Poletje je čas, ko si želimo osvežujočih in okusnih napitkov, ki nas popeljejo v svet tropskih okusov. Koktajli so priljubljena izbira med ljubitelji dobre družbe in zabave na soncu. Če želiš svoje poletne večere obogatiti z najboljšimi koktajli, si preberi spodnje recepte in se prepusti razkošju okusov.
Mojito, klasični koktajl tudi to poletje
Mojito je klasični poletni koktajl, ki te prevzame s kombinacijo sveže mete, limete, sladkorja in belega ruma. Za njegovo pripravo potrebuješ sveže liste mete, polovico limete, žličko sladkorja, ledeno mrzlo mineralno vodo in 50 ml belega ruma. V kozarec stresi metine liste in dodaj sladkor. Z leseno žličko nežno stiskaj metine liste, da sprostijo kar največ arome. Dolij limetin sok in dobro premešaj. Nato dodaj ledene kocke, rum in mineralno vodo. Ponovno premešaj in po želji okrasi z rezino limete in vejico mete.
Margarita je klasični koktajl, ki te osveži s kombinacijo limoninega soka, tequile in pomarančnega likerja. Za pripravo margarite potrebuješ 45 ml tequile, 30 ml sveže iztisnjenega limoninega soka, 15 ml pomarančnega likerja, žlico sladkorja in ledene kocke. Na krožniku zmešaj sladkor in malo limoninega soka ter rob kozarca potopi v to mešanico, da na robovih kozarca dobiš lep sladkorni obroč. V mešalniku zmešaj tequilo, limonin sok, pomarančni liker in ledene kocke. Mešaj, dokler ne dobiš enotne konsistence. Prelij v pripravljen kozarec in okrasi z rezino limone.
Piña Colada je slasten koktajl, ki te popelje na tropski otok. Za pripravo potrebuješ 100 ml ananasovega soka, 50 ml kokosovega mleka, 50 ml belega ruma in ledene kocke. V mešalniku zmešaj ananasov sok, kokosovo mleko, beli rum in ledene kocke. Mešaj, dokler ne dobiš kremaste teksture. Nato prelij v kozarec in okrasi s koščkom ananasa ali kokosovo rezino.
Aperol Spritz je priljubljen koktajl za osvežitev v poletnih dneh. Potrebuješ 60 ml Aperola, 90 ml penine, 30 ml mineralne vode in ledene kocke. V kozarec nalij Aperol, penino in mineralno vodo. Dodaj ledene kocke in premešaj. Za dekoracijo uporabi rezino pomaranče.
Razširi svojo ljubezen do mojita s sadjem! Poleg klasičnih sestavin dodaj še nekaj svežega sadja po lastnem okusu in ustvarjaj nove kombinacije. Potrebuješ sveže liste mete, polovico limete, žličko sladkorja, ledeno mrzlo mineralno vodo, 50 ml belega ruma in sveže sadje po izbiri. Odlične so na primer jagode, borovnice, mango in lubenica. Najprej pripravi mojito po osnovnem receptu, ki ga najdeš zgoraj. Dodaj narezano sadje, mešanico previdno premešaj in pusti, da se okusi sadja prepojijo z ostalimi sestavinami. Sadje bo dodalo svežino in sladkost koktajlu, kar bo zagotovilo edinstveno doživetje okusov.
S temi recepti lahko pričaraš pravo tropsko vzdušje ne glede na to, kje se nahajaš. Na domačem vrtu, plaži ali pikniku s prijatelji, okusni napitki bodo zagotovo osvežili tvoje poletne dni. Če ne piješ alkoholnih pijač, pa ti bodo prav prišli recepti za prav tako okusne brezalkoholne koktajle 😉.
Pozor: Pri uživanju alkoholnih koktajlov bodi vedno odgovoren in zmeren. Predvsem pa poskrbi, da po tem ne sedeš za volan.
Slovenija je vinska država, o tem ni dvoma. Tako lahko širom države uživamo v okusnih vinih različnih regij in vinskih kleti. Kaj pa, če bi to združili v enem mestu, ki svojih trt nima? Ljubljanski vinski bari so nujen obisk za tiste, ki obiščejo prestolnico. Mednarodni vodič In Your Pocket je pripravil 10 najboljših vinskih barov v Ljubljani.
Najboljši vinski bari Ljubljane so razporejeni po abecednem vrstnem redu.
Barigla
Na Trubarjevi cesti se nahaja Barigla, vinoteka & wine shop. Vinoteka Barigla, je nastala leta 2021 z namenom, da v urbano okolje vnesemo pridih domačnosti in predanosti kulinaričnih dobrot in vina, ki nastaja v sožitju z naravo od ljudi, ki to močno občutijo. Kot so zapisali pri vodiču je Barigla »vinoteka in wine shop z veliko izbiro vin in dolgoletnim strokovnim znanjem«.
Prvotno zamišljen kot razstavni prostor za njihovo počasno modo blagovno znamko denim evio, se je koncept razširil na vrsto drugih izdelkov življenjskega sloga – vključno s prej omenjenimi vino in žgane pijače ter BioSing salame, pohištvo in veliko več. Skupaj z ženo Urško je na Igriški cesti Primož Styer odprl Dapper, ki jo bomo pogosto slišali v povezavi z izrazom »vinski terorist« (prevod imena IG profila, ki si ga lasti vodja trgovine).
Restavracija diVino združuje najboljše, kar ponuja skupina Dulcis Gourmet. Ambient restavracije odlično ponazarja koncept diVino, saj združuje moderno arhitekturo in rustikalnost – prav tako, kot je to moč občutiti v kulinariki, ki prihaja izpod rok Chefa. Njihove jedi na eni strani spoštujejo izročilo tradicionalne kulinarike Goriških brd, kjer so naše korenine, na drugi pa se spogledujejo s sodobnimi trendi priprave hrane. Restavracijo najdeš na Ameriški 8 v BTC-ju.
Divino, restavracija z odličnim vinom Foto: on divino
Dvorni bar
Dvorni bar se nahaja na Dvornem trgu v Ljubljani. Z več kot 100 sortami vina na zalogi je odličen kraj za okušanje lokalnih letnikov, če nimaš časa, da bi se odpravil se v eno od slovenskih vinorodnih dežel.
