Se med čakanjem na račun v restavraciji pogosto sprašuješ, koliko napitnine naj bi pustil? Še težje je, ko si na potovanju v državi s tujo valuto in drugačnim življenjskim standardom ter navadami. Medtem ko so v Združenih državah Amerike natakarji pogosto plačani od napitnin, bi podobna napitnina v nekaterih azijskih državah, kot so Japonska, Kitajska in Južna Koreja, veljala za žalitev. Vse je seveda odvisno tudi od storitve: od strežbe v restavraciji do pomoči hotelskega osebja in prevoza taksistov, napitnine niso enake. Spodaj si preberi, koliko napitnine naj bi pustil v posameznih državah po svetu.
Napitnine v restavracijah
Med okušanjem lokalne kulinarike je pomembno, da razumeš njihov bonton – sem sodijo tudi primerne napitnine. Pri tem ne velja, da je več vedno bolje. Japonska, Kitajska in JužnaKoreja višji standard dela že vključi v plače zaposlenih, zato tam napitnine lahko veljajo celo za žalitev restavracije. Po drugi strani so natakarji v Združenih državah večinoma odvisni od napitnin, ki jih dobijo. Zato je to tudi edina država na svetu, kjer pričakovana napitnina znaša kar 20 odstotkov cene obroka. V nekaterih državah restavracije strežbo tudi ločeno zaračunajo – gre za neke vrste obvezno napitnino. V Indiji pa so zaračunavanje strežbe izrecno prepovedali.
V Sloveniji lahko zadovoljstvo s postrežbo izraziš z napitnino v višini 10 do 15 odstotkov vrednosti obroka.
Zaposleni v hotelih, apartmajih in drugih nastanitvah lahko močno vplivajo na tvoje počutje med potovanjem. Kakšno napitnino si zaslužijo za svoje delo? V 37 državah je priporočljivo pustiti kak evro ali dva napitnine. V Združenih državah Amerike, kjer do 39 odstotkov prihodkov zaposlenih izvira iz napitnin, je znesek nekoliko višji in znaša do 5 evrov. V Argentini, na Tajskem in Šrilanki se bodo razveselili napitnine v vrednosti 50 centov. V 32 državah, med katerimi je tudi Japonska, pa napitnine niso pričakovane ter bi lahko povzročile celo zmedo ali užaljenost.
V Sloveniji je primerna višina napitnine precej nizka, saj znaša okoli enegaevra.
Taksisti te včasih rešijo iz še tako odročnih krajev ali prepolnih mestnih središč. Po koncu vožnje ti uslugo seveda ustrezno zaračunajo. Pa je dovolj plačati točen znesek? V 88državah je odgovor: da. V Združenih državah Amerike je primerna 15-odstotna napitnina. V 42 državah po svetu je primerno znesku na računu dodati še okoli 10 odstotkov oziroma zaokrožiti račun nekoliko bolj na »okroglo«. Zaokroževanje je značilno predvsem za Indijo, Švedsko in Maroko.
V tej kategoriji ima Slovenija nekoliko drugačna »pravila« kot v prejšnjih dveh: taksisti namreč ne pričakujejo napitnine.
Objavljeni so bili podatki o prvem prijavnem roku za vpis v prvi letnik dodiplomskih in magistrskih študijev za študijsko leto 2023/24. Preverili smo podatke in izbrali nekaj zanimivih dejstev ter statistik o prvem prijavnem roku tega leta.
5 dejstev o prvem prijavnem roku 2023
Prvi prijavni rok za vpis v prvi letnik je potekal od 17. februarja do 27. marca 2023
Oddanih je bilo 15.550 prijav za vpis, vpisnih mest pa je bilo 18,845
V primerjavi z lanskim prvim prijavnim rokom je bilo oddanih 705 prijav več
104 študijskih programov ima omejitev vpisa (lani je bila številka 89)
Oddanih je bilo 51 prijav za vpis za Slovence brez slovenskega državljanstva
Drugi prijavni rok bo potekal od 21. do 25. avgusta 2023.
