Se še spomniš obsežnih in inovativnih zemljevidov igric? Vse bolj se zdi, da to postaja stvar preteklosti. Razvijalci igric nam ponujajo vse bolj napihnjene, prazne in mrtve zemljevide, ki pa so hkrati polni napornih in obveznih »stranskih« nalog, ki so pogosto tudi pogoj za napredovanje. Gledamo tebe, Ubisoft!
Premik v devetdesetih letih se zdi prazgodovina
Sredi devetdesetih se je v industriji video iger zgodilo nekaj izjemnega. Povečana procesorska moč v sodobnih konzolah in osebnih računalnikih ter odmik od oblikovalske občutljivosti linearnih arkadnih iger sta pripeljala do nove generacije izkušenj »odprtega sveta«. Verjetno se milenijci še spominjate, kakšno revolucijo so prinesli naslovi kot so Super Mario 64, Grand Theft Auto, Driver itd. Zavrgli so zamisel o ločenih zaporednih levelih in misijah ter omogočili igralcem, da v celoti raziskujejo okolja, odkrivajo zgodbe in like sami.
Franšiza GTA je postala sinonim za openworld igre
Skočimo 25 let v prihodnost in žanr odprtega sveta ni več radikalen ali drzen – je skoraj standard. Igre, kot so Witcher, Assassin's Creed in Grand Theft Auto V, so vzpostavili neke vrste model, po katerem je zgodba igre povedana skozi vrsto obveznih glavnih nalog ali misij, medtem ko je zemljevid posejan z mini nalogami in stranskimi misijami, da bi ga dojeli kot »pristen« živ svet.
Odklenjanje novih območij v igri
Nič ne simbolizira sodobnih odprtih svetov bolj kot izum »radijskega stolpa«, na katerega se mora igralec povzpeti in ga vklopiti, da odklene nova območja zemljevida. Te visoke plezalne stene so prisotne med drugim v Horizon Zero Dawn, Far Cry, Assassin's Creed, Legend of Zelda: Breath of the Wild in številnih drugih naslovih in povzemajo problem celotnega koncepta: kar je nekoč izgledalo kot svoboda, je v resnici neke vrste virtualni zapor odprtega tipa. Poleg tega pa je zelo enostavno izgubiti izpred oči pripovedno poanto igre, ko vam neigralci nenehno nalagajo kupe nalog.
Če želiš napeto, lepo strukturirano zgodbo, odprti svetovi očitno niso več pravo mesto. So napihnjeni, pogosto zmedeni in obsedeni s konceptom »gradnje sveta«, v katerem je na tisoče in tisoče besed o zgodbi in »lore-u« ponujenih kot nadomestek za elemente, kot so struktura in izpopolnjeni liki – stvari, ki jih v zgodbah zares cenimo.
Halo Infinite spada med novejše open world videoigre
Video igre ponujajo tisto, čemur mnogi oblikovalci pravijo »prostor možnosti«. Znotraj nabora mehanizmov, pravil in možnosti ponujajo igralcem zanimive izbire in posledice. Toda igre z odprtim svetom so lahko s temi pravili preveč ohlapne in celo neumne ali pa je zgodba skoraj v nasprotju s svetom.
Vzemimo za primer apokaliptično akcijsko pustolovščino Days Gone. Zgodba vključuje nekoliko nadležnega in zoprnega motorista, čigar pot skozi nočno moro v svetu kanibalskih pošasti in disfunkcionalnih skupnosti preživelih je združena z izjemno neprepričljivo ljubezensko zgodbo. Ko pa enkrat prebrodiš vse te neumnosti, stopijo na plan mehanike sveta – vključno z ogromnimi hordami zombijev, ki tavajo po okolju – in so dejansko res prepričljivi.
To je pogosta težava: dober svet in povprečna zgodba soobstajata tesno, a jima je tudi neprijetno, kot dvema prijateljema, ki si morata deliti posteljo in se zdrzneta vsakič, ko se slučajno dotakneta.
Seveda pa obstajajo tudi neverjetne igre, v katerih je igralcem dan prostor za ustvarjanje lastnih izkušenj, kot so na primer Minecraft ter različne igre proizvajalca Bethesda. Zdi se, da so ravno starejše Bethesdine igre Elder Scrolls dosegle pravo ravnovesje med svobodo odprtega sveta in zgodbo, medtem ko je nedavni Elden Ring zasnovan kot veliko bolj dostopen od njegovih predhodnikov Dark Souls in Bloodborne, ker ti zasnova odprtega sveta omogoča, da pobegneš pred pretežkimi »šefi«.
Resnično zanimiv je koncept iger odprtega sveta, ki postanejo tesno zaprte pripovedne metaverze. Ujet si na policijski postaji, obkrožen z zombiji; sina zvezdni ladji, ki ji zmanjkuje goriva; duh ti ne dovoli, da zapustiš hišo, v kateri straši … In znotraj teh zaprtih svetov obstaja svoboda odkrivanja strnjenih, napetih zgodb, novih sob ali neslutenih globin sovražnikov in zaveznikov. Potem se morda znajdeš v drugem omejenem prostoru ali pa znova igraš in odkriješ povsem novo pot, povsem novo kraljestvo možnosti skozi različne interakcije in odločitve. Če te tak koncept iger pritegne, lahko poskusiš serijo iger Hitman, ki nas sicer omeji v neko okolje za določen čas, vendar ponuja na desetine možnosti, kako bomo posamezno nalogo izpeljali.
PR teater je enodnevna študentska konferenca s področja komunikologije in marketinga. Že štirinajsto leto zapored jo prirejajo člani Študentske sekcije Slovenskega društva za odnose z javnostmi (ŠS PRSS), ki deluje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
Na vsakoletni konferenci se obiskovalci seznanijo z novimi znanji, idejami in veščinami s
področja komunikologije in marketinga. Pester program vključuje predavanja in delavnice, ki jih izvajajo priznani slovenski in tuji predavatelji. S pomočjo pridobljenega znanja si udeleženci pridobijo konkurenčno prednost pri iskanju zaposlitve, prav tako pa je PR teater odlična priložnost za spletanje novih poznanstev in vezi, ki so danes ključna za uspešno poslovno pot.
Člani društva ŠS PRSS so prepričani, da bodo tudi letos izvedli inovativen, zanimiv in barvit
dogodek. Tema letošnjega PR Teatra je Paleta Rešitev, saj se na vsakem koraku srečujemo z izzivi in iz nabora pestrih rešitev izbiramo tiste, s katerimi napredujemo.
Konferenca se bo odvijala v četrtek, 23. novembra 2023, v Veliki dvorani Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Za več informacij obiščite spletno stran http://prteater.si/,
Facebook ali Instagram profil (@pr_teater).
