Univerza v Mariboru se veseli velikih uspehov svojih raziskovalcev. Tudi letos je bil namreč objavljen seznam 2 % najboljših znanstvenikov na svetu, kamor se je uvrstilo kar nekaj mariborskih raziskovalcev.
Stanfordova lestvica prinaša veliko mariborskih raziskovalcev
Stanfordova lestvica je v svoji študiji zajela več kot 10 milijonov avtorjev del objavljenih v mednarodni periodiki. Znanstveniki so razvrščeni v 22 znanstvenih področij in 174 podpodročij.
Na Univerzi v Mariboru se najvišje na tej lestvici uvršča prof. Matjaž Perc (Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM), sledita mu izr. prof. dr. Matjaž Finšgar in prof. dr. Željko Knez (oba iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UM).
Vsi trije so uvrščeni med 0,35 % najvišje rangiranih znanstvenikov.
Raziskovalci Univerze v Mariboru med 2 odstotkoma
Med 2 % najboljših na svetu na Stanfordovi lestvici so se od sodelavcev Univerze v Mariboru uvrstili tudi:
Inštitut 8. marec je na svojem Facebook profilu delil opozorilo vladi, da bodo rezi vplivali tudi na dijake in študente. Govora je namreč o vladni odločitvi, da bo »zarezala« v socialne prejemke, med katere spadajo tudi štipendije dijakov in študentov.
Rezi socialnih transferjov vplivajo na študente in dijake
»Komu bo treba kakšno pravico vzeti,« je pred meseci dejal predsednik vlade, ko so poplave povzročile dodatne pogovore o spremembah proračuna za prihajajoči leti. Hitro je postalo jasno, da se načrtujejo rezi v socialne transferje, kar ima vpliv na mlade. Seveda so v prvi vrsti tu štipendije kot poglavitveni socialni transferji, ki se ne bi usklajevali z inflacijo. Tu pa je še obljuba o dvigu subvencije za študentsko prehrano, ki je splavala po vodi. O tej situaciji je ministru Luki Mescu poslansko vprašanje namenil tudi Tomaž Lisec, poslanec SDS.
Luč so na situacijo posvetili tudi pri I8M, kjer so zapisali: »Opozarjamo, da odločitev vlade, da zareže v socialne prejemke, zadeva tudi dijake. Konkretno dijak, ki je kot prejemnik državne štipendije umeščen v najnižji razred, trenutno prejema 129,44 evra državne štipendije.
Ob napovedanih socialnih rezih bo njegova štipendija vsak mesec nižja za 9,45 evra.« Podali so tudi primer, ki zadeva študente: »Študent, ki je kot prejemnik državne štipendije umeščen v najnižji razred, trenutno prejema 258,87 evra državne štipendije. Ob napovedanih socialnih rezih bo njegova štipendija vsak mesec nižja za 18,90 evra.«
Inštitut 8. marec vlado poziva naj si premisli
»V kakšno situacijo bo vlada potisnila takšnega dijaka in študenta? Naj kar zapustita izobraževanje, saj to zanju ni obvezno, in pričneta z delom? Kako se potem čudimo, da podatki še danes kažejo, da med tistimi, ki zaključijo univerzitetno izobraževanje skoraj ni tistih z nižjim ekonomskim statusom? Bo to postala realnost že v srednješolskem izobraževanju? Za kaj si prizadeva država in kam, v kakšno situacijo potiska nekatere dijake in študente?« so se vprašali pri Inštitutu 8. marec.
»Nesprejemljivo je, da bodo študenti iz družin, ki se komaj prebijejo iz meseca v mesec, s socialnimi rezi potisnjeni v še večje stiske in v še večjo revščino,« so poudarili strahove, ki jih imajo dijaki in študenti ob vstopu v novo študijsko leto. »Nesprejemljivo je jemati tistim, ki imajo najmanj,« so dodali in zaključili s pozivom vladi naj si premisli.
V globalnem prizadevanju za ozaveščanje o raku dojk je oktober razglašen za rožnati mesec. Rožnati mesec je mesec prizadevanj za izobraževanje tistih, ki jih skrbi bolezen, vključno z zgodnjim prepoznavanjem ter znaki in simptomi, povezanimi z rakom dojke.
Rak dojke in rizični dejavniki
Rak dojk je še danes en od najpogostejših rakov, ki jih srečujemo pri onkoloških bolnikih. Predstavlja okoli 30 % vseh rakov. Kar v 99 % prizadene ženske, najpogosteje pa prizadene ženske starejše od 35 let. Ker rak lahko preraste v invazivno obliko, torej se bo razširil na celo telo, je pomembno, da ga najdemo čim prej, kar pa lahko ženske dosežejo s samopregledovanjem, ki je še posebej pomembno po 35 letu starosti.
Dva rizična dejavnika smo že omenili, to sta ženski spol in starost nad 35 let. Pomembni dejavniki tveganja pa so tudi družinska anamneza, saj je rak dojke deden. Vprašanje so tudi druge bolezni dojke, predvsem različni zasevki, ki na začetku še niso kancerogeni. Če so le te bile prisotne, je bolnik v večji nevarnosti za razvoj raka.
Mesec ozaveščanja o raku dojk je letna mednarodna zdravstvena kampanja, ki jo vsako oktober organizirajo velike dobrodelne organizacije za boj proti raku dojk, da bi povečali ozaveščenost o tej bolezni in zbrali sredstva za raziskave njenega vzroka, preprečevanja, diagnoze, zdravljenja in zdravljenja.
Dogodek se je začel kot nacionalni mesec ozaveščanja o raku dojk (NBCAM) oktobra 1985. To je bilo partnerstvo med American Cancer Society in farmacevtskim oddelkom Imperial Chemical Industries za promocijo mamografov kot najučinkovitejšega orodja za boj proti raku dojk. Mamografija je ime za radiološko tehniko, kjer dojko stisnemo med dve plošči in jo slikamo z rentgenom. Tako dobimo 2D sliko dojke, kjer lahko vidimo, ali se je konsistenca dojke kakorkoli spremenila.