Nova raziskava objavljena v reviji Nature znanstvenike popelje korak bližje k razkritju skrivnosti izvora vode na Zemlji. Raziskovalci pod vodstvom asistentke Megan Newcombe z Univerity of Maryland so analizirali t.i. staljene meteorite, ki lebdijo v našem sončnem sistemu že od njegovih začetkov 4,5 milijarde let nazaj.
Ugotovili so, da imajo ti meteoriti zanemarljivo količino vode in da je voda na Zemljo morala priti od drugod.
Analizirali so vzorce sedmih ostankov meteoritov na Zemlji. Izbrali so vrsto meteoritov imenovanih ahondriti ali staljeni meteoriti (melted meteorites). Njihova posebnost je, da so nastali iz trkov med proto planeti v našem osončju milijarde let nazaj. Staljeni pa so zato, ker so ob veliki količini radioaktivnih elementov, ki so z razpadom segrevali (in topili) vse okoli sebe, dobili značilno strukturo z jedrom, plaščem in skorjo.
Ti meteoriti so na Zemljo padli relativno pozno oz. v geološkem smislu pred kratkim. Nekateri so prišli iz bližnje okolice, drugi pa iz zunanjega sončnega sistema. Zanimivo je, da se predvideva, da so meteoriti iz zunanjega sistema sestavljeni iz ledu in nosijo veliko vode. Nova raziskava je pokazala, da to ni čisto res.
Eden od primerkov ahondritov je leta 1919 padel v Cumberland Falls Foto: alexeys iz iStock
Uporabili so napredno tehnologijo
Da bi ugotovili, koliko je vode v stopljenih meteoritih, so morali uporabiti najbolj napredno tehnologijo. »Kadar analiziramo tako suhe materiale, lahko že kapljica vlage iz okolja sfiži meritev« je povedal soavtor Conel Alexander. Vzorce so najprej postavili v vakuumsko pečico na nizki temperaturi, potem za več kot mesec dni v turbo pumpo, ki je z vakuumom posrkala ostanke zemeljske vode iz meteorita. Šele potem so jih prepustili sekundarnemu spektrometru ionske mase.
Ahondriti niso prinesli vode na Zemljo
Ugotovili so, da staljeni meteoriti skoraj ne nosijo vode. Natančneje, 2 milijoninki njihove mase predstavlja voda. To je sto tisočkrat manj kot velja za drugo skupino meteoritov imenovanih hondriti, katerim voda lahko predstavlja tudi do 20 % mase. Na Zemlji je veliko več ostankov hondritov, kar razloži, od kje nam voda.
Znanstveno raziskovanje ne poteka linearno. Med hipotezo, teorijo in dokazom stoji kup ovir, postankov in stranpoti, skozi katere se mora raziskovalec prebiti, da bi prišel do znanstveno potrjene ugotovitve. Včasih mora najprej izvedeti, kaj se ni zgodilo, da bi ugotovil kaj se je. Tako so tudi naši raziskovalci meteoritov znanosti doprinesli po obratni poti. Ahondriti ne nosijo vode in vsi meteoriti v zunanjem delu sončnega sistema niso polni vode.
Air je športna biografska drama o nastanku znamke Air Jordan in strmem vzponu giganta Nike v svetu športa oziroma košarke. Ljubitelji košarke bodo takoj prepoznali, da je zgodba pravzaprav začetek ere Michaela Jordana, verjetno pa bodo to spoznali tudi tisti, ki v košarki niso ravno domači. Air Jordan je znamka, ki jo prepozna vsak. A kako se je vse skupaj začelo? Na to odgovori film režiserja Bena Afflecka.
Air je film o nastanku znamke Jordan
Ben Affleck je v filmskem svetu pravi švicarski nož, saj počne skoraj vse in pri tem je uspešen. Igralec, režiser, scenarist in producent. Leta 1997 je skupaj z Mattom Damonom napisal scenarij za Dobri Will Hunting in v njem tudi igral. Sledilo je devet nominacij za oskarja in dva prejeta kipca. Deset let kasneje je režiral svoj prvi film Zbogom, punčka (Gone Baby Gone) in požel veliko hvale na svoj in filmov račun. Sedem nominacij in tri kipce kasneje je bil za njim že Argo leta 2012. Potem pa je leta 2021 sledil močno podcenjeni Poslednji dvoboj (The Last Duel), ki ga je napisal s prijateljem Damonom in Nicole Holofcener ter v njem ob Mattu Damonu tudi zaigral. In smo pri filmu Air, ki v slovenščini nosi še podnaslov Nekaterim legendam je usojeno leteti.
