva upokojencev Rakek, člani Pihalnega orkestra Kočevje skupaj z mažoretami ter vinske kraljice, ki jih ne bo moč spregledati sredi dogajanja.

Kako poteka

Ljubljanska vinska pot je za obiskovalce brezplačna, za okušanje vinskih vzorcev pa bodo kot plačilno sredstvo na voljo kuponi, ki jih bo moč kupiti na blagajnah vinske poti. Spominske kozarce za okušanje bo možno kupiti na blagajnah. Martinovanje v Ljubljani je del programa November Gourmet.

25. Slovenski festival vin – 16. in 17. november 2023

Vinsko-kulinarična doživetja se bodo zaključila na najprestižnejšem dogodku za kulturo pitja vina, Slovenskem festivalu vin, ki bo svojo 25. edicijo doživel v Cankarjevem domu v četrtek in petek, 16. in 17. novembra 2023. Na njem bo tradicionalno potekala predstavitev več kot 100 vinskih hiš, ki bodo na pokušino ponudili skupaj več kot 550 vinskih vzorcev vseh vinorodnih dežel Slovenije in nekaj tujih, bogato kulinariko, številne vinsko-kulinarične delavnice in delavnice s priznanimi sommelierji ter tradicionalno ocenjevanje festivalskih vin.

Obe prireditvi sta del programa NOVEMBER GOURMET LJUBLJANAOrganizator Ljubljanske vinske poti in Slovenskega festivala vin – Proevent d.o.o.Več na ljubljanskavinskapot.si  in slovenskifestivalvin.si

Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!

Salon štajerskih mladih vin Pubec letos ponovno v Mariboru in Ljubljani

Marketing
-
0
Salon štajerskih mladih vin Pubec letos ponovno v Mariboru in Ljubljani

Salon štajerskih mladih vin Pubec – najodmevnejši vinski dogodek tik za mariborskim martinovanjem bo letos v štajerski prestolnici potekal že osmič, v glavnem mestu Slovenije pa petič. Sodelovanje, ki je temelj projekta, pa klene štajerske vinarje povezuje v celoto že 9 let in tako ostaja ena izmed redkih tovrstnih zgodb, kjer želijo vinarji z ramo ob rami s promocijo mladih vin povečati njihovo ter Štajerske kot, vinorodnega okoliša, tako doma kot v tujini. Uradni začetek prodaje štajerskega mladega vina Pubec je 27. november 2023.

Pubec je povezovanje in promocija

Glavni cilji projekta tudi po devetih letih ostajajo povezovanje, promocija in povečanje prodaje.

Blagovna znamka Pubec – Štajersko mlado vino je bila osnovana s ciljem predstavitve odličnih štajerskih vinarjev na slovenskem trgu skozi produkt mladega vina.

S povezovanjem le-teh v enovito, prepoznavno zgodbo omogoča vinarjem tudi dvig konkurenčnosti na domačem trgu in v tujini. Skupni nastopi na trgih in predstavitvah so ključ promocije, obenem pa projekt prinaša tudi dvig odličnosti same destinacije oziroma regije. Tovrsten skupni nastop v segmentu mladih vin prinaša tudi trajni učinek, s celoletnimi marketinškimi in komunikacijskimi aktivnostmi pa se dvigujeta konkurenčnost in prepoznavnost štajerskih vin. Projekt »Pubec« tako ni omejen le na promocijo mladih vin, ampak predstavlja tudi vzvod in orodje za večjo prepoznavnost vseh štajerskih vin in vinarjev na domačem trgu in v tujini.

Vinarji, povezani v projekt, beležijo večjo prodajo mladega vina, kupci pa mlado vino Pubec, tudi zaradi odmevnosti, pogosteje naročijo v gostinskih lokalih, kupijo v trgovinah ter umestijo med poslovna darila. Dogodek je v osmih letih projekta postal pomemben del družbenega dogajanja in povezuje Festival Stare trte ter martinovanje v strnjeno dogajanje, posvečeno Stari trti, vinu in kulinariki.

Pomemben vidik sodelovanja pa je tudi javno-zasebno partnerstvo z Zavodom za turizem Maribor. V javnem zavodu tovrstne pobude podpirajo in se s svojim delovanjem tudi sami trudijo dvigniti nivo vinskih prireditev, ki stremijo k edukaciji uporabnika ter mu v stičiščih, kot je Hiša Stare trte, poskušajo predstaviti in odkriti pomembnost vinarstva na Štajerskem.

Od 27. novembra bo 18 mladih štajerskih vin Pubec tudi v prodaji.

Kdo so pubeci 2023?