Poleg pestre ponudbe vin od približno 100 proizvajalcev, ki predstavljajo več kot ducat držav. ponujajo tudi omejen izbor vrhunskih žganih pijač, nekatera gurmanska olja in kise, cigare in kavo Antica. Za vinoteko, ki se nahaja na Šmartinski cesti 53 pa ne gre pozabiti, da gre za prvo slovensko spletno vinoteko.
eVino, prva slovenska spletna vinoteka s fizično lokacijo Foto: on evino
Movia wine bar
Na Mestnem trgu stoji družinska vinoteka Movia, ki želi v slovenski prostor uvesti najvišje standarde kakovosti in odgovornega uživanja vina. Vinoteka Movia se nahaja v osrčju starega mestnega jedra. V toplem domačem okolju se lahko razvajaš ob kozarcu najboljših slovenskih naravnih vin ter izbranih prigrizkih.
Večkrat nagrajena restavracija se nahaja v eni najbolj očarljivih znamenitosti Ljubljane, slikovitem Lokostrelskem stolpu Ljubljanskega gradu, in se ponaša s prestižnim Michelinovim znakom »The Plate« ter pohvale vrednimi 17 točkami, ki jih je podelil vodnik restavracij Gault- Millau že tretje leto zapored. »Poskusi odlična slovenska vina v novem najbolj kulskem prizorišču gradu s pogledom na mesto,« so zapisali pri vodiču In Your Pocket.
Vinoteka s širokim naborom najkakovostnejšega slovenskega in zamejskega vina ter someljejem, ki ti med njimi pomaga najti pravega za tvoj okus. Na policah boš našel vina butičnih, manj komercialnih domačih vinarjev, ekološko pridelana biodinamična vina ter oranžna vina, ki tako doma kot po svetu zbujajo vedno več zanimanja. Našel jo boš na Trubarjevi.
Živahen vinski bar v stari Ljubljani z izborom več kot 450 vinskih etiket iz Slovenije in celega sveta. Z mesečnim spreminjanjem vinske karte na kozarec, ki vsebuje več kot 30 vin, lahko ob vsakem obisku poizkusiš nekaj novega. Vino lahko okušaš tudi glede na svoj vino music mood, naj bo to “easy pop” ali “complex rock”, najde se prava buteljka zate.
Ta izjemno sodoben koncept združuje restavracijo in bar s tapasi na slovenski način z odlično izbiro vin od nekaterih najboljših proizvajalcev v državi. Kot pravijo sami: »Izbire je veliko! Se sprašuješ, ali se hvalimo z vinsko karto? Da, se. Ker je ena najboljših v vsej državi. In vsebuje samo lokalna naravna vina. Nora vina, divja vina, drugačna vina. Nič drugega kot vrhunsko.«
Kdo bi si mislil, da bo citat iz prve sezone serije Veščec (The Witcher) tako dobro opisal stanje serije, ki bi po vsej oboževalski logiki morala postati ena najboljših vseh časov. Ne le v žanru fantazije temveč širše. Vzpostavljena oboževalska baza, ki jo preštevamo v milijonih iz sveta knjig in iger, visok proračun in Henry Cavill, glavna zvezda, ki z vsem srcem obožuje omenjeni lik. In kako smo v le dveh sezonah prišli do njegovega odhoda, pripenjanja etikete misogonističnega toksičnega gamerja glavnemu igralcu in strastnim oboževalcem ter več kot očitnega propada te serije, ki je že skoraj zasovražena?
Kako je zapadla Netflixova serija The Witcher?
»Henry je bil zelo nezadovoljen s temi besedami,« je o prizoru iz druge sezone povedala ustvarjalka serije Lauren Schmidt Hissrich in dodala, da mu je ob tem povedala: »Veš kaj, ti si nekaj izmisli. Zaupam ti, dobro poznaš to gradivo, poznaš knjigo in ni potrebe, da preveriš pri meni.« To je zelo kratek vpogled v nastajanje serije Veščec oziroma The Witcher, ki jo ustvarjalka vodi za Netflix. Zdaj smo pri tretji sezoni, v kateri je Henry Cavill še Geralt. Ko se bo začela predvajati četrta sezona – če se bo – ga bo zamenjal Liam Hemsworth.
Henry Cavill kot veščec Geralt v seriji The Witcher Foto: on imdb
Za mnoge oboževalce serije je tretja sezona (nekoliko za šalo in zares) v bistvu zadnja sezona. Mnogi ljubitelji teh del oziroma franšize so se od Netflixove serije distancirali že med ali pa vsaj po drugi sezoni, ki bi se lahko v sklop celotne zgodbe o propadu te serije vpisala kot kamen, ki je sprožil plaz.
Prva sezona ni bila enostaven ogled, saj je prepletala časovnice in se poravnala v zadnjih treh epizodah. Naloga je bila še težja za nove gledalce, ki s knjigami in igrami niso seznanjeni, saj so bila vsa imena in kraji popolnoma neznani. Ena od težav te fantazijske serije je »zemljevid« sveta, ki ga še vedno niso pokazali, ne tako ali drugače. V vsej tej težavnosti, kjer so se časovnice Geralta, Ciri in Yennefer združile, pa je bilo jasno nekaj. Serija gledalcev nima za neumnih in vse ni razloženo oziroma položeno na pladnju.
Upanja za drugo sezono je bilo veliko, še posebej zaradi glavnih treh igralcev, ki so prepričali tudi najbolj goreče oboževalce. Seveda je bil v ospredju Henry Cavill, za katerega je bilo jasno, da diha in živi vlogo Geralta in svet, ki ga je v knjigah ustvaril poljski pisatelj Andrzej Sapkowski.
Netflixov Veščec je imel tlakovano pot do uspeha, a je hitro zašel s poti
Serija The Witcher je imela pred prvo, in po njej tudi, postavljene vse temelje, da se v zgodovino vpiše kot ena najboljših in najbolj uspešnih serij vseh časov. Imeli so zvezdnika v glavni vlogi, ki je bil sposoben in predvsem navdušen nad tem, da zvesto upodobi glavnega junaka, za katerega je dolgo veljalo, da ga ne bi mogel upodobiti nihče. Imeli so ustvarjeno oboževalsko bazo, ki se bi v serijo preselila iz knjižne serije in videoiger. Velika večina sveta in likov je bila že skoraj dopolnjena, pravilno bi bilo treba le prenesti v drug medij.