Kako dobiti Jordana, če ta noče k tebi?
Leta 1984 se v podjetju Nike košarkarska veja podjetja trudi odločiti, kako bo razporedila 250 tisoč dolarjev za novo bero novincev v ligi NBA. Marketinški mojster Rob Strasser (Jason Bateman) in soustanovitelj ter direktor podjetja Phil Knight (Ben Affleck) imata za to košarkarskega iskalca talentov Sonnyja Vaccara (Matt Damon), ki mora po neuspehih najti novo persono košarkarskega Nike sveta. Nabor lige NBA je kot tretjega zapisal Michaela Jordana, ki pa je predan Adidasu.
Film, ki se ukvarja s precej svežo in zelo poznano stvarjo, je lahko sila težko narediti. Konec poznamo, zgodba nam je jasna in gledalec se lahko vpraša, kaj sploh lahko novega vidi. Če imaš na režiserskem stolčku Bena Afflecka, v producentski sobi pa poleg njega še Matta Damona, je uspeh že praktično zagotovljen. Po ogledu lahko rečemo, da je zelenec pri pisanju scenarijev Alex Convery nekdo, ki ga bomo v prihodnje večkrat opazili na seznamu filmskih ustvarjalcev.
Filma ne bi bilo brez dokumentarne serije The Last Dance, ki smo jo lahko leta 2020 gledali na Netflixu. Ko je Affleck scenarij pobral s črne liste, je sledil tudi sestanek s samim Jordanom. Ta je projekt odobril, a pod štirimi pogoji. V filmu morata biti upodobljena George Raveling (pomočnik trenerja v ameriški olimpijski reprezentanci leta 1984) in Howard White (podpredsednik Nikove Jordan znamke in njegov bližnji prijatelj). Affleck je za vlogo slednjega izbral Chrisa Tuckerja, ki ga je poznal tudi Jordan. Izbrisan je moral biti lik Tinkerja Hatfielda, ki je takrat za Nike sicer delal, a z nastankom superge Air Jordan 1 ni imel opraviti prav nič. Zadnji pogoj pa je bila večja vloga za njegove starše v filmu, pri čemer je vztrajal, da mora njegovo mamo Deloris zaigrati Viola Davis.
Air je film za ljubitelje pogovorov o športu
Scenarij in režija poznani zgodbi vdahneta napetost, zaradi katere smo kljub znanemu razpletu na robu stolov. Dialogi in dogajanje so napisani pristno in zanimivo, zdi se nam, kot da smo v sejni sobi z glavnimi liki. Prav slednji pa so tisti, ki film povzdignejo na nekoliko višjo raven. Ben Affleck, Matt Damon in Jason Bateman so na eni strani uspeha, pri katerem jim pomaga Chris Tucker, ki še vedno piše eno najbolj zavidljivih karier v Hollywoodu. Na drugi strani je Viola Davis v vlogi Deloris Jordan, ki spiše še eno izjemno in prepričljivo vlogo v svoji karieri.
Air je napeta in dramatizirana zgodba o nastanku ene najbolj poznanih znamk v zgodovini. Če bi bila met v zadnji sekundi, bi se nekajkrat dotaknila obroča, nato pa ušla skozenj ter zapisala zmago. Čeprav opazimo kar nekaj klišejev, ponavljanj, nepotrebnega povzdigovanja in predvidljivosti je Air v vsem videzu najdražje reklame na svetu v bistvu zelo kompetenten film. Za vse ljubitelje športa in dobre igre, ki bi radi izvedeli nekaj več o nastanku Jordanove znamke in se ob tem še zabavali.
Roman Napol morilke pisateljice in prevajalke Jedrt L. Maležič je zgodba treh generacij tržaških Slovenk, ki se v begu pred fašizmom zatečejo najprej k sorodnikom v Istro, potem pa se v iskanju stabilnosti in varnosti s pomočjo bližnjih preselijo v Maribor, kjer se poskušajo kot begunke postaviti na noge in začeti znova.