ChatGPT je uporaben za marsikaj. Lahko ti pomaga pri kuhanju ali pa ti svetuje, kako na vrtu posaditi rastline. Pisati zna tudi pesmi, čeprav mu rime v slovenščini ne grejo najbolje. Če ga prosiš, ti doda še akorde ali tone in že imaš uglasbeno različico. A verjetno te najbolj zanima, kako si lahko z njim pomagaš pri študiju. Povzemanje besedil je le ena možnost. Možnosti njegove uporabe so raznolike, zato bo verjetno pustil pečat na celotnem šolstvu.
Kje ti ChatGPT lahko pomaga?
Ker je ChatGPT jezikovni model, je pripraven predvsem za pisanje besedil. Precej dobro mu gre pisanje elektronskih sporočil in drugih besedil s standardnim formatom. Pomaga ti lahko tudi pri pisanju spisov, esejev ali celo delov diplom (pri tem seveda vedno upošteval navodila in pravila fakultete). Lahko povzema že napisana besedila ali pa jih prevede. Pri tem seveda pazi, da ne prevajaš v tuji jezik in uporabljaš napisanega kot dobeseden prevod – ne gre namreč za literarno prevajanje, lahko pa ti omogoči razumevanje besedila, ki je napisano v tujem jeziku. Pri programiranju ti lahko pomaga pri učenju novih programskih jezikov ali branju dokumentacije. Poda ti lahko tudi odgovore na faktografska vprašanja, celo precej specifična.
Zaradi principov, na katerih temelji jezikovni model, je ChatGPT pri določenih relativno osnovnih problemih, s katerimi se spopadeš že med srednješolskim izobraževanjem, precej neuporaben.
Kompleksne naloge in logično mišljenje nikakor nista njegovi vrlini. Zato je ime »umetna inteligenca« brez poznavanja delovanja nevronskih mrež lahko nekoliko zavajajoče. Preprost račun seštevanja bo verjetno pravilno izračunal – le zato, ker se je v različnih besedilih na spletu račun že velikokrat pojavil. Če pri tem uporabiš večja števila, pa so njegove možnosti uspeha precej manjše. Poleg tega ni preveč izviren – njegovi predlogi temeljijo na največkrat videnih rešitvah na spletu. Zaradi politične korektnosti na določena vprašanja ne bo hotel odgovoriti.
Tvojega lastnega mnenja zato v večini primerov ne more nadomestiti.
Kako lahko uporaba ChatGPT izboljša izobraževanje?
Ker za njegovo uporabo potrebuješ le dostop do interneta, lahko ChatGPT poveča dostopnost izobrazbe. Za razliko od učiteljev in predavateljev je vedno dosegljiv. Je pa res, da včasih deluje prepočasi, ker nimajo dovolj strežnikov. Omogoča povsem personalizirano učenje, saj ga vprašaš točno tisto, kar te zanima. S tem je tudi vedno prilagojen znanju posameznika. Pomaga lahko pri učenju in reševanju domačih nalog (a ne prosi ga le za odgovor, preberi si tudi njegovo razlago problema). Koristi tudi izvajalcem predmetov, ki lahko z njegovo pomočjo poiščejo več idej za naloge. Nekateri razmišljajo tudi o uporabi za analiziranje izdelkov učečih in ocenjevanje, a bi to zaenkrat pomenilo preveč problemov in nezanesljivosti.
Kakšne probleme prinaša uporaba ChatGPT v izobraževanju?
Poleg tega, da je pri globljih vprašanjih neuporaben, ti lahko ChatGPT poda zelo netočne in napačneinformacije. Na to bodi pozoren predvsem pri pisanju diplomske oziroma magistrske naloge ter drugih raziskovalnih del. ChatGPT namreč lahko navede celo vire in reference, ki so popolnoma izmišljeni. Zagotovo si ne želiš citirati knjige, ki v resnici sploh ne obstaja. ChatGPT odpira tudi pomembna vprašanja glede avtorstva in kršenja akademskih vrednot. Čeprav namen uporabnika ni plagiatorstvo, lahko na primer ChatGPT le kopira nek odstavek, ne navede pa vira. Tako ne moreš vedeti, od kje prihajajo informacije, niti ne moreš citirati.
Tudi goljufom lahko precej olajša delo: sposoben je namreč generirati povsem izmišljenepodatke, ki ustrezajo danim zahtevam. To so lahko rezultati eksperimentov ali anket, ki podpirajo določeno tezo. Mnoge upravičeno skrbi tudi zasebnost pri njegovi uporabi. Zaenkrat naj OpenAI ne bi zbiral osebnih podatkov, a ni priporočljivo vnašati osebnih podatkov, kot so davčna številka, EMŠO, naslov prebivališča in podobno. Poleg očitnih problemov, ki jih odpira uporaba umetne inteligence v izobraževanju, ne smemo pozabiti na pomanjkanje človeškega stika. Naša generacija je močne posledice občutila že zaradi korona virusa, a dejstvo je, da ima tudi vse pogostejša uporaba tehnologije lahko podobne učinke.
Se bo šolstvo prilagodilo novi tehnologiji?
Umetna inteligenca še zdaleč ni edini, niti ne največji pretres, ki ga je doživelo šolstvo. Še ne tako dolgo nazaj so pri matematiki recimo uporabljali logaritmična računala in zbirke korenov celih števil. Danes se ročnega korenjenja sploh ne poučuje več – za to imaš kalkulator. Kot se je šolstvo v preteklosti prilagodilo na novo tehnologijo, se bo tudi tokrat.
Med prvimi odzivi na ChatGPT so se pojavila orodja, ki odkrivajo besedila, generirana s pomočjo umetne inteligence. OpenAI je tako ponudil orodje AI Text Classifier, druga možnost je GLTR. Vendar imajo ta orodja problem: modeli za generiranje so korak pred njimi in so preprosto predobri. Zaenkrat se glede uporabe ChatGPT še pojavljajo zadržki in njegova uporaba je ponekod celo prepovedana.
Rdeči križ Slovenije vljudno vabi, da se udeležiš ene izmed krvodajalskih akcij. Katere krvne skupine so najbolj potrebne, lahko preveriš na www.daruj-kri.si ali www.ztm.si. Če ne veš katero krvno skupino imaš, je še toliko bolj pomembno, da daruješ, saj ti jo bodo brezplačno izmerili.
KRAJ KRVODAJALSKE AKCIJE:
KRVODAJALCE LEPO PROSIMO, DA SE PREDHODNO NAROČIJO NA DAROVANJE KRVI NA SLEDEČE TELEFONSKE ŠTEVILKE:
DATUM KRVODAJALSKE AKCIJE
Luče – v športni dvorani
7.30-11.
03/423-35-97
Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.
2.11.
Škofja Loka – v šolskem centru Škofja Loka, Podlubnik 1b 7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
2.11., 3.11.
Benedikt – v starem vrtcu
7.30-11.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
3.11.
Zg. Kungota – v Hiši vseh generacij Zg. Kungota
7.30-10.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
6.11.
Velenje – v Mladinskem centru Efenkova 61
7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
6.11., 7.11., 8.11.