Henry Cavill v Netflixovi seriji The Witcher Foto: on imdb
S Cavillom je bil na šahovnico postavljen kralj, oboževalci pa so bili zelo naivni kmetje v prvi vrsti, pripravljeni biti kanonfutr pred nasprotniki. Vse preostale figure so igralci, kostumografi in preostali členi ekipe, ki pa so zgolj del celote oziroma lutke tistega, ki jih vodi. Šahovski mojster se je namreč izkazal za nekoga, ki mu ležijo zgolj prve poteze. Ustvarjalka Lauren Schmidt Hissrich ima sicer za seboj preverljivo kariero delovanja v televizijskih serijah, podobno kot pri dvojcu J. D. Payne in Patrick McKay iz Amazonove serije Prstani moči, pa jo bolj zanimajo druge zgodbe iz vzpostavljenega sveta. Kar je druga sezona zašuštrala, tretji ne bo uspelo popraviti. Škoda je narejena, bi lahko rekli.
Henry Cavill in Freya Allan v vlogi princese Ciri Foto: on imdb
Serija je že tako ali tako trpela, ko na ekranu ni bilo Geralta, zdaj pa bo trpela še zato, ker Geralt ne bo »pravi«. S tem sicer nekoliko prehitevam, saj si Liam Hemsworth zasluži svojo priložnost, vprašanje pa ostaja, če si bo s četrto sezono priložnost še zaslužila serija. Ponovno smo legendarni in srčno cenjen IP pospremili v temačen zaton znotraj sveta serije, ki so jo vodili tisti s premalo spoštovanja do temeljnega dela, za katerega so zaslužni drugi pred njimi.
Gledalci množično zapuščajo in sovražijo serijo, ki bo spremenila svojega glavnega junaka
Število gledalcev strmo upada, kar je še posebej očitno v tretji sezoni, kjer si podatke sposodimo iz ZDA. Prvo epizodo je, z 12-odstotnim padcem v primerjavi s premiero druge sezone, gledalo »le« 1,1 milijona ljudi. Potem pa so iz epizode v epizodo zapisali 18, 15, 21 in 16 odstotkov padca v številu gledalcev.
Ja, še vedno je Geralt, nam sporoča Netflix Foto: on ggrecon
Spomnimo, da so tretjo sezono razdelili na dva dela. Prvih pet epizod je bilo moč videti konec junija, zadnje tri pa konec julija. Tak padec je alarmanten do te mere, da je Netflix širom sveta objavil projekcije na katerih je pisalo: »Ja, v tretji sezoni je še vedno Geralt.« Očitno se tudi pri pretočniku zavedajo, kakšen problem jih čaka ob koncu tretje sezone.
Druga sezona je (vidno) najslabša od vseh treh, ki so trenutno na voljo. Edino kar ji govori v prid je enotna časovnica, ki pa trpi zaradi površne zgodbe, klišejskih in neumnih odločitev znotraj nje. Tretja ima veliko večino enakih problemov, a nas lahko zavedanje, da so to zadnje epizode Cavilla v tej vlogi, hitro zavede do nostalgičnega občutka. Tako že vnaprej obžalujemo odhod najboljšega dela serije, ki bi morala biti veliko, veliko boljša kot pa je. Prijetni prizori med Yennefer, Ciri in Geraltom so zaradi obupne montaže prerešetani s prizori nezanimivih, dolgočasnih in nejasnih prizorov z drugih koncev kontinenta.
Henry Cavill in Anya Chalotra kot Geralt in Yennefer v tretji sezoni serije Foto: on imdb
Serija Witcher je na portalu Rotten Tomatoes v prvi sezoni zapisala 89 odstotkov ocene oboževalcev, v drugi sezoni je ta padla na 57 odstotkov, s tretjo pa zabeležilo dno pri 33 odstotkih. Nekaj, kar bi moralo spominjati oziroma biti najboljše, kar lahko fantazijska serija posneta po priljubljenih knjigah, je komaj boljše od serije Kornika rodbine Shannara, ki smo jo opazovali v dveh sezonah v preteklem desetletju (prav tako po knjižni predlogi). Serija ni uspela, kar se sliši nepravično v primeru nezaključenega Veščeca, a vzorca, da bi nekaj uspelo po takem debaklu, preprosto ni.
O tem priča določen prizor oziroma sekvenca iz tretje sezone, kjer se Geralt skozi portal odpravi za čarodejem Riencem in mu v dvoboju zlomi roki. Hitro se vrne skozi portal, čeprav smo videli, da svoje nasprotnike ubije hitreje kot pa jim zlomi zapestja, nato pa se naslednje epizode ukvarja z iskanjem istega čarodeja. Četudi se nam je to dozdevalo že prej, je logika pripovedovanja skočila skozi okno.
Po uspešnem animiranem filmu Nightmare of The Wolf je prispela katastrofalna mini serija The Witcher: Blood Origin
Ko se je ob animiranem filmu Nightmare of The Wolf zdelo, da ustvarjalci vedo, kaj oboževalci želijo, je hitro sledila že večkrat omenjena druga sezona. A veliko huje je bilo s predzgodbo v obliki mini serije The Witcher: Blood Origin, ki je zabeležila porazne rezultate in grozovite odzive. Hitenje h končnemu sporočilu brez raziskovanja sveta in njegove zgodovine, se ni obrestovalo in se najverjetneje ne bo.
Michelle Yeoh v Netflixovi seriji The Witcher-Blood Origin Foto: on imdb
Scenarist animiranega filma o Vesemirju, Beau DeMayo je ob Q&A pogovoru o prihajajoči seriji X-Men '97 povedal, da je želel v svoji ekipi le in zgolj strastne ljubitelje animirane serije X-Men. »Moje pravilo je, da moraš biti oboževalec. Brez vprašanja,« je odgovoril na eno od vprašanj.
Nadalje je razložil, da je »delal na serijah – poimensko Witcherju – kjer nekateri pisci niso marali knjig in iger ali pa jim niso bili všeč (celo aktivno so se norčevali iz izvornega materiala). To je recept za katastrofo in slabo moralo. Temeljno delo moraš spoštovati, preden ti je dovoljeno, da dodajaš k njegovi zapuščini.«
Ustvarjalka je na to odgovorila, da naj oboževalci ne verjamejo vsemu, kar preberejo, nato pa kmalu v ločenem pogovoru povedala, da je »morda prostor za drugačne različice znotraj teh zgodb«.
Zgodba o veščcu Vesemirju je prikazana v animiranem filmu The Witcher-Nightmare of the Wolf, ki ga je spisal Beau DeMayo Foto: on imdb
Henry Cavill je v očeh producentov krivec, ker je želel ostati zvest izvirniku
Še pred nastankom serije o Veščecu pa je bilo jasno Cavillovo sporočilo, da je dogovor o sedmih sezonah aktualen, če bodo ostali zvesti delu avtorja. In z začetkom tega prispevka, kjer je uporabljen citat ustvarjalke in igralca, je bil to le eden od jasnih korakov, da so pričeli spreminjati temeljno delo in zgodbo.