V romanu, ki je ambientiran v času vzpona nacionalizmov, se prepletajo nasilje, beg, strah, čustveno izsiljevanje, občutki krivde in želja po samostojnosti in stabilnosti. Beg pred fašizmom in z njim povezano nasilje močno zaznamujejo glavno (anti)junakinjo romana Marino in njeno mamo Marijo Zanut, skozi zgodbo pa smo priča trenutkom, ki bodo v prihodnje močno zaznamovali življenje Marinine hčerke. V romanu so eksplicitno opisani trenutki fizičnega nasilja fašistov proti Slovencem v Trstu, skozi pripoved pa je vseskozi močno prisoten psihični teror in strah, ki je mnoge Slovence v Trstu pognal v begunstvo, tudi protagonistki romana.
Napol morilke: Jedrt L. Maležič, založba Goga, 233 strani.
Avtorica preizprašuje občutek varnosti in doma, protagonistki romana pa obdaja nenehen občutek krivde, odvečnosti in strahu. Ta je najbolj prisoten ob prvi postojanki v begunstvu – pri sorodnikih v Istri – ki begunke sicer z vsem srcem sprejmejo, a sovražnost sosedov, požig oljk ter vzkliki Triestin, Triestin, mezzo ladro, mezzo assasin, močno zaznamujejo njihova življenja, še posebej Marinino. Od tu tudi naslov romana Napol morilke (mezzo assasine). To je oznaka, ki jo tržaške begunke vedno nosijo s seboj in se je trudijo otresti, vedoč, da jim bo to le stežka uspelo.
Če prvi del romana, v katerem prevladujejo predvsem opisi fašističnega terorja in travma povezana z njim, pripada Mariji Zanut, drugi, istrski del opisuje Marinino travmo in njen izvor. Od predanja spolni sli do medgeneracijskega prezira in konstantnega občutka manjvrednosti in nezaželenosti, istrsko obdobje močno zaznamuje Marino in na njej pusti neozdravljive rane. Tretji del opisuje predvsem mariborsko (zadnje) obdobje, ki se osredotoča na hčerino odraščanje in na izvore njene prihodnje travme. Kot tujka in begunka je med vrstniki nezaželena, s tem pa se tako mati kot ona sama spopadata na različne načine.
Zgodba treh generacij žensk, ki begunstvo doživljajo vsaka na svoj način in vsaka skozi svojo travmo, je dober opomnik, kaj pomeni biti ženska begunka in kako skrb za otroka in zase ter z njo povezana nemoč mnogokrat vodijo v brezizhodne situacije, kjer je ženska za svojo varnost in nekaj stabilnosti pripravljena storiti marsikaj – tudi izgubiti dostojanstvo in se ponižati v upanju na boljši jutri.
Alpska konvencija je razpisala nagrado za mlade znanstvenike. Tri glavne nagrade so namenjene spodbujanju inovativnih raziskav mladih, magistrskih nalog, na tematike o Alpah. Kaj vse moraš vedeti o nagradi za mlade znanstvenike – Young Academic Award?
Natečaj za nagrado za mlade raziskovalce
Alpska konvencija vabi na natečaj, ki je izveden v sodelovanju z Mednarodnim znanstvenim odborom za raziskave v Alpah. Nagrado, ki je podeljena vsaki dve leti, podpirajo predsedstvo Alpske konvencije, Stalni sekretariat in info točke Alpske konvencije.
Raziskave in inovacije so ključnega pomena za promocijo trajnostnega razvoja v Alpah, mladi znanstveniki pa imajo ključno vlogo pri oblikovanju prihodnosti.
Naslov natečaja je »Odziv na okoljske spremembe in ohranjanje visoke kakovosti življenja v Alpah« in vsebuje podteme:
podnebni ukrepi in varstvo biotske raznovrstnosti z na naravi temelječimi rešitvami;
upravljanje za odporne skupnosti v luči okoljskih sprememb;
družbeno-gospodarski vidiki blaženja okoljskih sprememb in prilagajanja nanje.
Info točke Alpske konvencije podeljujejo nagrade za dela, ki so tematsko relevantna in geografsko povezana z območji info točk (Tolmin, Mojstrana, Chamonix, Domodossola, Grand Paradis, Beljak).