S pomočjo nekdanje prve dame Betty Ford, ki je preživela raka dojke, se je začela tedenska pobuda za ozaveščanje o raku dojke. Betty Ford so zboleli za rakom dojke, ko je bil njen mož Gerald Ford predsednik ZDA. Zaradi tega je Betty lahko pritegnila več pozornosti na bolezen.
Leta 1992 je bila roza pentlja prvič uvedena kot del kampanje.
V počastitev rožnatega meseca 2015 je Etiopsko združenje osebja SZO (WESA) organiziralo srečanje o ozaveščanju žensk o raku dojk, na katerem je dr. Fikir Melese, predsednik WESA, poučeval tehnike samopregledovanja dojk. Usmeritev je vključevala posodobitve trenutnega položaja raka v Etiopiji in preprečevanje raka dojke.
»Smo Svetovna zdravstvena organizacija, globalni organ za zagotavljanje zdravja ljudi po vsem svetu; prav tako bi morali biti proaktivni pri zagotavljanju zdravja za naše lastno osebje, zase,« je dejal dr. Fikir in pojasnil motivacijo, da WESA organizira takšno orientacijski program.
V mesecu oktobru je tako dobro nositi roza pentljo, da skupaj opozarjamo na pomen samopregledovanja in skrbi za svoje telo. Lahko pa izbirate tudi med več odtenki roza, zato vam predstavljamo, še ostale barvne kombinacije.
Bi znal na pamet odgovoriti na vprašanje o tem, koliko stara je naša luna? Verjetno ne. Stara je 4,46 milijarde let, kar je osvežena številka, ki se je spremenila zaradi vzorcev, ki jih je z našega meseca vzela ekipa astronavtov na misiji Apollo 17. Raziskovalci so z novo študijo spremenili, kar smo vedeli o luni. Kar 40 milijonov let starejša je, kot smo mislili.
Raziskava vzorcev z lune, ki jih je prinesel Apollo 17
Študijo, ki so jo vodili raziskovalci iz muzeja Field in Univerze v Glasgowu, je omogočila tomografska naprava za atomsko sondo Northwestern University, ki je »zakoličila« starost najstarejšega kristala v vzorcu. Z razkritjem starosti kristalov cirkona, ki so jih našli skrite v prahu, zbranem z Lune, so raziskovalci lahko sestavili časovnico nastanka Lune. Študija je bila objavljena v reviji Geochemical Perspectives Letters.
Lunino cirkonovo zrno pod mikroskopom Foto: on northwestern
»Ta študija je dokaz izjemnega tehnološkega napredka, ki smo ga dosegli od leta 1972, ko se je zadnja misija s posadko vrnila na Zemljo,« je dejal Dieter Isheim iz Northwesterna, ki je soavtor študije. »Ti vzorci so bili prineseni na Zemljo pred pol stoletja, a šele danes imamo potrebna orodja za izvajanje mikroanalize na zahtevani ravni, vključno s tomografijo atomske sonde,« je dodal.
Analiza atomov po atomih je raziskovalcem omogočila prešteti, koliko atomov v kristalih cirkona je bilo izpostavljenih radioaktivnemu razpadu. Ko atom razpade, oddaja protone in nevtrone, da se pretvorijo v različne elemente. Uran na primer razpade v svinec. Ker so znanstveniki ugotovili, koliko časa traja, da se ta proces odvije, lahko starost vzorca ocenijo na podlagi deleža atomov urana in svinca.
Starost lune se je spremenila zaradi študije
»Radiometrično datiranje deluje nekoliko kot peščena ura,« je povedal Philipp Heck iz muzeja Field, višji avtor študije. »V peščeni uri pesek teče iz ene strani v drugo, pri čemer čas kaže kopičenje peska v spodnjem delu. Radiometrično datiranje deluje podobno s štetjem števila starševskih atomov in števila hčerinskih atomov, ki so jih transformirali. Potek časa je nato mogoče izračunati, ker je stopnja transformacije znana.«
Pred več kot 4 milijardami let, ko je bil sončni sistem še mlad in je Zemlja še rasla, je vanjo trčil ogromen objekt v velikosti Marsa. Ogromen kos se je odlomil od Zemlje in oblikoval Luno, energija trka pa je stopila skalo, ki je sčasoma postala Lunina površina.
»Ko je bila površina tako staljena, se kristali cirkona niso mogli oblikovati in preživeti,« je dejal Heck. »Vsi kristali na Lunini površini so morali nastati po tem, ko se je ta lunarna magma ohladila. V nasprotnem primeru bi se stopili in njihovi kemični podpisi bi bili izbrisani,« je še dodal.
Astronavtska obleka Roberta Evansa, ki jo je nosil leta 1972 na misiji Apolla 17. Prav ta misija je z lune prinesla vzorce, ki so zdaj dokazali, da je luna starejša, kot smo mislili. Foto: PenelopeB iz iStock
Ker so kristali morali nastati po ohladitvi oceana magme, bi določitev starosti kristalov cirkona razkrila najmanjšo možno starost Lune. Toda, da bi natančno določili največjo možno starost Lune, so se raziskovalci obrnili na instrumente za tomografijo z atomsko sondo Northwestern.
»Pri tomografiji z atomsko sondo začnemo z izostritvijo kosa luninega vzorca v zelo ostro konico z uporabo mikroskopa z usmerjenim ionskim žarkom, skoraj kot zelo eleganten šilček za svinčnike,« je dejal Greer. »Nato uporabimo UV-laserje za izhlapevanje atomov s površine te konice. Atomi potujejo skozi masni spektrometer in kako hitro se premikajo, nam pove, kako težki so, kar nam nato pove, iz česa so narejeni.«
Luna je za 40 milijonov starejša kot smo mislili
Po določitvi materialov v vzorcu in izvedbi radiometričnega datiranja so raziskovalci ugotovili, da so najstarejši kristali stari približno 4,46 milijarde let. To pomeni, da mora biti luna stara vsaj toliko. Raziskovalci so tako ugotovili, da je luna 40 milijonov let starejša, kot smo mislili do zdaj.