Duplek – v Osnovni šoli Duplek – podružnica Žitečka vas 7.30-10.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
8.11.
Žalec – v avli Doma II. slovenskega tabora
7.-12.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
9.11.
Šentjur – v gasilskem domu
7.-11.
03/423-35-97
Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.
9.11.
Velenje – v Mladinskem centru Efenkova 61
7.-13.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
9.11., 10.11
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
10.11.
Bled – v Festivalni dvorani
7.-13., 7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
13.11., 14.11.
Bohinjska Bistrica – v Bohinjski hiši (bivši vrtec)
8.-12.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
15.11.
Sv. Ana – v Osnovni šoli Sv. Ana
7.30-11.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
15.11.
Rogatec – v dvorani grajske pristave
7.-10.
03/423-35-97
Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.
16.11.
Ilirska Bistrica – v Domu na Vidmu
7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
16.11.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
17.11.
Starše – v Osnovni šoli
7.30-10.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
17.11.
Vrhnika – v Cankarjevem domu
7.-13., 7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
20.11., 21.11.
Gornja Radgona – v Gasilskem domu Gornja Radgona 7.30-12.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
22.11.
Litija – v telovadnici Osnovne šole Gradec
7.-12., 8.-12.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
22.11., 23.11.
Šmarje pri Jelšah – v Kulturnem domu
7.-11.
03/423-35-97
Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.
23.11.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
24.11.
Gornja Radgona – v Gasilskem domu Gornja Radgona 7.30-12.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
24.11.
Rače – v Gasilskem domu Rače
7.30-10.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
27.11.
Kočevje – v športni dvorani Kočevje
7.-13., 7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
27.11., 28.11.
Sladki vrh – v Osnovni šoli Sladki Vrh
7.30-10.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
29.11.
Ribnica – v športnem centru Ribnica, Majnikova ul. 2
7.-13., 7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
29.11., 30.11.
Vransko – v kulturnem domu
7.-10.
03/423-35-97
Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.
30.11.
Kri lahko darujete tudi izven terenskih krvodajalskih akcij, v okviru urnika delovanja transfuzijske službe.
Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino Ljubljana, Šlajmerjeva 6.
Pokličite na: 051/389-270, 051/671-147 ali 030/716-796, in se dogovorite o uri prihoda.
Odvzem krvi vsak delovni dan: 7.00 – 15.00
Krvodajalci lahko brezplačno parkirate na parkirišču Zavoda RS za transfuzijsko medicino, ki je dostopno iz Šlajmerjeve ulice. Parkirišča so krvodajalcem na voljo za kovinsko ograjo ekološkega otoka, ob zidu pred zapornico in za zapornico.
Center za transfuzijsko dejavnost Novo mesto
Naslov: Splošna bolnišnica Novo mesto, Šmihelska 1, Novo mesto.
Naročanje na odvzem Tel.: 04/586-83-08 ali 01/5438-364
Petek: 7.30 – 11.00
Center za transfuzijsko dejavnost Nova Gorica
Naslov: Splošna bolnišnica Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13, 5290 Šempeter pri Gorici.
Naročanje na odvzem Tel.: 01/5438-352 do 16. ure ali 031/658-154 vsak dan do 18. ure.
Ponedeljek: 7.30 – 11.00
Sreda: 7.30 – 11.00
Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor
UKC Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor.
Naročanje na odvzem Tel.: 041/479-242 ali 041/320-796. Pokličete lahko vsak delovni dan od 7. do 15. ure, ob torkih do 17 ure. Na telefonske klice sprejete po mobitelu po 15. uri bomoodgovorili naslednji delovni dan.
Naročanje na odvzem: Tel.: 051/615-124 . Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
Na telefonske klice sprejete po mobitelu po 15. uri bomoodgovorili naslednji delovni dan.
Torek: 7.30 – 12.00
Četrtek: 7.30 – 12.00
Enota za transfuzijsko dejavnost Murska Sobota
UKC Maribor, Center za transfuzijsko medicino
Naslov: Splošna bolnišnica Murska Sobota, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota. Tel.: (02) 512 35 93
Naročanje na odvzem Tel.: 02/512-31-53 ali 031/398-451.Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure. Na telefonske klice sprejete po mobitelu po 15. uri bomo odgovorili naslednji delovni dan.
Ponedeljek: 7.30 – 12.00
Sreda: 7.30 – 12.00
Transfuzijski center Celje
Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje.
Naročanje na odvzem Tel.: 03/423-35-97 Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
Naročanje po e-pošti: narocanjekrvodajalcev@sb-celje.si
Slušalke buds, ki jih pogosto preprosto imenujemo kar »buds«, so majhne slušalke, ki so oblikovane tako, da se udobno prilegajo v ušesni kanal. Svoje ime so dobile zaradi svoje kompaktne velikosti in videza, zaradi katerega spominjajo na popke rože. Priljubljene so zaradi svoje prenosljivosti in zmožnosti tesnega prileganja, kar lahko pomaga preprečiti zunanji hrup in izboljša kakovost zvoka.
Običajno se uporabljajo za različne dejavnosti, kot so poslušanje glasbe, sprejemanje klicev in telovadba, zahvaljujoč njihovemu lahkemu in varnemu prileganju. V zadnjih letih so se seveda znatno izboljšale, čemur primerna je tudi cena. Pred tem se je potrebno prepričati o kar nekaj prednostih in slabostih, ki jih lahko prinašajo. Kaj vse moraš vedeti o buds slušalkah?
Prednosti buds slušalk
Prenosljivost: Slušalke buds so neverjetno prenosljive zaradi svoje majhnosti in lahke zasnove. Z lahkoto jih nosite v žepu, torbici ali majhni torbici, zaradi česar so idealni za uporabo na poti.
Izolacijahrupa: Ušesna zasnova slušalk buds naravno ustvari tesnilo v ušesnem kanalu, ki lahko pomaga preprečiti zunanje zvoke. Ta pasivna izolacija hrupa izboljša izkušnjo poslušanja v hrupnem okolju.
Brezžičnemožnosti: To se zdi že kar normala. Brezžične slušalke ponujajo udobje brez zapletenih kablov. Z napravami se povezujejo prek Bluetootha in so pogosto opremljeni s polnilno torbico, ki podaljša življenjsko dobo njihove baterije in ponuja priročen način polnjenja na poti.
Udobje in prileganje: Slušalke buds so oblikovane tako, da se varno prilegajo ušesnemu kanalu, kar zagotavlja udobno in varno prileganje. Ta oblika je odlična za fizične aktivnosti, kot sta tek in telovadba, saj je manjša verjetnost, da bodo izpadle.
Kakovost zvoka: Vrhunske slušalke buds priznanih blagovnih znamk lahko zagotovijo impresivno kakovost zvoka. Pogosto imajo jasen zvok, dobro definirane srednje in visoke tone ter zadovoljiv odziv nizkih tonov, zaradi česar so primerni za ljubitelje glasbe.