Svetovna pandemija, vojna na vzhodu in inflacija bi lahko leto 2022 zaznamovali kot leto globalne krize. A kljub temu je Svetovno poročilo o sreči zabeležilo, da smo ljudje v povprečju srečni in zadovoljni prav toliko kot smo bili v letih pred pandemijo.
Poročilo je v raziskavi uporabilo odgovore ljudi iz več kot 150 držav in države na podlagi odgovorov razvrstil od najsrečnejših do »najmanj« srečnih držav na svetu.
Kako merimo srečo?
Merjenje sreče je lahko težko in zakomplicirano, saj je sreča lahko zelo subjektivna, a znanstveniki in raziskovalci so iznašli način. Šest ključnih spremenljivk na podlagi katerih določajo srečo so: dohodek (BDP na prebivalca), socialna podpora, pričakovana zdrava življenjska doba, svoboda sprejemanja življenjskih odločitev, velikodušnost in svoboda pred korupcijo.
Najbolj pogosto vprašanje za merjenje dobrega počutja ljudi pa je: »Kako ste na splošno zadovoljni s svojim življenjem v teh dneh?«. Za odgovor imajo ljudje na voljo lestvico od 0 do 10 (0 = popolnoma nezadovoljen, 10 = popolnoma zadovoljen).
Katere države so bile najbolj nesrečne?
Med najsrečnejšimi in najbolj nesrečnimi državami na svetu je velik razkorak, pri čemer so države na vrhu tesneje skupaj, kot tiste na dnu. Razlike med 10 najsrečnejšimi državami so manjše kot 0.7 točke, medtem ko je razlika med 10 državami na dnu 2.1 točki.
Afganistan in Libanon tako ostajata dve najbolj nesrečni državi na svetu. Obe državi imata povprečno življenjsko oceno več kot 5 točk nižjo kot deset najsrečnejših držav.
Finska je na vrhu seznama že šest let zapored, prav tako pa med prvimi 10 državami ni velikih sprememb.
Danska je ohranila drugo mesto, medtem ko je Islandija pristala na tretjem.
Največji skok je naredil Izrael, ki se je letos zavihtel na četrto mesto, in svoj rezultat preteklega leta izboljšal za kar pet mest.
Avstrija in Avstralija sta zasedli 11. in 12. mesto, Kanada pa se je iz lanskoletnega 11. mestna letos spustila na trinajsto. Sledijo ji Irska, ZDA, Nemčija, Belgija, Češka, Združeno kraljestvo in Litva. Francija je letos pristala na 21. mestu in tako ne spada več med 20 najsrečnejših držav. Slovenija je letos zasedla na 22. mestu in tako ohranila svoj položaj iz leta 2022. V letu 2021 pa je bila Slovenija na 29. mestu.
Iz leta v leto so najsrečnejše države enake; npr. 19 držav od letošnjih 20 najboljših je bilo na tem seznamu tudi lani.
Opazimo lahko tudi, da je večina najsrečnejših držav v Evropi.
Kako in zakaj bi morali meriti srečo?
Vsako leto je na voljo vse več podatkov, ki podrobno opisujejo, kako naj bi merili srečo, kar pomeni, da lahko nacionalna sreča postane cilj vlade. Sreča in dobro počutje nista več »nejasna« ideja, temveč se osredotočata na področja življenja, ki so ključnega pomena: materialne razmere, duševno in fizično bogastvo, osebne vrline in dobro državljanstvo.
To modrost moramo spremeniti v praktične rezultate, da dosežemo več miru, blaginje, zaupanja, vljudnosti in nenazadnje tudi sreče v naši družbi.
Umetna inteligenca postaja del našega vsakdana in ima vedno večjo vlogo v življenju ljudi. Prihodnosti si skoraj ne moremo predstavljati brez uporabe umetne inteligence. Samovozeči avtomobili, ki nam jih obljublja prihodnost, pametni domovi in algoritmi, ki bodo reševali obsežne matematične probleme. Že danes je umetna inteligenca vkomponirana v naša življenja kot SIRI, »Hej Google«, ali bixbi. Vendar so se v svetu začela pojavljati vprašanja o premišljenosti napredka in o prehitevanju korakov na poti k napredku umetne inteligence.