Šli so celo tako daleč, da so Henryja Cavilla oklicali za misogonističnega toksičnega igričarja (mysoginistic toxic gamer, op. p.), s katerim naj bi bilo težavno delati, ker je želel ostati zvest temeljnemu delu.
Strast do izvirnega dela je tisto, kar manjka pri nastajanju serije Veščec
»Ko govorimo o oboževalcih, imajo ti pravico do kakršnega koli mnenja, ki ga želijo imeti. In ljudje bodo razočarani, še posebej, ko govorimo o predelavi knjig ali iger, saj ne boš nikoli tista oseba, ki so si jo zamislili oziroma jo igrali v igri Witcher 3, če uporabim primer. Temu ne bi rekel toksičnost, ampak strast,« je pred leti povedal prav Henry Cavill.
In prav razumevanje strasti, ki jo imajo oboževalci do izvirnika – tega ali onega – s hkratnim zavedanjem, da pri tem ne prestopijo meja zlonamernosti, je tisto, kar bo povod za vrhunsko predelavo. Če bo srce na pravem mestu, bodo odpuščene (manjše) spremembe, kot sta to naredila Gospodar prstanov in Harry Potter ter postala univerzalno ljubljena filmska serija.
To bi lahko v serijski podobi Veščeca storil Netflix, ki je imel pred seboj katastrofalno izpeljan zaključek Igre prestolov in kot tak pravila, ki jih ne sme prekršiti, a je to storil še hitreje.
Najverjetneje spremljamo propad serije The Witcher oziroma Veščec. »Spoštovanje ne ustvari zgodovine,« v prvi sezoni pove Jaskier Geraltu preden začne peti odo mesarju iz Blavikena. Prav ima, saj bo serija vedno omenjena kot nekaj, kar ni uspelo navkljub čudovitemu izvirnemu delu. Kako lepo bi bilo, če bi si jo zapomnili prav po spoštovanju izvirnega dela? Tega ne bomo nikoli izvedeli.
Geralt iz Rivije in njegov ikonični stavek Foto: on imdb
Diagnostika je ena najpomembnejših obveznosti zdravnika, hkrati pa je tudi ena najtežjih, saj so pomembni številni faktorji, tako pri razvoju, kot pri poteku bolezni. Da bi zdravnikom olajšali diagnostiko in jim pomagali zmanjšati pojavnost napak pri diagnostiki, so se razvila številna orodja in naprave, ki zdravnikom olajšujejo diagnostiko. Napredki na področju medicinske tehnologije, pa veljajo za ene najbolj pomembnih. Tako je razveselila novica, da so znanstveniki razvili nov senzorski čip, ki je kar 10-krat bolj občutljiv od trenutnih.
Razvit nov čip z izjemnimi lastnostmi
Na državni univerzi Iowa so znanstveniki Teksas A&M AgriLife Research skupaj s sodelavci razvili poseben senzorski čip. Čip obljublja napredek pri diagnosticiranju, saj je kar 10-krat bolj občutljiv kot trenutno znane metode, ki se uporabljajo v medicini. Čip tudi odpravlja potrebo po kemičnih barvnih reagentih. Nova tehnologija bo omogočala hitro, poceni in zanesljivo diagnostiko bolezni pri rastlinah, hrani, živalih in ljudeh, vključno z odkrivanjem patogenov, ki se prenašajo s hrano, ptičje gripe in COVID-19. Rezultati pa bodo na voljo v 30 minutah.
To je priložnost za izboljšanje kmetijstva, varne hrane in zdravja ljudi
Raziskavo sta vodila dr. Jinping Zhao, raziskovalec AgriLife Research v Dallasu, in Subin Mao, dr. kandidat za elektrotehniko in računalništvo na državni univerzi Iowa. Kot soavtorja sta sodelovala Junqi Song, Ph.D., izredni profesor in vodja raziskav imunosti rastlin pri AgriLife Research v Dallasu, in Long Que, Ph.D., profesor elektrotehnike na Državni univerzi Iowa.
»Ta raziskava izboljšuje tehnologije, ki so se izkazale kot nekatere od naših največjih priložnosti za izboljšanje kmetijstva, varnosti hrane in zdravja ljudi,« je dejal Song. »Naša publikacija predstavlja korak k uresničitvi teh močnih orodij proti boleznim.«
Novi senzor izboljšuje tehniko, znano kot izotermično ojačanje, posredovano z zanko, ali LAMP, ki se pogosto uporablja za odkrivanje patogenov z ojačanjem njihove DNK. Zaznavanje produktov LAMP, pomnoženih iz predlog, kot je DNK patogena, pogosto zahteva, da se produkti označijo z uporabo fluorescenčnih barvil – drag postopek z nizko občutljivostjo.
Novi senzor diagnosticira patogene brez takih reagentov in z visoko občutljivostjo. Odpravlja tudi dolgotrajen postopek čiščenja DNK, ki ustvarja izzive za uporabo na mestu nege.
Čip LAMP je pomembna tehnologija tudi iz vidika prenosljivosti in olajšanja testov. Ker se ekipa zaveda napredka, ki so ga s tem čipom dosegli, so si zadali, da še povečajo občutljivost čipa. Cilj skupine je izravnati trenutne izzive pri odkrivanju in razlikovanju vrst in sevov patogenov z visoko podobnostjo zaporedja. Prizadevali si bodo tudi za izboljšanje specifičnosti detekcij in vzpostavitev kvantitativne detekcije z integracijo umetne inteligence in tehnologij za urejanje genov CRISPR.
Domača pokovka je lahko bolj zdrava alternativa predpakirani pokovki za mikrovalovno pečico ali pokovki za kino, saj omogoča nadzor nad sestavinami in začimbami. Toda ali ga lahko štejemo za zdravega ali ne, je odvisno od tega, kako je pripravljen in od izbire prelivov in začimb.
Recept za najboljše domače kokice
Sestavine:
1/2 skodelice pokovke
2 žlici rastlinskega olja
Sol (po okusu)
Navodila:
Na kuhalnik postavi velik lonec s tesno prilegajočim se pokrovom in na srednjo temperaturo. V lonec dodaj rastlinsko olje in pusti, da se segreva minuto ali dve. V lonec dodaj zrna pokovke in na hitro premešaj, da se zrna prekrijejo z oljem. Lonec pokrij s pokrovom in pusti majhno režo za uhajanje pare. Lonec nežno pretresi, da se pokovka ne zažge in zagotovi enakomerno pokanje. Ko pokovka začne pokati, lonec stresaj vsakih nekaj sekund. Ko se pokanje upočasni na približno 2 sekundi med poki, lonec odstavi z ognja. Pusti pokovko v pokritem loncu še eno minuto, da morebitna preostala zrna počijo.