Tudi letos je v projekt združena raznolika druščina vinarjev, med katerimi najdemo največje vinske kleti in tudi manjše, družinske vinogradnike. Pubeci 2023 so Vinogradništvo Cvitanič, Hiša vin Emino, Vino Falot, Kmetija Fleisinger, Vinarstvo Hafner, Vinogradi Horvat, Vino Jarc, Vina Jaunik, Vino Krajnc, Vino Leber, Vinogradništvo Mukenauer, Vinogradništvo Mulec, Puklavec Family Wines, Radgonske gorice, Rigo Vino, Steyer vina, Vina Toplak in Vino Valdhuber.

Leonida Gregorič, vodja laboratorijev pri KGZS Maribor, ki vsa leta bdi nad kakovostjo štajerskih mladih vin Pubec, poudarja: »Leto 2023 je znova nekaj posebnega. Cvetenje je bilo kasnejše, kot v prejšnjem letu zato so tudi letošnje trgatve potekale nekoliko kasneje. Vreme nam je skozi celo poletje nagajalo z ekstremi, od toče točo in močnega dežja, do suše.
Na zavodu, kjer spremljamo dozorevanje grozdja, ugotavljamo, da na določenih legah, določene sorte dosegajo dobro kakovost. A so vseeno izzivi pridelovalcev, kletarjev in enologov letos precejšnji. Znanje bo tisto, ki bo odločilno pri doseganju kakovosti, kot smo jo pričakovali«.

8. Salon štajerskih mladih vin v Mariboru

Z osmim salonom obeležuje projekt Pubec devet let uspešnega povezovanja štajerskih vinarjev. Deveto leto Pubeca pa obiskovalcem predstavlja tudi novo lokacijo. Letos bodo vinarji svoja vina predstavili na novi, butični lokaciji v Minoritski cerkvi. Vinarji, kulinarika in dobra glasba na pokušnjo vin, ki nosijo letnico 2023, vabijo v petek, 3. novembra, med 17. in 22. uro.

Borut Cvetko, organizator in pobudnik projekta Pubec, o letošnji sezoni in dogodku: »Veseli me, da tudi letos pri Pubecu ponovno sodeluje kar 18 štajerskih vinarjev, kar pomeni, da so projekt prepoznali kot pravo priložnost, za najboljšo promocijo štajerskega vina. Ta so letos prav tako dobra, ne glede na izzive, ki smo jih imeli s slabim vremenom. Štajerska steklenica Pubec je tista dišeča, sveža in pa seveda mlada, takšno, kot si štajersko mlado vino predstavljamo. Mariborski dogodek Pubec je ponovno dobrodelen in bomo od vsake vstopnice, 1 € namenili za dobrodelne namene društvu za otroke z motnjami v razvoju, Namesto pike vejica«.

5. Salon štajerskih mladih vin v Ljubljani

Pubeci pa bodo letos, petič, ponovno osvajali tudi Ljubljano in se s tem predstavili tudi publiki v osrednji Sloveniji. Domicil Pubeca ostaja Festivalna dvorana, kamor vas vabijo v sredo, 8. novembra med 17. in 22. uro.

Čudovit ambient Plečnikove Festivalne dvorane, 18 vinarjev, oba dogodka pa bo pospremila odlična štajerska kulinarika, pripravljena na inovativen način izpod spretnih prstov kuharskih mojstrov mariborske restavracije Bro Sis in seveda glasba štajerskega Chizz banda.

Na zdravje dobrodelnosti

Organizatorji sporočajo, da bodo od vsake prodane vstopnice za mariborski dogodek donirali 1 EUR društvu Namesto pike vejica. Dobrodelno gesto letos ponavljajo in vabijo tudi vas, da na 1919 pošljete SMS s ključno besedo VEJICA5.

Kako do vstopnic?

Število vstopnico za oba dogodka je letos omejeno. Ljubitelji mladega vina in dobrega druženja si jih lahko zagotovijo v predprodaji na Eventimu – https://www.eventim.si/si/izvajalec/pubec-2023-2698/profile.html  in pol ure pred dogodkom, na lokaciji dogodka.

V ceno vstopnice je vštet spominski kozarec, glasba in degustacija štajerskih mladih vin.

Kaj nas čaka?

Pubeci 2023 se bodo letos predstavili:

MARIBOR: v petek, 3. november ob 17:00 v Minoritski cerkvi
MARIBOR: torek, 7. november ob 15:00 v Europarku
LJUBLJANA: sreda, 8. november ob 17:00 v Festivalni dvorani
LJUBLJANA: petek, 17. november ob 16:00 v nakupovalnem središču ALEJA (Šiška)
CELJE: petek, 24. november ob 17:00 v nakupovalnem središču CITYCENTER

Kaj je »Pubec«?

S projektom »Pubec«, kakor se imenuje tudi skupna blagovna znamka, se ustvarja povezovanje štajerskih vinarjev, ki pridelujejo mlado vino. Z enotnim in celovitim pristopom na trgu štajerski vinarji želijo doseči večjo prepoznavnost in moč na slovenskem trgu ter tudi na trgu sosednjih držav.