Prostoročno klicanje: Veliko brezžičnih slušalk ima vgrajene mikrofone, ki uporabnikom omogočajo telefoniranje in dostop do glasovnih pomočnikov, kot sta Siri ali Google Assistant, ne da bi vzeli telefone.
Priročnost: Slušalke buds je običajno enostavno združiti z združljivimi napravami, nekateri modeli pa so opremljeni z gumbi za upravljanje na dotik za bistvene funkcije, kot je predvajanje ali prekinitev glasbe, preskakovanje skladb in prilagajanje glasnosti, zaradi česar so uporabniku prijazni.
Življenjska doba baterije: Brezžične slušalke imajo omejeno življenjsko dobo baterije, ki lahko traja od nekaj ur do celega dneva, odvisno od modela. To pomeni, da jih morate redno polniti, kar je lahko neprijetno med dolgimi potovanji ali daljšo uporabo.
Cena: Visokokakovostne brezžične slušalke so lahko razmeroma drage, proračunske možnosti pa morda ne bodo nudile enake ravni zmogljivosti ali vzdržljivosti. Stroški so lahko za nekatere potrošnike pomembna pomanjkljivost.
Spremenljivost kakovosti zvoka: Kakovost zvoka se lahko razlikuje med modeli in znamkami slušalk buds. Medtem ko vrhunski modeli ponujajo odlično kakovost zvoka, cenovno ugodne možnosti morda ne bodo zagotavljale enake zvestobe zvoka. Bistveno je, da raziščete in preberete ocene, da najdete pravi model za svoje potrebe.
Tveganje izgube ali napačne postavitve: Slušalke buds so majhne in jih je mogoče zlahka založiti ali izgubiti, še posebej, če niso shranjene v etuiju. Spremljanje teh majhnih naprav je lahko za nekatere uporabnike izziv.
Pomisleki glede udobja: Zasnova budsov morda ne bo udobna za vsakogar. Nekateri uporabniki lahko občutijo nelagodje ali utrujenost ušes med daljšo uporabo, zaradi česar so manj primerni za celodnevno nošenje.
Omejena združljivost: Nekatere slušalke imajo morda omejeno združljivost z nestandardnimi avdio priključki ali starejšimi napravami, ki nimajo povezave Bluetooth. Težave z združljivostjo so lahko pomanjkljivost, zlasti za uporabnike s starejšimi napravami.
Če želiš izbrati prave slušalke buds, začni tako, da določiš proračun, ki je v skladu s tvojimi financami. Razmisli o predvidenem primeru uporabe, ne glede na to, ali gre za glasbo, klice, vadbo ali prevoz na delo, saj lahko različni scenariji zahtevajo posebne funkcije. Kakovost zvoka je najpomembnejša, zato določi svoje želje glede nizkih, srednjih in visokih tonov ter se raje odloči za ugledne znamke z visokokakovostnim zvokom. Odločal se boš še med brezžičnimi in žičnimi slušalkami, kjer moraš pretehtati svobodo gibanja, ki jo ponujajo brezžične možnosti, v primerjavi z zanesljivostjo žičnih modelov.
Za brezžične slušalke oceni življenjsko dobo baterije, da zagotoviš ustrezanje vsakodnevnim potrebam uporabe. Udobje in prileganje sta ključnega pomena za dolgotrajno poslušanje, zato poišči modele z različnimi velikostmi in slogi ušesnih nastavkov.
Funkcije za izolacijo in odpravljanje hrupa lahko izboljšajo izkušnjo poslušanja, medtem ko je kakovost mikrofona ključnega pomena za jasnost klica. Razišči tudi dodatnefunkcije, kot so upravljanje na dotik, nastavitve EQ, odpornost proti vodi in znoju ter integracija glasovnega pomočnika. Ugledne blagovne znamke pogosto zagotavljajo boljšo kakovost in podporo strankam, zato razmisli o njihovi ponudbi.
Branje ocen in iskanje priporočil ti lahko zagotovi dragocene vpoglede. Če je le mogoče, preizkusi različne slušalke, da iz prve roke oceniš udobje, prileganje in kakovost zvoka. Preglej možnost garancije in politike vračila, da zaščitiš svoj nakup. Nazadnje primerjaj funkcije in razmisli o prihodnji združljivosti z drugimi napravami, da sprejmeš premišljeno odločitev in izbereš slušalke, ki ustrezajo tvojim potrebam in željam.
Zdaj veš prav vse, kar moraš vedeti pred izbiro in nakupom slušalk buds. Seznanjen si z najbolj pogostimi prednostmi in slabostmi, opremljen pa si z vodičem po nakupu. Poslušaj svoje želje in potrebe, ki jim bodo ustregli strokovnjaki v Big Bangu. Preveri njihovo spletno stran ali pa odidi v eno izmed njihovih poslovalnic po Sloveniji. Tam boš našel prave buds slušalke zase!
Tudi mladi potrebujemo informacije o zimskih pnevmatikah, zato smo preverili letošnje teste zimskih pnevmatik, da bi zagotovili najboljši vodič za izbiro zimskih gum. Kaj nam je povedal letošnji test zimskih pnevmatik v dimenzijah 205/60 R16 H in 225/45 R17 H?
AMZS strokovnjaki so tudi letos v pripravi na zimo opravili test zimskih pnevmatik. Ob tem so zapisali: »Naš tokratni test je še enkrat več dokazal, da so razlike med pnevmatikami precejšnje in da visoka cena ni vedno zagotovilo za kakovost, zato velja pred nakupom preveriti, kakšne lastnosti ima določena pnevmatika. Naš test – tudi po novem načinu ocenjevanja – je dovolj podroben, da omogoča natančen vpogled v najpomembnejše lastnosti preskušenih pnevmatik.«
Test zimskih pnevmatik 205/60 R16 H
Pri testu zimskih pnevmatik je bil uporabljen VW T-Roc, saj so te gume zelo razširjene pri priljubljenih kompaktnih cestnih terencih. Letos je sedem pnevmatik dobilo skupno oceno dobro oziroma zelo priporočljivo. Vseh teh sedem pnevmatik je tudi dobilo oceno dobro oziroma zelo priporočljivo za varnostne lastnosti. Štiri pnevmatike med temi sedmimi – dunlop winter sport 5, michelin alpin 6, goodyear ultragrip 9+ in continental wintercontact TS 870 P – so se dobro odrezale tudi pri okoljskih lastnostih, medtem ko so tri pnevmatike, ki so pri varnosti dobile oceno dobro – hankook winter i*cept RS3, bridgestone blizzak LM 005 in firestone winterhawk 4 – pri okoljskih lastnostih dosegle le oceno zadovoljivo oziroma priporočljivo. Zanimivo je, da so vse tri omenjene pnevmatike slabšo oceno pri okoljskih lastnostih dobile zaradi razmeroma slabo ocenjene dobe trajanja oziroma malo kilometrov, ki jih lahko prevozimo z njimi.