Previdno odstrani pokrov in ga drži stran od obraza, da preprečiš parjenje v obraz. Pokovko še vročo začini s soljo ali drugimi začimbami (po želji). Lonec nežno pretresi ali premešaj, da se začimbe enakomerno porazdelijo. Prenesi pokovko v skledo ali posodo za serviranje in uživaj!
Bodi ustvarjalen z začimbami, tako da dodaš stvari, kot so stopljeno maslo, nariban sir, karamelna omaka ali druge začimbe za izboljšanje okusa.
Zgornji osnovni recept z uporabo rastlinskega olja in soli se lahko šteje za relativno zdravega v primerjavi z nekaterimi komercialnimi možnostmi. Ne vsebuje umetnih dodatkov, prekomerne količine soli in nezdravih transmaščob. Sama pokovka je tudi dober vir prehranskih vlaknin. Da pa bo vse skupaj še bolj zdravo, lahko narediš nekaj prilagoditev
Olje: Namesto rastlinskega olja lahko uporabiš bolj zdrave alternative, kot sta kokosovo ali olivno olje. Ta olja vsebujejo koristne hranilne snovi in lahko pokovki dodajo edinstven okus.
Sol: Čeprav je malo soli v redu, jo poskušaj uporabljati zmerno ali pa izberi možnosti z nižjo vsebnostjo natrija. Poskusiš lahko tudi z drugimi začimbami, da izboljšaš okus, ne da bi se zanašal samo na sol.
Prelivi: Namesto da pokovko polijete z maslom ali sladkimi oblogami, razmislite o uporabi bolj zdravih prelivov. Na primer, lahko potreseš prehranski kvas za sirast okus, dodaš kanček cimeta za pridih sladkosti ali nekaj zelišč in začimb za dodatno globino okusa.
Ne pozabi, nadzor nad porcijami je ključen. Zmerno uživaj pokovko kot del uravnotežene prehrane. Je odličen prigrizek, če je pripravljen z bolj zdravimi sestavinami in uživan v ustreznih porcijah.
Junija 2023 smo spremljali iskanje pogrešane podmornice, ki se je odpravila na ogled razbitin Titanika. Večdnevno iskanje se je končalo s tragičnim odkritjem, da je zaradi visokega pritiska v globinah prišlo do implozije podmornice.
V nadaljevanju prispevka ti predstavimo, kaj se zgodi s človeškim telesom v takšnih globinah, ko odpovejo stene podmornice.
Fizika tlaka nam pomaga razumeti situacijo
Preden začnemo z razlago, moramo razumeti, kaj je tlak in kako deluje. Tlak je fizikalna količina, ki predstavlja razmerje med silo in stično površino. Če poenostavimo, gre za silo, ki deluje na neko površino. Na površini Zemlje na nas deluje zračni tlak, ki ga povzroča teža ozračja nad nami. Na vsak kvadratni centimeter površine pritiska masa približno enega kilograma. Ko se potopimo pod vodo, se tlak povečuje zaradi teže vode nad nami.
Razbitine Titanika ležijo na globini skoraj 3800 metrov. Foto: OceanGate on OceanGate
Razbitine Titanika ležijo na globini približno 3800 metrov. Na tej globini je tlak približno 400-krat večji kot na vodni gladini.
Kaj se zgodi s podmornico?
Predpostavili bomo, da je stena podmornice, potopljene na globini skoraj štirih kilometrov, nenadoma in katastrofalno odpovedala.
V podmornici je bil ob potopu tlak, enak zračnemu. Na podmornico od zunaj iz vseh strani deluje tlak, 40-krat večji od zračnega. V trenutku, ko se trup prebije, se tlak takoj izenači in pride do implozije. Implozíja je proces, pri katerem se neko telo sesede samo vase, v našem primeru zaradi delovanje tlaka. Gre za nasprotje eksplozije.
Implozija podmornice ustvarja toploto zaradi adiabatnega stiskanja. Adiabatno stiskanje je proces, pri katerem se plin med stiskanjem segreva, torej nastaja toplota. Ko se podmornica sesede, se hitro stisnjeni žepi plina v njem hitro segrejejo in za kratek čas dosežejo temperaturo, ki lahko preseže več tisoč stopinj Celzija. Na koncu v podmornico vdre voda.
Zaporedje dogodkov – tlak, vročina, ki jo povzroča stiskanje zraka, in silovit vdor vode – potekajo zelo hitro. Podmornica se na tej globini popolnoma zruši v približno 50 milisekundah (0,05 sekunde).
Kaj se zgodi s telesom?
Implozija podmornice povzroči hude telesne poškodbe na telesu potnikov, ki bi zaradi njih takoj umrli. Vročina, ki bi bila posledica segrevanje plina, pa bi uplinila meso in kosti potnikov na krovu.
Človekov odziv na bolečino je odvisen od prenosa signalov iz perifernega živčnega sistema v možgane. Ko signali dosežejo možgane, začutimo bolečino. Ta proces ni takojšen, temveč traja nekaj časa. V normalnih razmerah občutek bolečine, na primer ob udarcu v prst, nastane približno 0,1 sekunde po dogodku. Vendar pa lahko ostro in nenadno bolečino zaznamo nekoliko hitreje, približno 0,01 sekunde, saj se v proces vključijo hitreje prevodni živci.
Če te časovne okvire primerjamo s implozijo, opisano zgoraj, se podmornica popolnoma zruši v približno 50 milisekundah (0,05 sekunde). To pomeni, da se implozija zgodi 2 do 10-krat hitreje, kot človeško telo zazna bolečino. Glede na to je verjetno, da potniki v podmornici ne bi imeli časa niti dojeti, da se je sploh kaj zgodilo, še manj pa da bi občutili bolečino zaradi samega dogodka.
Raziskava je pokazala, da se razporeditev listov pri najstarejših rastlinah razlikuje od večine sodobnih rastlin, kar izpodbija dolgoletno teorijo o izvoru znanega matematičnega vzorca, ki ga najdemo v naravi.
Kako se današnji listi razlikujejo od tistih najstarejših?
Ugotovitve kažejo, da razporeditev listov v značilne spirale, ki so danes pogoste v naravi, ni bila značilna za najstarejše kopenske rastline, ki so najprej poseljevale zemeljsko površje. Namesto tega so starodavne rastline imele drugo vrsto spiral. To zanika dolgoletno teorijo o razvoju rastlinskih listnih spiral in kaže, da so se razvile po dveh ločenih evolucijskih poteh.