Zakaj kar naenkrat govorimo o umetni inteligenci?
Pred kratkim so velika imena v znanosti in tehnologiji v medijih in odprtih pismih spregovorila o tveganju, ki je povezano z umetno inteligenco. Med najvplivnejšimi imeni so Stephen Hawking, Elon Musk, Steve Wozniak in Bill Gates. Tem so se pridružili tudi številni vodilni raziskovalci na področju UI, največ prahu pa je dvignilo odprto pismo, ki so ga objavili na spletnem portalu Future of life. V njem pozivajo, da se ustavi razvoj UI na nivoju GTP 4, dokler ne ugotovimo vseh potencialnih možnosti, kako se umetna inteligenca lahko razvija naprej.
»Sistemi umetne inteligence z inteligenco, ki je konkurenčna človeku, lahko predstavljajo velika tveganja za družbo in človeštvo, kot so pokazale obsežne raziskave in potrdili vrhunski laboratoriji za umetno inteligenco. Kot je navedeno v splošno sprejetih načelih umetne inteligence Asilomar , bi napredna umetna inteligenca lahko predstavljala globoko spremembo v zgodovini življenja na Zemlji, zato bi jo bilo treba načrtovati in upravljati s sorazmerno skrbnostjo in viri. Na žalost se ta raven načrtovanja in upravljanja ne dogaja, čeprav so bili laboratoriji umetne inteligence v zadnjih mesecih ujeti v nenadzorovani tekmi za razvoj in uvajanje vedno močnejših digitalnih umov, ki jih nihče – niti njihovi ustvarjalci – ne morejo razumeti, predvideti ali zanesljivo nadzorovati,« so med drugim zapisali v odprtem pismu.
Zakaj vse tako skrbi, če je UI skoraj znanstveno fantastični pojem?
Čeprav je prepričanje mnogih, da smo od splošne uporabe UI oddaljeni še stoletja ali več, se je v zadnjih letih zgodil hiter razcvet umetne inteligence. Na konferenci v Portoriku, ki je potekala leta 2015, je večina raziskav UI že dosegala nivo UI, ki je bil predviden šele leta 2060. Čeprav se je začela zahtevana raziskava o varnosti UI, pa lahko traja več let, da bo le ta dokončana. Brez resnične ocene tveganja, pa ne moremo sklepati, kam se bo nadaljeval razvoj UI.
»Raziskave in razvoj umetne inteligence je treba preusmeriti na to, da bodo današnji zmogljivi, najsodobnejši sistemi bolj natančni, varni, razumljivi, pregledni, robustni, usklajeni, zaupanja vredni in zvesti.« Tako so se zavzeli pisci odprtega pisma.
UI je danes na voljo že vsem uporabnikom, predvsem iz strani ChatGTP, ki v obliki spletne strani ali aplikacije odpira dostop do sveta UI vsem uporabnikom interneta. Vseeno pa je težava, da ne vemo, kaj vse se lahko UI nauči iz interakcije z ljudmi, saj ima le ta potencial, da lahko postane inteligentnejša od katerega koli človeka. Pred leti še nihče ni zares reagiral, ko je računalnik v šahu premagal šahovskega mojstra. Tukaj pa imamo opravka z inteligenco, ki se lahko uči in dostopa do največje baze podatkov na svetu. Morda za zdaj strah ostaja neutemeljen, ampak kaj se zgodi, ko najnaprednejša inteligenca nima več želja in ciljev, ki bi se ujemali z našimi – človeškimi? Smo pripravljeni preprosto predati svojo družbo napravi?
»Vzporedno morajo razvijalci umetne inteligence sodelovati z oblikovalci politik, da dramatično pospešijo razvoj robustnih sistemov upravljanja umetne inteligence. Ti bi morali vključevati vsaj: nove in sposobne regulativne organe, namenjene umetni inteligenci; nadzor in sledenje zelo zmogljivih sistemov umetne inteligence in velikih skupin računalniških zmogljivosti; sistemi izvora in vodnih žigov za pomoč pri razlikovanju pravega od sintetičnega in za sledenje uhajanju modelov; trden revizijski in certifikacijski ekosistem; odgovornost za škodo, povzročeno z umetno inteligenco; močno javno financiranje tehničnih varnostnih raziskav umetne inteligence; in institucije z dobrimi viri za spopadanje z dramatičnimi gospodarskimi in političnimi motnjami (zlasti v demokraciji), ki jih bo povzročila umetna inteligenca.«
Kaj prinaša prihodnost?