Pomembno je vedeti, kdaj je nastala Luna, je dejal Heck, ker je »luna pomemben partner v našem planetarnem sistemu. Stabilizira Zemljino rotacijsko os. To je razlog, da ima dan 24 ur. To je razlog, da imamo plimovanje. Brez lune bi življenje na Zemlji izgledalo drugače. To je del našega naravnega sistema, ki ga želimo bolje razumeti, naša študija pa predstavlja majhen košček sestavljanke v tej celotni sliki.«
Študijo sta podprla NASA in štipendija Women's Board Women in Science Graduate Fellowship muzeja Field.
Janez Janša je na družbenem omrežju X med svoje sledilce podelil nadvse zanimivo objavo. »Vrag je odnesel šalo. Oborožite se. Legalno.« Že v naslednjem stavku se je zahvalil vsem, ki so predhodno objavo o legalnem oboroževanju delili hote in nehote. Tu je, kot je zapisal, mislil predvsem na radikalizirane medijske zvezde. Redko pa se zgodi objava kritike Janeza Janša, ki ne vsebuje omembe druge politične strani, slovenske osamosvojitve in v zadnjem času tudi migrantov. Marsikdo, ki je videl objavo, je pozval k obtožbi nekdanjega predsednika vlade. Pri tem pa je jasno, da gre za še eno v vrsti objav, ki je namenjena deljenju slovenskega naroda v času krize oziroma ko bi se morali truditi, da ostane družba strpna.
»Poziv so pametni razumeli,« je zapisal in pri tem rahlo požalil vse tiste, ki njegovega zapisa »niso razumeli« ali ne želijo razumeti zaradi povezav z razširjanjem sovražnosti in nasilja. »Pametni in odgovorni ga bodo upoštevali,« je dodal in pri tem nakazal na to, da se bodo oborožili le pametni in odgovorni. Očitno se lastništvo orožja v stilu zahodnjaškega stereotipa zdaj povezuje s pametjo. »Ostali pa bodo zaupali Golobu, Poklukarju in Šarcu (ali celo Jenullu, Kovačevi, Mukiju in paradam »ponosa«), da so sposobni zavarovati Slovenijo in tudi njih osebno zaščititi v primeru terorističnih napadov,« pa je nato za ne-pametne in ne-odgovorne opisal vse tiste, ki se ne strinjajo z njegovo ideologijo pameti in oboroževanja.
Ker pa je omrežje X daleč od resničnega življenja – četudi razkriva resnične misli ljudi – je to obrodilo sadove v bizarnih odzivih na njegove zapise. Med najpogostejšimi so seveda vprašanja bivšemu premierju, če mu je zmanjkalo denarja in bi želel ponovno prodajati orožje, ki mu je še ostalo od osamosvojitvene vojne. Tu so še žalitve, ki jih ni malo.
Janša pri vsem tem dodaja, da je danes pismenim jasno vsaj troje. Tu misli na:
da lahko z veliko verjetnostjo pričakujemo zaostrovanje varnostnih razmer
da sedanja oblastna garnitura niti od daleč ni sposobna pravočasnih ocen, priprav in ukrepanja
da je zato vsak upravičen in dolžan za zaščito svoje družine in države storiti vse, kar je v okviru ustavnega reda mogoče.
Se lahko zgodi prihodnost, kjer se njegove besede in opozorila uresničijo? Seveda. Kakšne posledice pa bi bile v tem primeru za slovensko družbo in politiko pa je veliko vprašanje. Kaj pa, če bi namesto oboroževanja pozval h kupovanju knjig? To je namreč eden od odzivov, ki je sledil njegovemu zapisu. »Vrag je vzel šalo. Oborožite se. S sknjigami.« Njegov avtor je Damjan Zorc, ki je v preteklosti že inovativno obračal odzive političnih veljakov.
Družbena omrežja so dala ljudem možnost objavljanja misli in besed, ki pri tem ne prečkajo skorajda nobene cenzure – očitno tudi ne miselne cenzure, če je nekaj sploh dobro objaviti. Tako lahko preberemo, da je »oboroženo ljudstvo odlična ideja« saj si »oblast manj upa, če je v vsakem domu AK-47«
Nasilje rodi nasilje. Na družbenih omrežjih in v resničnem življenju. Nekje je bolj pomembno, drugod pa ni brez pomena, saj ima vseeno vpliv. Pozivanje k oborožitvi s strani enega najbolj vidnih ljudi v Sloveniji, ki je od konca svojega mandata že omenil državljansko vojno, ni pametna odločitev, kaj šele rešitev. Resničen je le strah, ki se s tem širi med ljudi. In tega naša družba ne rabi.
Ponovno je Janez Janša s svojim sporočilom našel luknjo v pozornosti naše koalicije, ki se bolj ukvarja z lastno identiteto. »Poziv Janeza Janše k oboroževanju je najmanj neodgovorno, neokusno, celo nevarno početje, ki ogroža tudi delovanje varnostnega aparata v Sloveniji. Zato resno obsojam takšne provokacije, ki lahko vodijo do novega sovraštva in nasilja v naši družbi,« je povedala predsednica Socialnih demokratov, Tanja Fajon. Na eni strani odziv, na drugi strani pojasnitev predstavnika za odnose z javnostjo PU Ljubljana, ki je sprva dejal, da z Janševim pozivom ni seznanjen in zato tudi ne more komentirati besed in dejanj, nato pa je slovenska policija objavila: »Ob pozivu prvaka opozicijske SDS Janeza Janše k oborožitvi pa policija poziva vse, naj ji pustijo opravljati svoje naloge.«« Ob izraelsko-palestinskem konfliktu policija poziva, naj se državljani vzdržijo kakršnih koli rasnih ali drugih nestrpnosti.
Ne zdi se, da bi se glede objave karkoli storilo, saj se v preteklosti take objave niso spoznale za protizakonite, ker imamo zakonodajo v svetu družbenih omrežij nekoliko za časom. In prej omenjena časovna tarča vladne situacije se zdi zadeta prav v srčiko s strani Janše, saj se vlada s težavami ukvarja na prav vseh frontah, kar pa pomeni, da nikjer ni polne moči. Smo jo zadnjič videli na parlamentarnih volitvah?