Pri testu teh dimenzij pa je bil uporabljen avto VW Golf, saj je dimenzija načilna za avtomobile nižjega srednjega razreda. »Če gledamo le skupno oceno, si oceno dobro zaslužijo le štiri preskušene pnevmatike v dimenziji 225/45 R17,« so zapisali pri testu.
Continentalova pnevmatika wintercontact TS870, ki se je odrezala najbolje, je dosegla dobro oceno tako pri merilu varnosti kot pri okoljskih lastnostih. Michelinova pnevmatika alpin 6 ponuja dobre vozne lastnosti in najboljše okoljske lastnosti, zahvaljujoč majhni obrabi in kar 61.000 kilometrom predvidene dobe trajanja. Goodyearova pnevmatika ultragrip performance + je pri varnosti na enaki ravni kot Michelinova pnevmatika, pri predvideni dobi trajanja nekaj slabša (z njo lahko prevozimo le 54.400 km), a je hkrati lahka po teži in varčna pri porabi goriva. Dunlopova pnevmatika winter sport 5 je pokazala rahle slabosti na mokri cesti, a je zato dobila najboljše ocene pri predvideni dobi trajanja in pri trajnostnih merilih. Razlike med štirimi najbolje ocenjenimi pnevmatikami so na prvi pogled majhne, a dovolj velike, da omogočajo izbiro glede na vozniške sloge in potrebe uporabnikov.
Obstajajo dokazi, da je neka oblika zavestne izkušnje prisotna že ob rojstvu in morda celo v pozni nosečnosti. Te dokaze je ugotovila mednarodna skupina raziskovalcev s Trinity College Dublin in sodelavcev iz Avstralije, Nemčije in ZDA. S tem odkritjem se bi lahko začela nova doba razumevanja človeškega razvoja.
Ugotovitve študije imajo lahko mnoge posledice
Ugotovitve, objavljene v recenzirani reviji Trends in Cognitive Science, imajo po mnenju avtorjev pomembne klinične, etične in potencialno pravne posledice.
V študiji z naslovom »Zavest v zibelki: o nastanku izkušenj pri dojenčku« raziskovalci trdijo, da so dojenčkovi možgani v razvoju ob rojstvu sposobni zavestnih izkušenj, ki lahko trajno zaznamujejo njihov razvijajoči se občutek samega sebe in razumevanje svojih okolju.
Ekipo so sestavljali nevroznanstveniki in filozofi z Univerze Monash v Avstraliji, Univerze v Tübingenu v Nemčiji, Univerze v Minnesoti v ZDA in Trinity College Dublin.
Čeprav je bil vsak od nas nekoč dojenček, ostaja zavest dojenčka skrivnostna, saj nam dojenčki ne morejo povedati, kaj mislijo ali čutijo, pojasnjuje eden od dveh vodilnih avtorjev prispevka dr. Tim Bayne, profesor filozofije na univerzi Monash, ki se nahaja v mestu Melbourne.
»Skoraj vsakdo, ki je v rokah držal novorojenčka, se je spraševal, kako je biti otrok, če sploh kaj. Toda seveda se ne moremo spomniti svojega otroštva in raziskovalci zavesti se niso strinjali glede tega, ali se zavest pojavi »zgodaj« (ob rojstvu ali kmalu po rojstvu) ali »pozno« – do enega leta starosti ali celo veliko kasneje.«
Da bi zagotovili nov pogled na to, kdaj se zavest prvič pojavi, je ekipa gradila na nedavnem napredku v znanosti o zavesti. Pri odraslih je bilo ugotovljeno, da nekateri markerji iz slikanja možganov zanesljivo razlikujejo zavest od njene odsotnosti in se vse bolj uporabljajo v znanosti in medicini. To je prvič, da je bil pregled teh markerjev pri dojenčkih uporabljen za oceno njihove zavesti.
Soavtorica študije, Lorina Naci, izredna profesorica na Fakulteti za psihologijo, ki vodi skupino za zavest in spoznanje Trinity, je pojasnila: »Naše ugotovitve kažejo, da lahko novorojenčki vključijo senzorične in razvojne kognitivne odzive v skladne zavestne izkušnje, da bi razumeli dejanja drugih in načrtujejo lastne odzive.«
Prispevek osvetljuje tudi, »kako je« biti otrok. Vemo, da je na primer vid pri dojenčkih veliko bolj nezrel kot sluh. Poleg tega to delo nakazuje, da se dojenčki v katerem koli trenutku zavedajo manj predmetov kot odrasli in lahko potrebujejo več časa, da dojamejo, kaj je pred njimi, vendar lahko zlahka obdelajo bolj raznolike informacije, kot so zvoki iz drugih jezikov, kot njihovi starejši jaz.
Deževni jesenski dnevi malce spominjajo na britansko oceansko podnebje, zato se posvetimo čudovitemu izumu škotskih pastirjev – golfu. Golf je igra, ki obstaja že več sto let. Ko se je golf začel, so ga igrali ljudje, ki so imeli veliko denarja in vpliva. Spomnimo, da je golf med drugim oboževala tudi škotska kraljica Marija. Ja, golf je res stara igra. Marsikdo še vedno meni, da je golf tako nedostopen tudi ostal. Pa dokažimo nasprotno!
Golf danes ni več igra bogatašev. Vendar pa je res, da boš moral za igranje golfa na začetku malce izprazniti denarnice. Igralci golfa morajo denar vložiti v svojo opremo, pristojbine za igrišča, lekcije in drugo.
Številni novi kompleti za golf za začetnike stanejo več kot 800 eurov, nekateri pa celo več kot 2000. Poleg kompletov za golf za začetnike lahko na koncu porabite tudi pravo premoženje za tečaje, in to vse, preden sploh pridete na igrišče za golf. Ni pošteno reči, da lahko le bogati ljudje igrajo golf, vendar morate zagotovo vložiti nekaj denarja, da postane ta igra prijetna. Potreben pa je tudi čas, da se vpeljete v golf. Na žalost je to čas, ki ga mnogi zaposleni in študentje preživijo v službi ali na fakulteti.
Vendar pa je veliko igralcev golfa, nekateri od njih so postali celo profesionalni igralci golfa, ki so golf začeli igrati na ekonomsko prijazen način. Zato verjamemo, da je to šport, s katerim se lahko ukvarja širok krog ljudi, le nekoliko pameten je treba biti glede porabe denarja.
Težko je reči, da so bili edini veliki igralci tisti, ki so bili bogati. Tukaj je nekaj razlogov, zakaj je golf lahko dobra igra tudi za tiste, ki mislijo, da je pravi igralec golfa zgolj politik ali uspešen poslovnež.
Rabljena oprema
Nekateri premožni golfisti vsako leto kupujejo nove palice. Ne glede na to, kako lep občutek je to lahko, to zares ni potrebno. Če imaš omejen proračun, lahko dejansko izkoristiš prekomerno porabo teh igralcev. Rabljena oprema za golf je zelo podobna rabljenim avtomobilom. Veš, da nov avto takoj izgubi vrednost, ko ga odpeljemo iz salona? Enako se zgodi, ko narediš prvi zamah s popolnoma novo golf palico. Ko so palice za golf enkrat udarjene, niso več enako vredne, so pa še vedno popolnoma funkcionalne in kvalitetne.