Promocija in prepoznavnost vinarjev, ki skupaj nastopajo na trgu ter predstavljajo Štajersko kot glavno destinacijo za mlada vina, ter mladega vina kot posebne »zvrsti« in večja priljubljenost le-tega sta prav tako pomembna cilja projekta.

Kdo je »Pubec«?

»Pubec« – ime, ki ga vsi Slovenci prepoznajo kot nekaj štajerskega. »PUBEC« je štajerski izraz za fanta, dečka. »Pubec« ali fant kot dorasel mlad moški v projektu »PUBEC« nagajivo simbolizira mlado vino. Obenem se poimensko sklada s Štajersko regijo, ki jo projekt kot tak tudi povezuje. V enem nazivu povezuje dvoje; v prenesenem pomenu mladostno nagajivost mladega vina in regijo, iz katere le-to izhaja.

Ni vsako mlado vino Pubec. Pubec je mlado vino, ki ga pridelajo štajerski vinarji, pridruženi k projektu Pubec. Pubeci se zavedajo pomena povezovanja in sodelovanja, podpirajo skupni nastop, imajo znanje in kvalitete, da postavijo Štajersko na zemljevid kot top vinsko destinacijo. Biti Pubec je več kot le biti vinar ali pridelovalec vina. Je moralna obljuba vračati lokalnemu okolju in prispevati k družbi ter razvoju. Biti Pubec je zaveza k trajnostno naravnanemu turizmu, k varovanju okolja in k ozaveščanju o pitju vina. Biti Pubec je ponos in veselje.

Mlado vino »Pubec« – karakteristike

Mlado vino »Pubec« je belo vino, lahko je bela sorta ali mešano belo vino, zvrst iz vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija. Vino vsebuje med 10,5 in 12,5 vol % alkohola in spada med suha ali polsuha vina z vsebnostjo skupnih kislin med 5,5 in 7,00 g/l. Vsebnost nepovretega sladkorja do največ 12 gramov. Mlado vino »Pubec« vsebuje nizke vsebnosti prostega in skupnega žvepla. Glavne senzorične lastnosti mladega vina »Pubec« so sijoč videz, iskriva barva, po vonju je prijetno dišeč z nežno zaznavno cvetno-sadno cvetico in po okusu ima poudarjeno svežino, iskrivost, lahkotnost, sadnost, pitnost in harmoničnost. Mlada vina Pubec prepoznamo tudi po tem, da vrat steklenice krasi značilna obešanka z znanim rumenim metuljčkom.

Znanstveniki UM uvrščeni med 0,35 % najboljših znanstvenikov na svetu

Žiga Kastelic
-
0
Znanstveniki UM uvrščeni med 0,35 % najboljših znanstvenikov na svetu

Univerza v Mariboru se veseli velikih uspehov svojih raziskovalcev. Tudi letos je bil namreč objavljen seznam 2 % najboljših znanstvenikov na svetu, kamor se je uvrstilo kar nekaj mariborskih raziskovalcev.

Stanfordova lestvica prinaša veliko mariborskih raziskovalcev

Stanfordova lestvica je v svoji študiji zajela več kot 10 milijonov avtorjev del objavljenih v mednarodni periodiki. Znanstveniki so razvrščeni v 22 znanstvenih področij in 174 podpodročij.

Na Univerzi v Mariboru se najvišje na tej lestvici uvršča prof. Matjaž Perc (Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM), sledita mu izr. prof. dr. Matjaž Finšgar in prof. dr. Željko Knez (oba iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UM).

Vsi trije so uvrščeni med 0,35 % najvišje rangiranih znanstvenikov.

Raziskovalci Univerze v Mariboru med 2 odstotkoma

Med 2 % najboljših na svetu na Stanfordovi lestvici so se od sodelavcev Univerze v Mariboru uvrstili tudi:

  • prof. dr. Janez Brest,
  • prof. dr. Sandi Klavžar,
  • prof. dr. Maja Rupnik,
  • doc. dr. Selestina Gorgieva,
  • izr. prof. dr. Sabina Fijan,
  • izr. prof. dr. Vanja Kokol,
  • zasl. prof. dr. Peter Glavič,
  • prof. dr. Tone Lerher,
  • prof. dr. Vili Podgorelec,
  • izr. prof. dr. Maša Knez Marevci,
  • prof. dr. Mojca Škerget,
  • prof. dr. Peter Kokol,
  • prof. dr. Aleš Holobar,
  • prof. dr. Marjan Mernik,
  • prof. dr. Iztok Fister,
  • prof. dr. Zdravko Kravanja,
  • prof. dr. Matej Vesenjak,
  • doc. dr. Nejc Novak,
  • prof. dr. Aleš Gregorc,
  • prof. dr. Denis Đonlagić.
1...552553554...2.151Stran 553 od 2.151