Politična igra zares ne pozna meja. Uporablja se vse, od epidemije do begunske krize, s ciljem deljenja ljudi in nabiranja volilnih glasov. Nekoč bo prepozno za spoznanje, da imajo besede politikov za lastno propagando dejanski vpliv na stanje in prihodnost naše države. Nekaj, kar se zdaj zdi manjši trik za pridobivanje simpatij, lahko postane resna posledica. Vrag bo vzel šalo ali pa jo je že. In pri tem se ni potrebno oboroževati, le kaj več prebrati. Upamo lahko le, da za to ni prepozno. Škoda bi bilo, da se uresničijo besede, da je Slovenec Slovencu najhujši sovražnik, ko se ukvarja z neobstoječo zunanjo grožnjo.
Ljubljana bo v začetku novembra že tradicionalno postala evropska prestolnica sedme umetnosti. 34. Liffe (Ljubljanski mednarodni filmski festival), ki bo potekal med 8. in 19. novembrom bo ponudil pregled najbolj sveže izbrane filmske produkcije. Kot je ob predstavitvi letošnjega filmskega programa izpostavil programski direktor festivala Simon Popek je letošnji izbor zelo drzen: “Zadovoljen sem s tem, koliko drznih del bomo prikazali letos – drznih tako v formalnem smislu kot po politični nekorektnosti.”
Tradicionalnim lokacijam se pridružuje nova dvorana
Festival bo kot je že ustaljeno potekal na različnih prizoriščih v prestolnici, nekaj filmov pa si bo mogoče ogledati tudi v Mariboru (Maribox), Novem mestu (Anton Podbevšek Teater Novo mesto) in Celju (Kino Metropol Celje).
V Ljubljani bo festival gostoval na šestih festivalskih prizoriščih: v Linhartovi in Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, Kinodvoru, Slovenski kinoteki, Kinu Bežigrad in letos prvič – v dvorani Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani – UL AGRFT, ki zapolnjuje vrzel pomanjkanja dvoran ob zaprtju Kina Komuna.
Trinajst celovečercev bo na ogled tudi v sistemu videa na daljavo (VOD), praksa, ki ostaja še iz koronskih časov. Foto: igoriss iz iStock
89 celovečercev in trije sklopi kratkih filmov
Na ogled bo 89 celovečernih filmov in trije sklopi kratkih filmov v skupno 10 programskih sklopih. Poleg ustaljenih: Perpektive, Predpremiere, Kralji in kraljice, Panorama svetovnega filma, Ekstravaganca, Kinobalon (otroški in mladinski program), Jadranske mreže festivalov in Evrope na kratko (tekmovalnega programa kratkega filma); bo Retrospektiva letos posvečena italijanskemu političnemu filmu, z kar osmimi celovečerci se bodo poklonili velikanu Francescu Rosiju; Fokus pa bo namenjen argentinski kinematografiji.
Priscilla | Official Trailer HD | A24
Med Predpremierami bo najbrž največje pozornosti deležen novi celovečerec grškega ekscentrika Jorgosa Lantimosa, domišljijska kostumska drama Nesrečna bitja, ki je bila okronana z beneškim zlatim levom, ali pa Priscilla, biografska drama, v kateri velika analitičarka popkulture Sofia Coppola z nove perspektive pogleda na mit kralja rokenrola.
POOR THINGS | Official Teaser | Searchlight Pictures
Številne festivalske nagrade
Podelili bodo več festivalskih nagrad, 10 filmov iz sklopa Perspektive pa se poteguje za glavno nagrado festivala – vodomec. O nagrajencu bo odločala tričlanska žirija v sestavi scenaristke in dramaturginje Ize Strehar, direktorja Mednarodnega filmskega festivala v Tirani Agrona Domija in režiserja Luisa Fulvia Baglivija.
Ob že omenjeni bodo podelili še nagrado FIPRESCI mednarodne žirije svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev, nagrado za najboljši kratki film, nagrado žirije Art kino mreže Slovenije in nagrado občinstva zmaj. Kinotripova mladinska žirija
si bo ogledala pet celovečernih filmov iz različnih programskih sklopov, ki prikazujejo
zgodbe njihovih (filmskih) vrstnikov oziroma se dotikajo tem, aktualnih in pomembnih za
mlade ter podelila tudi nagrado mladinske žirije Kinotrip.
Festival bodo otvorili Varuhi formule
Festival bo otvoril film Varuhi formule (Čuvari formule; Srbija, Slovenija, Severna Makedonija, Črna gora, 2023), režiserja Dragana Bjelogrlića, ki razkriva ozadje dogodkov neposredno po dolgo zamolčani nuklearni nesreči v srbski Vinči, ki so pripeljali do prelomnega izuma v medicini.
Varuhi formule | v kinu od 16.11.2023
Film bo v času festivala na programu tudi v Mariboru, Celju in Novem mestu v programskem sklopu Predpremiere.
Znižane vstopnice za študente
Cena ene vstopnice za filme v Ljubljani bo 6,80 EUR, s popustom za mlajše od 25 let, starejše od 65 let in upokojence (6,20 EUR). Cenejše bodo tudi vstopnice v programskih sklopih Kinobalon in Retrospektive (5 EUR), ter za filma Čuden način življenja (3,50 EUR) in Trenque Lauquen (4 EUR). V času predprodaje vstopnic, ki poteka do 7. novembra ponujajo posebne festivalske popuste ob nakupu večjega števila vstopnic. V drugih mestih bo enotna cena vstopnica za ogled filma 6 EUR.
Več informacij o vstopnicah in filmskem programu dobite na povezavi. Nekaj predlogov za Liffe 2023 pa sledi v nadaljevanju.
Popolnoma jasno je, kaj pričakujemo od robotskega sesalnika. Avtonomnost. Da ga zlahka pošljemo čistit kadarkoli, posebej kadar ni nikogar doma in smo prepričani, da se nikjer ne bo zagozdil in ničesar uničil. Realnost je večinoma drugačna. Večina robotskih sesalnikov ne vidi predmetov, zato se vanje zapletajo ali jih po nepotrebnem porivajo pred sabo. Seveda so izjeme. Te potrjujejo, da se prihodnost domačih pomočnikov izboljšuje, saj vse natančneje dojemajo okolico, potreba po pogostem vzdrževanju pa se zmanjšuje.