Namesto da kupiš najnovejšo letošnjo verzijo, se zadovolji z nečim izpred nekaj let. Morda boš izgubil majhen košček zmogljivosti, vendar bo to tako minimalno, da se večina amaterskih igralcev golfa tega sploh ne bo zavedala.
Vsako leto se pojavljajo novi in novi pripomočki in v industriji golfa se prav za njih porabi ogromno denarja. Nekateri od teh pripomočkov so odlični in vam lahko pomagajo postati boljši igralec golfa, vendar niso vedno potrebni.
Na primer, nekaj podobnega GPS-u za golf, ki lahko stane tudi več sto eurov, lahko prenesete tudi kot brezplačno aplikacijo na svoj telefon. Za nizkocenovnega igralca golfa je smiselno, da pozabi na fine GPS naprave za golf in vztraja pri brezplačnih aplikacijah.
Funkcionalnost je morda nekoliko omejena, vendar je natančnost teh aplikacij gotovo dovolj velika, da nam pomaga postati boljši golfist. Obstajajo tudi aplikacije, ki nadomestijo merilnike hitrosti golf žogic.
Omeniti je treba še drage premium golf žogice. Seveda je lep občutek, ko igraš z žogicami, ki jih uporablja tudi tvoj najljubši profesionalec, vendar je kvaliteta tiste žogice, ki stane vsaj 8 eur gotovo primerljiva s cenejšimi ali celo rabljenimi žogicami. Spet smo pri ponavljajoči se mantri golfa: samo profesionalci opazijo razlike v kvaliteti med rabljenim in novim!
Tečaji so dragi, YouTube je zastonj
Čeprav lahko učne ure golfa znatno olajšajo in pospešijo proces, kako postati odličen igralec golfa, zagotovo niso najcenejše. Naučiti se igrati golf sam je zagotovo izziv, vendar je tudi neverjetno koristno in prijetno.
Ko si vzameš čas, da se naučiš podrobnosti igre in nato prilagodiš svoj zamah, ki lahko spremeni tvoj način igranja, boš izjemno ponosen na dosežek. Ure golfa pri nas običajno stanejo med 50 in 150 eur, tako da, če si jih ne moreš privoščiti, za zdaj počakaj in se golfa nauči kar prek videoposnetkov, s katerimi je YouTube prav nasičen.
Kot vidimo, golf resnično ni zgolj prosti čas za bogataše. Kot povsod, denar pomaga tudi pri igri golfa, vendar lahko z malo pameti v golfu uživamo poceni in celo življenje. Če golf primerjamo na primer s smučanjem, ki je pri nas izredno popularno, hitro ugotovimo, da se golf veliko bolj izplača. Zelo dobro opremo za golf dobimo za manj kot pol tisočaka, nekaj odštejemo za igralnine in v golfu uživamo vsaj 10 mesecev na leto. Za smučarsko opremo in karte bomo odšteli podobno ali celo več, smučišča pa so odprta zgolj nekaj mesecev.
Kače predstavljajo eno od vrst živali, ki se jih boji zelo veliko ljudi. Tistih najbolj strupenih kač na svetu pa še nekoliko več. Poleg njihovega »sluzastega« izgleda, veliko ljudi prestrašijo njihove lastnosti, predvsem njihov strup. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije strupene kače vsako leto ugriznejo približno 5,4 milijona ljudi, kar povzroči med 81.000 in 138.000 smrti. Njihovo skrivno orožje je seveda strup, ki vsebuje strupene snovi, proizvedene v spremenjeni slinavki, ki jih žival nato s svojimi zobki vbrizga v plen. Predstavljamo vam 10 najnevarnejših strupenjač.
Ameriška suličarka (Fer-de-lance ali terciopelo)
Fer-de-lance ali terciopelo začenja naš seznam najbolj strupenih kač na svetu. Nahaja se v Južni in Srednji Ameriki, skupaj z Mehiko in Brazilijo. Fer-de-lance pa je eden najnevarnejših jamičarjev tam zunaj. Odgovoren za večino smrti zaradi kačjih ugrizov v svoji regiji.
Ta kača, ki doseže dolžino med 1,2 in 2,5 m in tehta povprečno 6 kg, obstaja v številnih naseljenih regijah, zato ima verjetno toliko ugrizov.
Odvisno od vrste, terciopelo ugrizne s povprečno 500-1500 mg strupa v enem samem ugrizu. Če veste, da potrebujete 3 mg, da ubijete miško, si lahko samo predstavljate, da je ta kača prav tako nevarna za ljudi – v povprečju jih lahko ubije 6 ljudi v enem samem ugrizu!
Viperjev strup spada v razred beljakovin, imenovanih metaloproteaze. Ti lahko prebavijo tkivo, kar povzroči odmiranje tkiva (nekrozo), otekanje (edem) ali krvavitev, je dejal Barua. Fer-de-lance strup je tudi antikoagulant (snov, ki zavira strjevanje krvi), ugriz te kače lahko povzroči krvavitev.
Boomslang živi na drevesih po večini Afrike, zlasti v Svaziju, Bocvani, Namibiji, Mozambiku in Zimbabveju. Kot nedvomno vidite, ima boomslang neverjetno močan ugriz, saj vbrizga le 1-8 mg naenkrat. Takšne kače lahko zavihajo zobe nazaj v usta, ko jih ne uporabljajo. Tako kot druge smrtonosne kače ima tudi ta hemotoksični strup, ki povzroči notranje in zunanje krvavenje njihovih žrtev.
Boomslang je znan po tem, da grize ljudi in nima stranskih učinkov – vsaj ne takoj. Številne žrtve kačjih ugrizov boomslanga domnevajo, da so bile ugriznjene s suhim ugrizom ali nesmrtonosnim odmerkom. Stranski učinki pa se pojavijo, ko je že prepozno: strup boomslanga preprečuje strjevanje krvi v telesu, kar povzroči notranje krvavitve in celo krvavitve v vitalnih organih.
Žrtve utrpijo obsežno krvavitev v mišice in možgane, poleg tega pa bo kri začela pronicati iz vseh možnih izhodov, vključno z dlesnimi in nosnicami, in celo najmanjše ureznine. Kri bo začela teči tudi skozi telo preko žrtvinega blata, urina, sline in bruhanja, dokler ne umre. Na srečo obstaja protistrup za boomslang, če ga lahko žrtev dobi pravočasno.
Glede na to, da je za smrt povprečnega človeka dovolj 40-70 mg strupa Russellovega gada, je ugriz te kače še posebej nevaren! Pravzaprav Russellov gad ubije več ljudi na Šrilanki, v Burmi in Indiji kot katera koli druga kača. To kačo najdemo na odprtih travnikih po vsej indijski podcelini in lovi na gosto poseljenih območjih. Ne samo, da je zaradi tega Russellov gad precej nevaren zaradi svoje bližine – ampak ima tudi ugriz, ki ga podpira.