Fibonaccijevo zaporedje v rastlinah je zelo pogost matematični vzorec Foto: Sabine Hortebusch iz iStock
Spirale so v naravi pogoste, pa naj gre za velikanski vrtinec orkana ali zapletene spirale dvojne vijačnice DNK, večino pa lahko opišemo z znamenitim matematičnim zaporedjem Fibonaccijevega zaporedja.
To zaporedje, poimenovano po italijanskem matematiku Leonardu Fibonacciju, je osnova številnih najbolj učinkovitih in osupljivih vzorcev v naravi.
Spirale so pogoste pri rastlinah, pri čemer Fibonaccijeve spirale predstavljajo več kot 90 odstotkov vseh spiral. Te značilne spirale so v cvetnih listih, listih ali semenih sončnic, storžev, ananasov in sočnih sobnih rastlin.
Zakaj so Fibonaccijeve spirale, znane tudi kot skrivna šifra narave, tako pogoste pri rastlinah, je znanstvenike že stoletja begalo, vendar je bil njihov evolucijski izvor večinoma spregledan. Na podlagi njihove razširjenosti se je dolgo domnevalo, da so Fibonaccijeve spirale starodavna značilnost, ki se je razvila pri prvih kopenskih rastlinah in se v rastlinah močno ohranila.
Izdelali prve 3D-modele listnatih poganjkov v Asteroxylon mackiei
Vendar je mednarodna ekipa pod vodstvom Univerze v Edinburgu ovrgla to teorijo z odkritjem ne-Fibonaccijevih spiral v 407 milijonov let starem rastlinskem fosilu. Raziskovalci so z uporabo tehnik digitalne rekonstrukcije izdelali prve 3D-modele listnatih poganjkov v Asteroxylon mackiei – članu najzgodnejše skupine listnatih rastlin.
Vzorci na listih so nekaj, kar raziskovalci že dolgo preiskujejo Foto: Peggy_Marco iz Pixabay
Izjemno ohranjen fosil je bil najden v znanem nahajališču fosilov Rhynie chert, škotskem sedimentnem nahajališču blizu vasi Rhynie v Aberdeenshiru. Najdišče vsebuje dokaze o nekaterih najzgodnejših ekosistemih na planetu – ko so se razvile kopenske rastline, ki so postopoma začele prekrivati skalnato površje Zemlje in jo naredile primerno za bivanje.
Ugotovitve so pokazale, da so bili listi in razmnoževalne strukture pri Asteroxylon mackiei najpogosteje razporejeni v ne-Fibonaccijeve spirale, ki so danes pri rastlinah redke. To spreminja razumevanje znanstvenikov o Fibonaccijevih spiralah pri kopenskih rastlinah. Kaže, da so bile pri starodavnih klubovkah pogoste spirale, ki niso Fibonaccijeve, in da se je razvoj listnih spiral razšel v dve ločeni poti.
Listi starodavnih klubovk so imeli povsem drugačno evolucijsko zgodovino kot druge velike skupine današnjih rastlin, kot so praproti, iglavci in cvetoče rastline.
Ekipa je 3D model Asteroxylon mackiei, ki je izumrl pred več kot 400 milijoni let, izdelala v sodelovanju z digitalnim umetnikom Mattom Humpageom z uporabo digitalnega upodabljanja in 3D tiskanja. V študiji so sodelovali tudi raziskovalci z Univerze College Cork na Irskem, Univerze Münster v Nemčiji in Northern Rogue Studios v Združenem kraljestvu.
Asteroxylon mackiei je eden najzgodnejših primerov rastlin
Dr. Sandy Hetherington, evolucijski paleobiolog in vodja projekta na Univerzi v Edinburgu, je povedal: »Naš model Asteroxylon mackiei nam prvič omogoča, da preučujemo razporeditev listov v 3D. Tehnologija, ki omogoča 3D tisk 407 milijonov let starega rastlinskega fosila in njegovo držanje v roki, je res neverjetna. Naše ugotovitve dajejo nov pogled na razvoj Fibonaccijevih spiral pri rastlinah.«
Holly-Anne Turner, ki je pri projektu sodelovala kot dodiplomska študentka na Univerzi v Edinburgu in je prva avtorica študije, je dejala: »Klopotec Asteroxylon mackiei je eden najzgodnejših primerov rastlin z listi v fosilnem zapisu. S temi rekonstrukcijami smo lahko sledili posameznim spiralam listov okoli stebel teh 407 milijonov let starih fosilnih rastlin. Naša analiza razporeditve listov pri asteroksilonu je pokazala, da so zelo zgodnje paličnjake razvile ne-Fibonaccijeve spiralne vzorce.«
Koktajli se poleti še posebej priležejo in na zabavah nikakor ne smejo manjkati. Če ne piješ alkohola, lahko še vedno uživaš v osvežilnih in okusnih napitkih! Poglej si nekaj idej za brezalkoholne koktajle, ki jih lahko enostavno pripraviš doma. Ne glede na to, ali si ljubitelj citrusov, jagodičevja ali eksotičnih sadnih kombinacij, koktajli bodo navdušili tvoje brbončice.
Eksotični mojito brez alkohola
Sestavine:
sveža meta
limeta
sladkor
gazirana voda
ananasov sok
ledene kocke
Postopek:
V kozarec dodaj sveže liste mete in nekaj rezin limete. Dodaj žličko sladkorja in ledene kocke ter vse skupaj prelij z ananasovim sokom in gazirano vodo. Dobro premešaj in kozarec okrasi s svežimi listi mete ter rezino limete.
V mešalniku zmešaj enako količino pomarančnega, jabolčnega in brusničnega soka. Dodaj nekaj kapljic limoninega soka ter malinov sirup po okusu. Dodaj še ledene kocke in dobro premešaj. Postrezi v kozarcu s slamico.
V mešalniku zmešaj sveže pripravljen breskov pire, nekaj kapljic limoninega soka in žličko medu za slajši okus. Premešaj, da dobiš homogen napitek. V kozarec dodaj ledene kocke in prelij s pripravljenim breskovim napitkom. Na koncu dolij še malo gazirane vode, ki naredi koktajl še bolj osvežujoč.
V mešalniku zmešaj ananasov sok, kokosovo mleko in nekaj žlic vaniljevega sirupa. Dodaj nekaj kepic kokosovega sladoleda in ledene kocke. Mešaj, da dobiš homogen napitek. Postrezi v kozarcu s slamico in po želji okrasi s koščkom ananasa.