Avtonomnost robota je visoko na seznamu ciljev ameriškega podjetja iRobot. Robotski sesalniki Roomba so že lani dobili operacijski sistem iRobot OS, ki dovoli, da se učijo. Spoznavajo prostor in spreminjajoče razmere ter preko nadgradenj pridobivajo nove funkcije in sposobnosti. Med drugim veščino prepoznavanja in izogibanja predmetom, ki se lahko znajdejo na robotovi poti. Verjemite, da se tam lahko znajde marsikaj. Celo stvari, ki zlahka povzročijo veliko škode.
Predstavljajte si, da morate robotski sesalnik zagnati na daljavo preko aplikacije. Nič posebej zahtevnega. Robot bo začel sesati in če je opremljen s krpo, tudi brisati. Nato boste v nekem trenutku dobili obvestilo, da se je zapletel in potrebuje pomoč. Torej ni opravil, kar ste od njega zahtevali. Tla so še vedno umazana.
Žal je to pogost primer celo pri nekaterih sesalnikih, ki sicer obljubljajo, da so sposobni prepoznati vse mogoče. Izkaže se, da to ni čisto res.
Sesalniki družine Roomba dejansko naredijo tisto, kar obljubljajo. Prepoznajo predmete, ki jih imajo »zapisane« v svoji pameti ter se izognejo tudi tistim, za katere ocenijo, da jim lahko povzročijo težavo. Nobenih presenečenj. Robotski sesalnik se ne bo zapletel v brezbrižno odvržen kabel in obstal, ravno tako ne bo ničesar prevrnil ali potiskal pred seboj. Vsemu, za kar bo ocenil, da mora pustiti pri miru, se bo izognil v širokem loku.
Sposobnost izmikanja bo znala ceniti posebna kategorija uporabnikov. Lastniki domačih ljubljenčkov. Zgodi se, da se kužek ponečedi in nato običajni robot kupček razmaže vse naokoli in po sebi. Očistiti prostor je nato verjetno lažje, kot očistiti robota. Da bi izpostavili sposobnost robotskih sesalnikov Roomba družine J, je iRobot podal smelo obljubo P.O.O.P. (Pet Owner Official Promise). Tako zelo verjamejo v delovanje prepoznave predmetov, da v roku enega leta od nakupa zagotavljajo menjavo robota, v primeru, da zataji in kupček vseeno povozi.
Sposobnost prepoznave predmetov ves čas nadgrajujejo, toda šele takrat, ko so prepričani, da je robot sposoben predmet prepoznati v različnih okoliščinah. Zelo težko je na primer videti bel ušesni čepek brezžičnih slušalk na beli preprogi ali črn kabel na preprogi s črtastim vzorcem. Ker imajo roboti omenjene družine kamero za vidno svetlobo, se seveda porajata vprašanji glede varnosti in predvsem zasebnosti. Zadnje, kar bi si želeli, je, da bi vohunili. Seveda se vam česa takšnega ni treba bati, saj prepoznava predmeta poteka na napravi. Robot fotografij ne pošilja v internet. Sposobnost prepoznave bi sicer v tem primeru morda lahko bila nekoliko višja, toda to bi pomenilo preveliko grožnjo za varnost in zasebnost. Ta pa je razumljivo na prvem mestu.
Dojemanje okolice je toliko bolj pomembno pri robotih Roomba Combo J, ki tla posesajo in hkrati pobrišejo. Tu ne gre samo za sposobnost videnja predmeta pred sabo, temveč tudi za zaznavo podlage, kjer brisanje ne pride v poštev. Preproge in tekstilne obloge niso prijateljice vlage. Še dobro, da Roomba J7 in J9 krpo za brisanje v takšnem primeru dvigneta daleč stran na hrbet robota!
Računalniški vid še ni absoluten in absurdno bi bilo, da bi od robota pričakovali popolno prepoznavanje predmetov. Vendar to, kar že zna, še zdaleč ni slabo. A bistvo je drugje. Naprej obrnjena kamera je pogoj prepoznave, medtem ko bodo programski algoritmi iz leta v leto boljši. To je namreč bistvo strojnega učenja oziroma umetne inteligence, s katero se ponašajo roboti s sistemom iRobsot OS in je nedvomno njegova največja odlika.
Zdrav življenjski slog, ki vključuje zmerno uživanje alkohola, zdravo prehrano, redno telesno dejavnost, zdrav spanec in pogoste socialne stike, izogibanje kajenju in časa namenjenemu sedenju, zmanjšuje tveganje za depresijo, je pokazala nova raziskava.
Ekipa preučevala kombinacijo dejavnikov
V raziskavi je mednarodna skupina raziskovalcev, vključno z Univerzo v Cambridgeu in Univerzo Fudan, preučevala kombinacijo dejavnikov, vključno z dejavniki življenjskega sloga, genetiko, strukturo možganov ter našim imunskim in presnovnim sistemom, da bi prepoznala osnovne mehanizme
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije približno eden od 20 odraslih doživi depresijo, stanje pa predstavlja veliko breme za javno zdravje po vsem svetu. Dejavniki, ki vplivajo na nastanek depresije, so zapleteni in vključujejo mešanico bioloških dejavnikov in dejavnikov življenjskega sloga.
Da bi bolje razumeli razmerje med temi dejavniki in depresijo, so se raziskovalci obrnili na UK Biobank, biomedicinsko bazo podatkov in raziskovalni vir, ki vsebuje anonimizirane podatke o genetiki, življenjskem slogu in zdravju udeležencev.
S preučevanjem podatkov skoraj 290.000 ljudi – od katerih jih je 13.000 imelo depresijo –, ki so jih spremljali v devetletnem obdobju, je ekipa uspela prepoznati sedem dejavnikov zdravega načina življenja, povezanih z manjšim tveganjem za depresijo. To so bili:
zmerno uživanje alkohola
zdrava prehrana
redna telesna aktivnost
zdrav spanec
ne kajenje
nizko do zmerno preživljanje časa v sedečem položaju
Od vseh teh dejavnikov je dober nočni spanec – med sedem in devet ur na noč – naredil največjo razliko, saj je zmanjšal tveganje za depresijo za 22 odstotkov.