Lokalno otekanje in krvavitev sta pogosta pri ugrizu Russellovega gada in zastrupitev te kače ima lahko neželene stranske učinke, ki trajajo tudi dva tedna, odvisno od resnosti. Statistični podatki o nezdravljenih ugrizih kažejo, da več kot 30 % žrtev umre zaradi odpovedi ledvic, če ne poiščejo zdravniške pomoči. Pomembne posledice strupa pa so tudi hude krvavitve in poškodbe več organov. Glede na dejstvo, da je Russellov gad neverjetno močan in agresiven, je najbolje, da to kačo pustite pri miru!
Črna mamba, ki se nahaja v podsaharski Afriki, lahko tekmuje s katero koli drugo kačo na tem seznamu. Je ogromna. Je največja strupena kača v Afriki, ki pogosto doseže med 2,5 do 3 metre. Poleg tega lahko dvigne svoje telo v zrak kot kobra in pogosto ugrizne več kot enkrat, hitro zaskoči, preden pobegne s hitrostjo do 19 km/h!
Ko že govorimo o ugrizu črne mambe, ima ta kača v svojih zobeh izredno smrtonosen strup. Čeprav lahko z enim ugrizom vbrizga 100-400 mg strupa, povprečna oseba umre v 6-14 urah po ugrizu. Pravzaprav se večina simptomov pojavi že po desetih minutah, zaradi česar je ta kača še posebej grozljiva. Eden od primerov ugriza črne mambe govori o človeku, ki je šel v srčni zastoj že 20 minut po ugrizu črne mambe.
Kot da vse to še ni dovolj hudo, ima ugriz črne mambe tudi analgetične dejavnike, zaradi česar se njene žrtve počutijo, kot da niso bile ugriznjene ali pa morda ugriz ni tako ekstremen, kot je v resnici. To je resnično ena najbolj nevarnih in strupenih kač na svetu.
Vzhodna rjava kača, ki zaradi svoje moči strupa velja za drugo najbolj strupeno kopensko kačo, ima ugriz, ki se ga je treba bati. Ta kača, ki se nahaja v Avstraliji, je odgovorna za največ smrti zaradi kačjih ugrizov v svoji regiji.
To je posledica dejstva, da že 3 mg njenega strupa ubije povprečnega človeka , vendar je to povezano tudi s tem, kje se ta kača nahaja. Najraje lovi v naseljenih območjih, kar pomeni, da se v ljudi zaleti pogosteje, kot bi se smelo!
Medtem ko velikost vzhodne rjave kače vpliva na količino strupa, ki ga vbrizga, ugriz mladostnika še vedno ni nič manj močan. Vzhodne rjave kače imajo strup, ki cilja na koagulacijske faktorje v telesu in spreminja sposobnost strjevanja krvi. Notranje krvavitve in srčni zastoj sta pogosta vzroka smrti, zato je najbolje, da s to hitro premikajočo se kačo ravnate previdno.
Vsak bi takoj znal povedati, da je kraljeva kobra med najbolj strupenimi kačami na svetu, in to z dobrim razlogom. Ne samo, da vbrizga povprečno 400-1000 mg na ugriz, ampak je njegov strup dovolj močan, da ubije približno 11 ljudi v enem ugrizu! Kraljeva kobra, ki se nahaja v južni Aziji, doseže dolžino do 5, 4 m, kar je veliko več kot katera koli druga strupena kača. Spada tudi med 10 najdaljših kač na svetu.
Raziskave kažejo, da lahko ugrizi kraljeve kobre ubijejo osebo že v 30 minutah, glede na visoko raven prisotnih nevrotoksinov in citotoksinov. Poleg tega glede na dolgo dolžino te določene kače pogosto ugrizne višje na telesu.
Številne kobre imajo edinstven obrambni položaj, zaradi česar se dvignejo v zrak, kapuca pa se grozeče razprostira. Kraljeva kobra se je sposobna dvigniti kar za tretjino dolžine svojega telesa. Kraljeva kobra ni nobena izjema in te kače pogosto ugriznejo in držijo vse, kar jim grozi! Preveri tudi 10 najdaljših kač, ki so kdajkoli obstajale.
Duboisova morska kača, ki živi med ravnicami koralnih grebenov v Koralnem morju, Arafurskem morju, Timorskem morju in Indijskem oceanu, je izjemno strupena kača. Ima izjemno močan ugriz, čeprav ni prav veliko zapisov o tem, da bi ta kača koga ubila.
Vendar pa lahko s količino LD50 0,04 mg ugibate, da bi ta morska kača lahko ubila mimoidočega potapljača z enim ugrizom, če bi bila izzvana! Kljub močnemu strupu in temu, da je Dubois najbolj strupena morska kača na svetu, je zaradi ugrizov morske kače Duboisa zelo malo smrtnih primerov glede na to, kako veliki so naši oceani!
Kraljeva kobra ima bratranca, ki je več kot sposoben usmrtiti človeka v enem samem ugrizu. Pravzaprav ima gozdna kobra dovolj močan ugriz in dovolj visoko količino strupa, da z enim samim ugrizom ubije 65 odraslih ljudi!
To je tako zaradi njegove ocene LD50, nizke 0,22, kot tudi zaradi velike količine strupa, ki ga lahko vbrizga. V povprečju 570 mg na ugriz in doseže celo 1100 mg, se gozdna kobra po moči kosa z mnogimi strupenimi kačami.
Gozdna kobra, ki se nahaja v Afriki, je zelo prilagodljiva tako glede prehrane kot obnašanja. Ne pride pogosto v stik s človekom, raje živi osamljeno v gozdovih, rekah in travnikih. Če pa vas slučajno ugrizne gozdna kobra, se lahko hudi simptomi pojavijo že v 30 minutah. Pogoste so odpovedi in paralize organov, pa tudi zaspanost, zato je ključnega pomena takojšnja zdravniška pomoč.
Čeprav ime morda nakazuje, da ta kača živi samo v bližini oceana, obalni taipan obstaja po vsej Avstraliji. Ta zelo strupena kača, znana tudi kot navadni tajpan, lahko z enim samim ugrizom ubije kar 56 ljudi!
Glede na izredno nizko število LD50 te kače in relativno majhno količino strupa, ki ga vbrizga v primerjavi z drugimi strupenimi kačami, je obalni tajpan vsekakor kača, ki se ji je treba izogibati. ahko večkrat ugriznili, preden bi opazili obalnega tajpana ( Oxyuranus scutellatus ), zahvaljujoč njegovi neverjetni hitrosti . Ko je ogrožena, bo ta kača, ki živi v mokrih gozdovih zmernih in tropskih obalnih območij, dvignila celotno telo od tal, ko bo z izredno natančnostjo skočila najprej z zobmi in svojemu sovražniku vbrizgala strup.