Prihodnost je gotovo lahko zelo pozitivna in bo usmerjena v napredek. Vedno znova se kažejo potrebe po tehnoloških rešitvah in se kažejo priložnosti, kjer lahko olajšamo vsakdan drug drugemu. Z delom in ustvarjanjem na področju znanosti in tehnologije bomo premagovali fizične razdalje in izboljšali kakovost življenja marsikomu, ki se danes spopada z omejitvami. Robotske operacije bodo reševale življenja in izboljševale natančnost kirurgov, superračunalniki bodo lahko algoritemsko predvideli marsikatero naravno nesrečo. Superračunalniki bodo gotovo lahko pomagali tudi pri učinkovitejših in varnejših farmacevtskih pripravkih. UI pa bo gotovo predstavljala pomemben del našega življenja, v obliki telefonov, pametnih računalnikov, javnega prevoza idr.
»Človeštvo lahko z AI uživa v cvetoči prihodnosti. Ko smo uspeli ustvariti zmogljive sisteme umetne inteligence, lahko zdaj uživamo v »poletju umetne inteligence«, v katerem žanjemo nagrade, razvijamo te sisteme v očitno korist vseh in dajemo družbi priložnost, da se prilagodi. Družba je ustavila druge tehnologije s potencialno katastrofalnimi učinki na družbo. To lahko storimo tukaj. Uživajmo v dolgem AI poletju, ne hitimo nepripravljeni v jesen.« Svoje pismo odprto pismo na temo UI zaključujejo strokovnjaki.
Če si rojen med 22. novembrom in 21. decembrom, verjetno veš, da si Strelec. Toda ko se poglobiš, kaj sploh je Strelec? Da bi ti pomagali odgovoriti na to veliko vprašanje, smo sestavili goljufijo za horoskopska znamenja, ki te bo vodila skozi osnove. Kajti, če te mora kdo poznati, si to ti. Vse, kar moraš vedeti o horoskopskem znaku Strelec. Značilnosti, element, razmerja in še in še.
Kaj je Strelčev element?
Ogenj. Ognjena znamenja so povezana z energijo, akcijo in motivacijo. Pogosto hitro dobijo navdih in postanejo zelo učinkoviti voditelji. Njihova ljubezen je vroča!
Katere so značilnosti horoskopa strelec?
Strelci so optimistični, ljubitelji svobode, zabavni, pošteni in intelektualni. So spontane osebnosti z veliko prijatelji in so morda najboljši sogovorniki v zodiaku (morda skupaj z Dvojčki). Ponavadi navdihujejo ljudi okoli sebe, da živijo svoje najboljše življenje. So kot križanec med Oprah in Božičkom. In pa ali smo omenili, da so zelo, zelo smešni?
V najslabšem primeru se Strelci zlahka naveličajo in gredo naprej, s čimer si prislužijo sloves največjih nesramnežev v zodiaku. Če želiš, da nekdo nekaj začini in nato odide, pokliči Strelca, ki obupno potrebuje nekaj samorefleksije. In ker se radi hvalijo, a dela ne opravijo vedno, so včasih njihovi veliki vpogledi lahko malce … premalo kuhani in plitki.
Katere so najboljše kariere za Strelca?
Ker so ponavadi tako intelektualni, zgovorni in spodbudni, so Strelci odlični učitelji ali profesorji, televizijski novinarji, trenerji, pisci ali voditelji.
Strelci so vedno pripravljeni narediti nekaj kulturnega ali intelektualnega, tudi če je čudno ali avantgardno in zahteva, da odpotujejo na drugo stran sveta. Vedno govorijo resnico – včasih brez dlake na jeziku – vendar so neverjetno odprti in neobsojajoči. Prav tako bodo pomagali prijatelju zažgati hišo bivšega.