Pred ponavljajočo se depresivno motnjo je najbolj varovala pogosta socialna povezanost, ki je na splošno zmanjšala tveganje za depresijo za 18 odstotkov.
Zmerno uživanje alkohola je zmanjšalo tveganje za depresijo za 11 odstotkov, zdrava prehrana za šest odstotkov, redna telesna dejavnost za 14 odstotkov, ne kajenje za 20 odstotkov in nizko do zmerno preživljanje časa v sedečem položaju za 13 odstotkov.
Glede na število dejavnikov zdravega življenjskega sloga, ki se jih je posameznik držal, je bil razporejen v eno od treh skupin: neugoden, vmesni in ugoden življenjski slog. Posamezniki v vmesni skupini so imeli približno 41 odstotkov manjšo verjetnost, da bodo zboleli za depresijo v primerjavi s tistimi z neugodnim življenjskim slogom, medtem ko je bila v skupini z ugodnim življenjskim slogom 57 odstotkov manjša verjetnost.
Ekipa je nato pregledala DNK udeležencev in vsakemu dodelila oceno genetskega tveganja. Ta rezultat je temeljil na številu genetskih variant posameznika, ki so znano povezane s tveganjem za depresijo. Tisti z najnižjo oceno genetskega tveganja so imeli 25 odstotkov manjšo verjetnost, da bodo razvili depresijo v primerjavi s tistimi z najvišjo oceno – kar je veliko manjši vpliv kot način življenja.
Pri ljudeh z visokim, srednjim in nizkim genetskim tveganjem za depresijo je skupina nadalje ugotovila, da lahko zdrav življenjski slog zmanjša tveganje za depresijo. Ta raziskava poudarja pomen zdravega načina življenja za preprečevanje depresije, ne glede na genetsko tveganje osebe.
Profesorica Barbara Sahakian z Oddelka za psihiatrijo na Univerzi v Cambridgeu je dejala: »Čeprav lahko naš DNK – genetska roka, ki smo jo imeli – poveča tveganje za depresijo, smo pokazali, da je zdrav življenjski slog potencialno bolj pomemben.
»Nekateri od teh dejavnikov življenjskega sloga so stvari, ki jih imamo pod nadzorom, zato moramo poskušati najti načine, kako jih izboljšati – zagotoviti, da imamo dober spanec in obiskati prijatelje, na primer – lahko resnično spremeni življenja ljudi.«
Ekipa preučila številne dejavnike
Da bi razumeli, zakaj lahko zdrav življenjski slog zmanjša tveganje za depresijo, je ekipa preučila številne druge dejavnike.
Najprej so preučili posnetke možganov z magnetno resonanco nekaj manj kot 33.000 udeležencev in odkrili številne predele možganov, kjer je bil večji volumen – več nevronov in povezav – povezan z zdravim načinom življenja. Ti so vključevali palidum, talamus, amigdalo in hipokampus.
Nato je ekipa iskala označevalce v krvi, ki so kazali na težave z imunskim sistemom ali metabolizmom (kako predelamo hrano in proizvajamo energijo). Med označevalci, za katere je bilo ugotovljeno, da so povezani z življenjskim slogom, sta bila C-reaktivni protein, molekula, ki nastane v telesu kot odziv na stres, in trigliceridi, ena od primarnih oblik maščobe, ki jo telo uporablja za shranjevanje energije za pozneje.
Te povezave podpirajo številne prejšnje študije. Na primer, izpostavljenost stresu v življenju lahko vpliva na to, kako dobro smo sposobni uravnavati krvni sladkor, kar lahko privede do poslabšanja imunskega delovanja in pospeši s starostjo povezane poškodbe celic in molekul v telesu. Slaba telesna dejavnost in pomanjkanje spanja lahko poškodujeta sposobnost telesa, da se odzove na stres. Ugotovljeno je bilo, da osamljenost in pomanjkanje socialne podpore povečujeta tveganje za okužbo in povečujeta znake imunske pomanjkljivosti.
Pot od življenjskega sloga do imunskih in presnovnih funkcij najpomembnejša
Ekipa je ugotovila, da je bila pot od življenjskega sloga do imunskih in presnovnih funkcij najpomembnejša. Z drugimi besedami, slabši življenjski slog vpliva na naš imunski sistem in metabolizem, kar posledično poveča tveganje za depresijo.
Dr. Christelle Langley, prav tako z Oddelka za psihiatrijo na Univerzi v Cambridgeu, je dejala: »Navajeni smo misliti, da je zdrav način življenja pomemben za naše fizično zdravje, vendar je prav tako pomemben za naše duševno zdravje. Dober je za zdravje in kognicijo naših možganov, ampak posredno tudi s spodbujanjem bolj zdravega imunskega sistema in boljšega metabolizma.«
Profesor Jianfeng Feng z univerze Fudan in univerze Warwick je dodal: »Vemo, da se depresija lahko začne že v adolescenci ali mlajši odrasli dobi, zato bi morali mlade ljudi izobraževati o pomenu zdravega načina življenja in njegovem vplivu na duševno zdravje v šolah.«
Objavljeno v European Society of Human Reproduction and Embryology.
Študija se je osredotočila na raziskavo »Understanding Society«, da bi odkrila, kaj so tiste stvari, ki jih lahko preprečujemo s pravočasnimi ukrepi. Raziskovalci so odkrili povezavo med izgubo službe nosečnice ali njenega partnerja in povečanim tveganjem za spontani splav ali mrtvorojenost.
Študija raziskuje možne dejavnike, ki prispevajo k splavu in mrtvorojenosti
Študija, ki je bila objavljena v Human Reproduction, eni vodilnih svetovnih revij o reproduktivni medicini, je odkrila podvojitev možnosti za spontani splav ali mrtvorojenost po izgubi službe.