Če vas ugrizne obalni tajpan, lahko nevrotoksini v strupu spremenijo vaše telo do konca življenja. Pravzaprav so imeli tudi tisti, ki so bili zdravljeni v 2 urah po ugrizu, še vedno možnost paralize dihanja in poškodbe ledvic.
Čeprav obstajajo tudi primeri, ko so žrtve podlegle ugrizu v manj kot eni uri, je pri tem kačjem ugrizu takoj poiskati zdravniško pomoč!
Verjetno najbolj strupena in najbolj smrtonosna kača na svetu, celinski tajpan ima najnižjo oceno LD50 od vseh kač, ki jih najdemo tukaj: neverjetnih 0,01 mg. Dejansko celinski taipan ugrizne s samo 44-110 mg strupa na ugriz, kar je še vedno dovolj, da ubije 289 ljudi! Ne samo, da zastrupi več kot 80 % časa, ima tudi sposobnost večkratnega ugriza.
Vendar kljub tej moči celinski tajpan velja za ubogljivega , ki raje pusti, da ga ljudje za vsako ceno pustijo pri miru. Če vas ta tajpan ugrizne, morate poiskati nujno medicinsko pomoč. V strupu te kače je dovolj močnih nevrotoksinov, da ubijejo popolnoma odraslo osebo v samo 45 minutah. Simptomi vključujejo paralizo, poškodbo mišic, notranjo krvavitev in odpoved ledvic.
Tako kot do vseh drugih strupenih kač na tem seznamu je pomembno, da vedno spoštujemo celinskega tajpana. Vse vrste kač se raje pustijo pri miru in verjetno bi tudi vi želeli tako ostati!
Kaj se zgodi s človekom po njegovi smrti je ena največjih skrivnosti, s katerimi se ukvarja človeštvo. Vprašanje, ki ostaja in bo ostalo neodgovorjeno, ima morda prvič po dolgem času možnost, da postane vsaj delno odgovorjeno. Nekaj ljudi je namreč doživelo t. i. »navidezno smrt«, ko so bili sicer medicinsko gledano mrtvi, njihovo srce ni bilo in niso dihali, vendar pa so jih zdravniki s temeljnimi postopki oživljanja, še lahko spravili k sebi. Nekateri od teh ljudi pa naj bi se še eno uro po oživljanju spomnili, kaj se je dogajalo, ko so bili mrtvi.
Kaj se je dogajalo z bolniki med oživljanjem?
V študiji, ki so jo vodili raziskovalci na Medicinski fakulteti NYU Grossman v sodelovanju s 25 večinoma ameriškimi in britanskimi bolnišnicami, so nekateri preživeli srčni zastoj in nato opisali lucidne smrti, ki so se zgodile, ko so bili na videz nezavestni. Kljub takojšnjemu zdravljenju je manj kot 10 % od 567 preučevanih bolnikov, ki so prejeli oživljanje v bolnišnici, okrevalo dovolj, da so bili odpuščeni. Štirje od 10 bolnikov, ki so preživeli, pa so se spomnili določene stopnje zavesti med oživljanjem.
Študija je tudi ugotovila, da se je v podskupini teh bolnikov, pri katerih so spremljali možgansko valovanje, skoraj 40 % možganske aktivnosti vrnilo v normalno ali skoraj normalno stanje iz stanja »ravne črte«, na točkah celo eno uro po oživljanju. Kot je zajel EEG, tehnologija, ki beleži možgansko aktivnost z elektrodami, so pri pacientih videli konice valov gama, delta, theta, alfa in beta, povezane z višjo mentalno funkcijo.
Preživeli že dolgo poročajo o večji zavesti in močnih, lucidnih izkušnjah, pravijo avtorji študije. Ti vključujejo zaznavanje ločenosti od telesa, opazovanje dogodkov brez bolečine ali stiske ter smiselno vrednotenje svojih dejanj in odnosov. Ta nova raziskava je ugotovila, da se te izkušnje smrti razlikujejo od halucinacij, blodenj, iluzij, sanj ali zavesti, ki jo povzroča oživljanje.
Avtorji študije domnevajo, da »zravnani« umirajoči možgani odstranijo naravne zavorne sisteme. Ti procesi, skupaj znani kot dezinhibicija, lahko odprejo dostop do novih dimenzij resničnosti, pravijo, vključno z lucidnim priklicem vseh shranjenih spominov od zgodnjega otroštva do smrti, ovrednotenih z vidika morale. Čeprav nihče ne pozna evolucijskega namena tega pojava, to odpira vrata sistematičnemu raziskovanju tega, kaj se zgodi, ko oseba umre.
Višji avtor študije Sam Parnia, izredni profesor na oddelku za medicino na NYU Langone Health in direktor raziskav intenzivne nege in oživljanja na NYU Langone Health, pravi: »Čeprav so zdravniki dolgo mislili, da se možgani trajno poškodujejo približno 10 minut po tem, ko srce preneha oskrbovati s kisikom, je naše delo pokazalo, da lahko možgani kažejo znake električnega okrevanja še dolgo med oživljanjem. To je prva velika študija, ki je pokazala, da so ti spomini in spremembe možganskih valov morda znaki univerzalnih, skupnih elementov tako imenovane obsmrtne izkušnje.«
Dr. Parnia dodaja: »Te izkušnje ponujajo vpogled v resnično, a malo razumljeno razsežnost človeške zavesti, ki postane razkrita s smrtjo. Ugotovitve lahko vodijo tudi pri načrtovanju novih načinov za ponovni zagon srca ali preprečevanje možganskih poškodb in zadrževanje posledic za presaditev.«
Študija, imenovana AWAreness during REuscitation (AWARE)-II, je spremljala 567 moških in žensk, ki so utrpeli srčni zastoj med bivanjem v bolnišnici med majem 2017 in marcem 2020 v Združenih državah in Združenem kraljestvu. Vključeni so bili le hospitalizirani bolniki, da bi standardizirali uporabljene metode oživljanja in oživljanja ter metode snemanja možganske aktivnosti. Podskupina 85 bolnikov je prejela spremljanje možganov med oživljanjem. Preučena so bila tudi dodatna pričevanja 126 oseb, ki so preživele srčni zastoj in imajo spomine, o katerih so poročali sami, da bi zagotovili boljše razumevanje tem, povezanih s priklicano izkušnjo smrti.
Avtorji študije ugotavljajo, da dosedanje raziskave niso niti dokazale niti ovrgle resničnosti ali pomena izkušenj pacientov in trditev o zavedanju v zvezi s smrtjo. Pravijo, da si opozorjena izkušnja v zvezi s smrtjo zasluži nadaljnjo empirično preiskavo in načrtujejo izvedbo študij, ki bi natančneje definirale biomarkerje klinične zavesti in spremljale dolgoročne psihološke učinke oživljanja po srčnem zastoju.