Kakšen je Strelec kot partner?
Strelci radi flirtajo s pomočjo humorja, zato potrebujejo nekoga, ki jim lahko sledi. So duhoviti in tri korake pred večino ljudi. Toda čeprav so samozavestni in očarljivi, niso egomanijaki in radi vidijo, da njihovi partnerji uspevajo in žarijo. Zaradi obveznosti se lahko počutijo klavstrofobične, a dokler imajo dovolj prostora, da so sami, so lahko neverjetno zvesti in strastni ljubimci.
Njihova nezahtevnost lahko včasih pomeni, da se izognejo tuširanju veliko pogosteje, kot si ljudje mislijo. Na skrivaj so dobri v varčevanju denarja, čeprav se zdijo svobodni duhovi, ki jim ni mar za materialne dobrine. Pravzaprav je to morda ključ do njihove varčnosti. In čeprav se lahko zdijo nekoliko brezglavi in naivni so, ko gre za praktične zadeve, običajno izredno pametni.
Zvezdniki v znamenju Strelca
Strelci so znani po tem, da so nekoliko … kaotični, a kljub svojemu ognjevitemu pristopu do življenja imajo lokostrelci vzdržljivost in so pogosto najuspešnejši na svojem področju. Tu so igralci, ki jih najdemo v vsem: Steve Buscemi, Bill Pullman, Ed Harris, Christopher Plummer, Ray Liotta; vztrajne pop zvezde Miley Cyrus, Britney Spears, Nelly Furtado, Christina Augilera in seveda Taylor Swift (ki ni izdala enega, ampak dva albuma v času COVID-a karantene samo zato, da pokaže vsem drugim da se da!); tu so oskarjevci, kot so Brad Pitt, Judi Dench in Julianne Moore; nenehno producentski Jay Z; izstopajoča Nicki Minaj; kanonske pisateljice Jane Austen, Louisa May Alcott in Emily Dickinson; manekenka, ki je postala glavna televizijska osebnost Tyra Banks; prezgodaj odšli, a nikoli pozabljeni Jimi Hendrix; odkrita Jane Fonda in Sinead O'Connor; in brezčasna pevka Edith Piaf. Strelci so povsod!
Italija je postala prva zahodna država, ki je prepovedala uporabo ChtatGPT. Problematično naj bi bilo masovno zbiranje in obdelava podatkov. Zaskrbljenost so kmalu zatem izrazile še Francija, Irska, Nemčija in Švedska. Medtem ko vlade številnih držav vsaka po svoje uveljavljajo predpise in pravila glede rabe umetne inteligence, številne razmišljajo o pridružitvi Italiji in popolni prepovedi tovrstne tehnologije.
Prepovedi umetne inteligence se širijo
Potreba po striktnih predpisih glede umetne inteligence se pojavlja že dlje časa. A zaradi hitrega napredka na tem področju vlade težko ohranjajo stik pri oblikovanju zakonov in predpisov. Danes lahko računalniki ustvarjajo umetniška dela, pišejo celotne eseje in celo generirajo vrstice računalniške kode v le nekaj sekundah. Tehnologija naj bi služila človeštvu, a pomembno je, da pravočasno tudi oblikujemo pravila glede njene rabe. Zaenkrat so med največjimi izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca stabilnost delovnih mest, zasebnost in enakost. Poleg tega se porajajo tudi skrbi, da bi z generiranjem lažnih informacij umetna inteligenca lahko posegla v politične debate.
V Sloveniji je uporaba umetne inteligence zaenkrat še povsem legalna. Univerza v Ljubljani zaenkrat le opozarja na odgovorno rabo orodij, kar v prvi vrsti pomeni razumevanje osnovnega principa delovanja. Ker se tovrstna orodja učijo na obstoječih podatkih in s pomočjo statističnih jezikovnih modelov pripravljajo odgovore, lahko navedejo tudi napačne informacije. Zato z Univerze svetujejo previdnost, kritično vrednotenje navedb in iskanje dodatnih virov ter referenc. Zahteva se tudi navajanje uporabljenega orodja v seznam virov ter prilaganje vsebine, generirane s pomočjo umetne inteligence.