Raziskovalci, ki jih vodi dr. Selin Köksal z Inštituta za družbene in ekonomske raziskave Univerze v Essexu v Združenem kraljestvu, poudarjajo, da njihove ugotovitve kažejo na povezavo med izgubo službe in povečano verjetnostjo splava ali mrtvorojenosti in da študija ne more dokazati, da izguba služba povzroči izgubo nosečnosti.
»Potrebno bi bilo opraviti nadaljnje raziskave, da bi razumeli, ali izguba službe dejansko povzroča povečano tveganje za izgubo nosečnosti,« je dejala. »Rada bi analiziral socialno-ekonomske dejavnike, ki vplivajo na izgubo nosečnosti, v kontekstu, kjer so podatki za celotno populacijo na voljo prek administrativnih evidenc. Ti podatki lahko pomagajo razjasniti, ali obstajajo trdne vzročne povezave med izgubo službe in izgubo nosečnosti ter ali obstajajo določene socialno-ekonomske skupine v populaciji, ki je še posebej ogrožena, kot so ekonomsko negotovi zaposleni.«
»Zmožnost preučevanja povezave med izgubo službe in izgubo nosečnosti med različnimi socialno-ekonomskimi skupinami bi nam lahko pomagala razumeti, kako natančno je izguba službe povezana z večjim tveganjem za spontani splav ali mrtvorojenost. Ali je to posledica ekonomskih težav ali izkušenj z nepričakovan dogodek ali je to posledica izgube družbenega statusa? To so vprašanja, na katera upam odgovoriti v prihodnosti.«
Študija temelji na raziskavi »Understanding Society«
Študija temelji na podatkih raziskave »Understanding Society« v 40.000 gospodinjstvih v Veliki Britaniji med letoma 2009 in 2022. Vključuje 8142 nosečnosti, za katere so obstajali popolni podatki o datumu spočetja in izidu nosečnosti.
Od teh nosečnosti jih je 11,6 % spontano splavilo (947), kar je morda podcenjeno, saj mnoge nosečnosti ne preživijo dlje od prvega meseca in izguba nosečnosti lahko ostane neopažena. Bilo je 38 mrtvorojenih otrok, kar predstavlja 0,5 % spočetij, kar je v skladu z uradno statistiko Združenega kraljestva za mrtvorojenost.
Od 136 žensk, ki jih je prizadela lastna ali partnerjeva izguba službe, jih je 32 (23,5 %) spontano splavilo, ena (0,7 %) pa je rodila mrtvorojenega. Med 8006 ženskami, ki jih lastna ali partnerjeva izguba službe ni prizadela, jih je 915 (10,4 %) spontano splavilo in 37 (0,5 %) rodilo mrtvorojenih.
Razlogov za spontani splav je veliko
Soavtor prispevka, dr. Alessandro Di Nallo iz Dondena centra za raziskave družbene dinamike in javne politike na Univerzi Bocconi v Milanu, je dejal: »Razlogi za te povezave so lahko povezani s stresom, zmanjšanim dostopom do predporodnega zdravljenja nege ali sprememb življenjskega sloga.«
»Moje prejšnje raziskave kažejo, da izguba službe zmanjša verjetnost, da bi imeli otroke. To je morda zato, ker ljudje odlagajo svoje načrte za otroke v razmerah ekonomske negotovosti, lahko pa tudi zaradi drugih razlogov. Stres povzroči fiziološki odziv, ki sprošča hormoni, za katere je znano, da povečujejo tveganje za spontani splav ali prezgodnji porod. Zmanjšanje dohodka po izgubi službe bi lahko omejilo dostop in skladnost s predporodno oskrbo, tako da se tvegane nosečnosti odkrijejo pozno ali pa niso odkrite. Poleg tega čustveno nelagodje ob izgubi službe lahko spodbudi nezdravo vedenje, kot je uživanje alkohola, kajenje ali nezdrava prehrana.«
Dr. Köksal je dejala: »Naše ugotovitve so pomembne, saj odkrivamo potencialni socialno-ekonomski dejavnik, torej dejavnik, ki ga je mogoče preprečiti, za prekinitev nosečnosti in ga je mogoče obravnavati z učinkovitim oblikovanjem politik.«
»Pomembno je dvigniti ozaveščenost o zakonskih pravicah in zaščiti žensk na delovnem mestu med nosečnostjo, da se lahko ženske počutijo varnejše in imajo več možnosti, da svojo nosečnost sporočijo svojemu delodajalcu. Poleg tega ima lahko stres med nosečnostjo negativne učinke tako na mater kot na plod. Zagotavljanje psihološke podpore med nosečnostjo preko javnega zdravstvenega sistema je torej pomembno ne glede na delovni status ženske in partnerja.«
»V Združenem kraljestvu je nosečnost obdobje, ki ga dokaj dobro ščiti zakonodaja o trgu dela. Vendar pa ni zaščite pred izgubo zaposlitve za partnerje nosečnic, ki so odpuščene brez obvestila. Oblikovalci politik bi lahko na primer razmislili o razširitvi zaščite zaposlitve na delavk, katerih partnerke so noseče, saj naši rezultati kažejo, da je stabilnost zaposlitve partnerja za potek nosečnosti enako pomembna kot stabilnost zaposlitve ženske. Poleg tega je smiselno povečati ekonomsko podporo posameznikom – in njihovim partnerjem –, ki izgubijo zaposlitev, ker se je pokazalo, da je pomanjkanje ekonomske podpore eden glavnih vzrokov za stres in osebno stisko, kar lahko sčasoma poveča tveganje za izgubo nosečnosti.«
Omejitve študije vključujejo dejstvo, da so o nosečnosti in izgubi službe poročali sami in nanje lahko vplivata odpoklic in pristranskost glede tega, kar je družbeno zaželeno; drugi dejavniki so prav tako lahko povezani z izgubo službe in izgubo nosečnosti; in nazadnje raziskovalci ne vedo, ali ugotovitve držijo za različne socialno-ekonomske skupine.
»Socialna država Združenega kraljestva se osredotoča na boj proti revščini in nadomestila za brezposelnost so manj velikodušna kot v preostali Evropi – v povprečju le 34 % plače zadnje zaposlitve za šest mesecev. Zato bi bilo zanimivo videti, ali bi sistemi socialnega varstva boljši pri zmanjševanju psihosocialnih stisk ob izgubi službe,« je zaključil dr. Köksal.