V mešalniku zmešaj limonin sok, narezano kumaro in sveže metine liste. Dodaj žličko sladkorja in dobro premešaj. V kozarec dodaj ledene kocke in prelij s pravkar pripravljenim koktajlom. Po želji lahko dodatno okrasiš z rezino limone in vejico mete.
Čeprav večinoma vsebujejo precej sladkorja, so doma pripravljeni koktajli bogati tudi z vitamini, minerali in antioksidanti iz svežega sadja ter zelišč. Poleg tega so povsem brez alkohola in ti ni treba skrbeti, koga boš po zabavi prosil za prevoz. Ne boj pa se eksperimentirati z dodatnimi sestavinami in prilagodi koktajle svojim željam in okusu.
Boš koktajle prvič preizkusil na pikniku, zabavi ob bazenu ali ob sproščenem večeru na terasi? 😉
Glovo, večkategorijska platforma, ki omogoča dostop do široke palete izdelkov in obrokov na zahtevo, praznuje drugo obletnico delovanja v Sloveniji! V tem času je skupno število izdelkov, dostavljenih prek platforme, preseglo 4,7 milijona.
Brez dobrega tima seveda ne nastane nobena uspešna zgodba in Glovo ni izjema. Za njim stoji izjemna ekipa predanih ljudi, ki se vsak dan posebej trudijo zagotavljati zanesljive in kakovostne storitve uporabnikom platforme: strankam, partnerjem in kurirjem.
Matic Šubic, vodja komerciale, ki je v ekipi že od samega začetka, je najbolj ponosen, da so v 2 letih pridobili več kot 900 partnerjev, med katerimi je največ malih lokalnih podjetij. S tem sodelovanjem so jim zagotovili stabilen in močan kanal za generiranje dohodkov in uporabnikom ponudili kvaliteten in obsežen nabor ponudnikov.
Glovo deluje v 27 mestih po vsej Sloveniji in ljudem omogoča, da v svojem mestu kadar koli dobijo skoraj vse, kar si želijo. Mesta, ki vodijo po številu naročil so Ljubljana, Maribor in Domžale. Največje naročilo v teh dveh letih pa je bilo oddano v mehiški restavraciji v Medvodah in je znašalo 290 EUR. Najzvestejši uporabnik je iz Ljubljane – v dveh letih je oddal 742 naročil, kar pomeni povprečno dve naročili na dan, v skupni vrednosti 21.900 Eur.
Čeprav nas večina ob omembi Glova takoj pomisli na hrano, pa so v prvi vrsti tehnološko podjetje. Platforma, ki združuje njihove partnerje, kurirje in stranke, je eden izmed njihovih najbolj domišljenih produktov. Če lahko iz perspektive naročnika govorimo o prijazni uporabniški izkušnji, je platforma za partnerje veliko več kot to. Ponuja jim modernizacijo s sistemskimi rešitvami, saj jim nudi orodja za analizo, vrednost povprečne košarice, število novih uporabnikov in še veliko več. Partnerji lahko sami vodijo analitiko in ves čas dobivajo nova orodja, ki jih sicer ne bi imeli na voljo.
»Predvsem si želimo delati še na drugih vertikalah – trgovinski del. Želimo si več sodelovanja s trgovskimi verigami, da uporabnikom ponudimo še širši naror trgovin. Ne želimo ostati omejeni le na živila, poudaril bi rad, da nudimo dostavo praktično česarkoli: rož, elektronskih naprav, daril, celo z modnimi trgovinami se spogledujemo,« je njihove načrte za prihodnost delil Matic Šubic.
Tadeja Vaupotič, strateška vodja partnerjev, je največ v stiku z njihovimi partnerji. Dodaja, da za njih odnosi s partnerji nikakor niso šprint, temveč tek na dolge proge in največji ponos je, da rastejo in se razvijajo skupaj s partnerji.
“Smo ekipa sodelavcev s strastjo; delimo si isto vizijo in si prizadevamo za isti cilj. Obožujemo velike izzive in vsak dan začnemo z miselnostjo, da bomo iz vsake situacije izvlekli najboljše,” je povedala Tadeja Vaupotič.
In kaj so najbolj zabavna in nenavadna naročila, ki so jih v teh dveh letih dostavili? Presenetljivo je, česa vsega si ljudje zaželijo – 16 kilogramov mačjega peska, klimatska naprava, 80 kilogramov ledu in umetni nohti … vse to so Glovo kurirji dostavili in s tem nekomu polepšali dan. Maribor je mesto, kjer že dve leti dostavlja najbolj aktiven kurir. Ta je dostavil kar 18.928 naročil, kar je približno 26 naročil dnevno.
Eno izmed vodil, ki bi ga naj uporabniki upoštevali ob oddaji naročila je, da naj to ne bi bilo večje in težje od povprečne lubenice. »Prevozno sredstvo izberemo glede na velikost in težo naročila,« pravi Peter Lulik, vodja operative. »Seveda je kolo najbolj agilno in okolju prijazno prevozno sredstvo, a če uporabnik naroči večje izdelke, izberemo drugo, bolj ustrezno. Zmeraj več ljudi, ki živijo v večjih mestih se odpove avtomobilu in se poslužuje javnega prevoza – to lahko predstavlja velik izziv, ko je potrebno opraviti nakup pralnega praška, sadja, zelenjave … Že obisk tržnice se lahko zaključi s težko vrečo in Glovo dostava je za takšne uporabnike dobrodošla rešitev!«
Slovenci smo možnost dostave praktično česarkoli sprejeli z odprtimi rokami, postala je del našega vsakdana. Večernih druženj, športnih dogodkov pred domačim TV zaslonom ali malic v službi si praktično ne moremo več zamisliti brez naročila preko aplikacije Glovo. Burger, pica in pad thai so favoriti, ki se največkrat znajdejo v naših naročilih, vse večkrat pa nam kurirji dostavljajo tudi živila. Največkrat so to prigrizki ali sladkarije, pivo in sveže sadje.
Pri Glovu bodo svoje delovanje še naprej širili in izboljševali, da bodo uporabnikom omogočili še boljše izkušnje pri dostavi izdelkov.