Se še spomniš obsežnih in inovativnih zemljevidov igric? Vse bolj se zdi, da to postaja stvar preteklosti. Razvijalci igric nam ponujajo vse bolj napihnjene, prazne in mrtve zemljevide, ki pa so hkrati polni napornih in obveznih »stranskih« nalog, ki so pogosto tudi pogoj za napredovanje. Gledamo tebe, Ubisoft!
Premik v devetdesetih letih se zdi prazgodovina
Sredi devetdesetih se je v industriji video iger zgodilo nekaj izjemnega. Povečana procesorska moč v sodobnih konzolah in osebnih računalnikih ter odmik od oblikovalske občutljivosti linearnih arkadnih iger sta pripeljala do nove generacije izkušenj »odprtega sveta«. Verjetno se milenijci še spominjate, kakšno revolucijo so prinesli naslovi kot so Super Mario 64, Grand Theft Auto, Driver itd. Zavrgli so zamisel o ločenih zaporednih levelih in misijah ter omogočili igralcem, da v celoti raziskujejo okolja, odkrivajo zgodbe in like sami.
Franšiza GTA je postala sinonim za openworld igre
Skočimo 25 let v prihodnost in žanr odprtega sveta ni več radikalen ali drzen – je skoraj standard. Igre, kot so Witcher, Assassin's Creed in Grand Theft Auto V, so vzpostavili neke vrste model, po katerem je zgodba igre povedana skozi vrsto obveznih glavnih nalog ali misij, medtem ko je zemljevid posejan z mini nalogami in stranskimi misijami, da bi ga dojeli kot »pristen« živ svet.
Odklenjanje novih območij v igri
Nič ne simbolizira sodobnih odprtih svetov bolj kot izum »radijskega stolpa«, na katerega se mora igralec povzpeti in ga vklopiti, da odklene nova območja zemljevida. Te visoke plezalne stene so prisotne med drugim v Horizon Zero Dawn, Far Cry, Assassin's Creed, Legend of Zelda: Breath of the Wild in številnih drugih naslovih in povzemajo problem celotnega koncepta: kar je nekoč izgledalo kot svoboda, je v resnici neke vrste virtualni zapor odprtega tipa. Poleg tega pa je zelo enostavno izgubiti izpred oči pripovedno poanto igre, ko vam neigralci nenehno nalagajo kupe nalog.
Če želiš napeto, lepo strukturirano zgodbo, odprti svetovi očitno niso več pravo mesto. So napihnjeni, pogosto zmedeni in obsedeni s konceptom »gradnje sveta«, v katerem je na tisoče in tisoče besed o zgodbi in »lore-u« ponujenih kot nadomestek za elemente, kot so struktura in izpopolnjeni liki – stvari, ki jih v zgodbah zares cenimo.
Halo Infinite spada med novejše open world videoigre
Video igre ponujajo tisto, čemur mnogi oblikovalci pravijo »prostor možnosti«. Znotraj nabora mehanizmov, pravil in možnosti ponujajo igralcem zanimive izbire in posledice. Toda igre z odprtim svetom so lahko s temi pravili preveč ohlapne in celo neumne ali pa je zgodba skoraj v nasprotju s svetom.
Vzemimo za primer apokaliptično akcijsko pustolovščino Days Gone. Zgodba vključuje nekoliko nadležnega in zoprnega motorista, čigar pot skozi nočno moro v svetu kanibalskih pošasti in disfunkcionalnih skupnosti preživelih je združena z izjemno neprepričljivo ljubezensko zgodbo. Ko pa enkrat prebrodiš vse te neumnosti, stopijo na plan mehanike sveta – vključno z ogromnimi hordami zombijev, ki tavajo po okolju – in so dejansko res prepričljivi.
To je pogosta težava: dober svet in povprečna zgodba soobstajata tesno, a jima je tudi neprijetno, kot dvema prijateljema, ki si morata deliti posteljo in se zdrzneta vsakič, ko se slučajno dotakneta.
Seveda pa obstajajo tudi neverjetne igre, v katerih je igralcem dan prostor za ustvarjanje lastnih izkušenj, kot so na primer Minecraft ter različne igre proizvajalca Bethesda. Zdi se, da so ravno starejše Bethesdine igre Elder Scrolls dosegle pravo ravnovesje med svobodo odprtega sveta in zgodbo, medtem ko je nedavni Elden Ring zasnovan kot veliko bolj dostopen od njegovih predhodnikov Dark Souls in Bloodborne, ker ti zasnova odprtega sveta omogoča, da pobegneš pred pretežkimi »šefi«.
Resnično zanimiv je koncept iger odprtega sveta, ki postanejo tesno zaprte pripovedne metaverze. Ujet si na policijski postaji, obkrožen z zombiji; sina zvezdni ladji, ki ji zmanjkuje goriva; duh ti ne dovoli, da zapustiš hišo, v kateri straši … In znotraj teh zaprtih svetov obstaja svoboda odkrivanja strnjenih, napetih zgodb, novih sob ali neslutenih globin sovražnikov in zaveznikov. Potem se morda znajdeš v drugem omejenem prostoru ali pa znova igraš in odkriješ povsem novo pot, povsem novo kraljestvo možnosti skozi različne interakcije in odločitve. Če te tak koncept iger pritegne, lahko poskusiš serijo iger Hitman, ki nas sicer omeji v neko okolje za določen čas, vendar ponuja na desetine možnosti, kako bomo posamezno nalogo izpeljali.
Avtonomnost robota je visoko na seznamu ciljev ameriškega podjetja 
Računalniški vid še ni absoluten in absurdno bi bilo, da bi od robota pričakovali popolno prepoznavanje predmetov. Vendar to, kar že zna, še zdaleč ni slabo. A bistvo je drugje. Naprej obrnjena kamera je pogoj prepoznave, medtem ko bodo programski algoritmi iz leta v leto boljši. To je namreč bistvo strojnega učenja oziroma umetne inteligence, s katero se ponašajo roboti s sistemom iRobsot OS in je nedvomno njegova največja odlika.