O podjetju Glovo
Glovo je ena prvih tehnoloških storitev za hitro dostavo, ki vključuje več kategorij izdelkov in kot takšna povezuje restavracije, lekarne, trgovske verige in trgovine z živili, vključno s kategorijo »karkoli«, ki uporabnikom omogoča, da v svojem mestu naročijo vse, kar želijo. Podjetje Glovo, ki je bilo ustanovljeno leta 2015 v Barceloni, deluje na 25 trgih v več kot 1300 mestih v jugozahodni Evropi, vzhodni Evropi in Afriki. Poslanstvo podjetja Glovo je, da vsem prebivalcem mesta, v katerem deluje, omogoči hiter dostop do vsega, kar mesto ponuja. Na ta način lahko uporabniki storitve Glovo uživajo v izbranih izdelkih, kadarkoli in kjerkoli.
Ste že kdaj slišali za eksperiment, imenovan »Tezejeva ladja«? Vprašanje, ki si ga zastavimo, je naslednje: »Če zaradi obrabe sčasoma zamenjamo vse dele ladje, dokler ne ostane noben originalen kos ladje, ali je to še vedno ista ladja?«
Če na hitro pogledamo v preteklost, h Grkom, v njihovih legendah zasledimo zgodbo o Tezeju. To je bil mladenič, ki je bil izbran, da gre na otok Kreto in se spopade s pošastjo. Pošast v labirintu je bil Minotaver – pol človek, pol bik. Po boju z Minotavrom se je Tezej odpravil nazaj v rojstne Atene z njegovo ladjo.
Plutarh si je zamislil, da je lesena ladja, na kateri je plul Tezej, zagotovo postala narodno bogastvo, in zastavil je miselni eksperiment,ki od takrat navdušuje filozofe. Če ste Tezejevo ladjo popravljali desko za desko, tako da ni ostala nobena originalna deska, ali je še vedno ista ladja?
Odgovora sta vedno lahko vsaj dva. Ljudje lahko rečejo, da gre za isto ladjo, saj so vedno pluli z njo, le da so jo zaradi dotrajanosti sproti popravljali. Na drugi strani pa bi se zbiratelj, ki si je želel dati originalno ladjo v muzej lotil obnove. Gre in zbere vse originalne deske, jih obnovi in reče: »Imam Tezejevo ladjo!« Torej, vprašanje je, katera je ladja?
Različice miselnega eksperimenta Tezejeve ladje se pojavljajo povsod. V »WandaVision« studia Marvel se Vision sreča iz oči v oči s podvojenim jazom in mora ugotoviti, kdo je pravi Vision. V »The Good Place« Chidi Anagonye živi na stotine ločenih življenj in se mora soočiti s katerim, če sploh, predstavlja njegov pravi jaz. V drugih obdobjih so ljudje spraševali, ali se sekira še vedno šteje kot sekira Georgea Washingtona, če sta zamenjana tako ročaj kot glava sekire.
Tezejeva ladja predstavlja zanimiv miselni eksperiment
Miselni eksperiment s Tezejevo ladjo postavlja vprašanja o materialni sestavi predmetov: ali je ladja vsota svojih desk, vsota njene zgodovine plovbe ali oboje hkrati? Ali lahko za predmete, sestavljene iz drugih predmetov, sploh rečemo, da obstajajo?
Da bi odgovorili na ta vprašanja, se morajo filozofi ukvarjati z ugankami, kot so, ali lahko dve stvari zavzameta isto mesto ob istem času, kako so deli povezani s celoto in kako razmišljati o naravi časa. Podobno je izpostavil tudi moj profesor, ki je v razredu zastavil vprašanje: »Če lahko naredim popolno repliko sebe, kateri sem potem pravi jaz?«
Odgovorov je mnogo
Eden od odgovorov je, da so samo deske resnične in da je ladja »samo faza.« Ta odgovor, nihilizem, vzet do svoje logične skrajnosti, implicira, da obstajajo samo osnovni delci; predmeti, sestavljeni iz več delov, so le iluzija. Tako Tezejeva ladja nikoli ni zares obstajala.
Morda pa ladje res obstajajo; če je tako, jo morda določajo njeni deli. V tem primeru ima kustos muzeja prav. Če lahko predmeti preživijo zamenjavo delov – naše celice na primer nenehno umirajo in se zamenjajo, potem je morda ladja na morju prava ladja.
Ali pa sta morda ves čas obstajali dve ladji, ki sta si včasih delili isto lokacijo? Morda Tezejeva ladja obstaja kot veliko prekrivajočih se delov prostora-časa: ladja v trenutku, ko je bila zamenjana prva deska, ladja, kakršna je bila, ko je Tezej hodil po krovih, in ves obstoj ladje, od rastočih dreves, ki postanejo njene deske do odhoda v posmrtno življenje kot problem filozofske misli.
Odgovora nimamo, a vprašanje zato ni nič manj pomembno
»Mislim, da je zelo zanimivo, da sploh imamo to vprašanje,« je dejala Anne Sauka, filozofinja z univerze v Latviji. Samo vprašanje predpostavlja določeno ontologijo ali teorijo bivanja. Uganka Tezejeve ladje je najbolj smiselna v kontekstu substančne ontologije, v kateri so predmeti v središču filozofskega zanimanja. Alternativa je procesna ontologija, ki spremembe vidi kot bolj temeljno resnične kot objekte.
Gledano tako deske, ladje in sam Tezej niso statične stvari, temveč procesi, ki se vedno spreminjajo. Poskus zahtevati katero koli ladjo za Tezeja kaže na nepripravljenost dopustiti, da se katera koli ladja razvije v nekaj novega. »Samo vprašanje kaže, da imamo težave s spremembami,« je dejal Sauka.
Tezejevo ladjo lahko vidimo tudi kot metaforo za nas same: »Če se spremenimo, ali smo druga oseba?« je dejala Sauka. V procesni ontologiji je sprememba izhodišče. »Samost je nekaj, kar se zgodi le zaradi spremembe,« je dodala. Smrt »je samo razpad tistega določenega procesa, ki je bil nekaj časa stabilen proces.«
Za vse nas je pomembno, da si postavljamo tudi takšna zapletena vprašanja. Da razmišljamo malo izven meja mogočega in se sprašujemo o procesih, ki se dogajajo okoli nas. V tem smislu in pogledu je filozofija pomembna veda, ki nam na dolgi rok pomaga odgovoriti na pomembna življenjska vprašanja in nam pomaga odkrivati svet skozi drugačna očala. Kjer se vprašanje postavi vedno znova, je uporabnost filozofije v srednjih šolah, kjer ni nujno, da vsi profesorji zmorejo zajeti bistvo in podati prava vprašanja.
In kjer se zastavi tisto poglavitno vprašanje: »Ali sem jaz še vedno jaz, če se vse moje celice zamenjajo na približno 7 let?«, pa naj vprašanje velja za spodbudo k popravljanju samega sebe in postajanju najboljše verzije sebe.
