Trilogija Prvi zakon, ki jo je napisal Joe Abercrombie, v slovenščino pa imenitno prevedel Sergej Hvala, je med najbolj priljubljenimi in uspešnimi knjižnimi serijami. Zdaj se lahko oboževalci avtorja in knjižnega sveta veselijo, saj je potrjen film v svetu Prvega zakona.
Prvi zakon Joeja Abercombieja postaja film
Trilogijo Prvi zakon sestavljajo Klic orožja, Na vešalih in Odloči naj vojna. Abercrombie jih je izdal v letih 2006, 2007 in 2008. Od tistega trenutka spadajo med cenjene, pirljubljene in najboljše – karkoli pozitivnega se je v svetu knjig moč spomniti. Knjiga Best Served Cold, ki v slovenščini (še) nima prevoda, pa je bila izdana leta 2009. Gre za samostojno knjigo, ki spada v svet, vzpostavljen v trilogiji. Prav ta bo tista, ki bo upodobljena na filmskem platnu.
Joe Abercrombie, Best Served Cold Foto: on goodreads
Best Served Cold pripoveduje zgodbo o legendarni plačanki Monzi Murcatto in maščevalni poti, na katero se poda po izdaji, in, ki bo za večno spremenila deželo.
Knjigo Best Served Cold bo na platno prenesel Tim Miller
Režiser filma bo Tim Miller, ki ga poznamo po filmih Deadpool in Terminator: Temačna usoda. Ljubitelji serije Love, Death & Robots bodo prepoznali tudi njegove tri epizode – Ice Age, The Drowned Giant in Swarm. Miller je tudi trikratni prejemnik Emmyja, nominiranec za oskarja in nagrado DGA. V preteklosti je sodeloval pri veidoigrah Mass Effect 2, StarWars: The Old Republic, Shadow the Hedgehog in Hellgate: London. Njegova zadnja naloga je bilo delo režiserja »reshootov« za prihajajoči Borderlands.
Studio, ki bo zadolžen za nastajanje filma, je Skydance. Producenti filma bodo David Ellison, Dana Goldberg, Don Granger, Aaron Ryder, TimMiller in JoeAbercrombie, kot poroča Deadline. V glavni vlogi najemnice oziroma plačanke naj bi se pojavila Rebecca Ferguson (Dune, Misija Nemogoče). Kaj več o filmu še ni znanega, je pa svoje povedal prav avtor Joe Abercrombie.
Joe Abercrombie potrjuje novico, a svari pred navdušenjem
Vse skupaj je potrdil tudi Joe Abercrombie, ki je za film napisal tudi scenarij. Kot je pojasnil si želi skupaj z režiserjem Timom Millerjem že več kot desetletje spraviti svet Prvega zakona na filmsko platno v taki ali drugačni obliki. Svoje sledilce na Twitterju pa je opozoril, da naj ne bodo preveč navdušeni, saj gre lahko marsikaj narobe.
Joe Abercrombie na Twitterju Foto: joeabercrombie on twitter
Domača branja, bralne značke, razni bralni projekti … Vse to nas že od malih nog spodbuja oziroma skoraj da sili k branju knjig. Vsa ta prisila pa pri mnogih povzroči odpor do branja, zaradi česar je pomembno, da uberemo drugačen pristop. Znanstveniki so namreč odkrili, da že 15-minutno branje vsak dan pozitivno vpliva na naše zdravje in počutje. Če torej potrebuješ vzpodbudo, si v nadaljevanju preberi, kakšne so koristi vsakodnevnega branja.
Mentalno stimuliranje naših možganov
Branje je za naše možgane neke vrste telovadba in vsi vemo, da je telovadba zelo pomembna za naše telo. Ni torej dovolj, da treniramo samo svoje mišice, trenirati moramo tudi svoje možgančke. Veliko število raziskav je namreč pokazalo, da branje stimulira naše umske dejavnosti.
Ohranjanje aktivnih možganov pa pripomore tudi k upočasnjevanju razvoja bolezni, kot sta Alzheimerjeva bolezen in demenca.
Zaradi hitrega tempa življenja sploh ni čudno, da so naše misli zaposlene do polne kapacitete z raznimi skrbmi. Te pa v naše življenje prinašajo pogosto nepotreben stres, zaradi česar je pomembno, da svoje možgane zaposlimo z drugimi dejavnostmi.
Med branjem se sprostimo in potujemo v namišljene svetove, kjer naše težave ne obstajajo. V knjigah pa lahko najdemo tudi pomembne življenjske nauke in rešitve na marsikatero od naših težav.
Veliko je načinov, kako se naučiti več o življenju. Vse od branja knjig za samopomoč do branja fikcije. Kot že omenjeno, knjige vsebujejo življenjske nauke, ki nam pomagajo razumeti obstoj na tem svetu. Materialne dobrine so nam vedno lahko odvzete, znanja, ki pa ga pridobimo z branjem pa nam ne more nihče odvzeti. Novi telefon ne za vedno z nami, pridobljeno znanje pa bo ostalo z nami do konca.
Vsi smo vsaj enkrat v življenju slišali stavek: »Branje obogati besedni zaklad.« Ko smo bili mlajši in so nam to rekli starši ali učitelji, smo si mislili: »Joj, kakšna bedarija!« Vendar pa je v tem stavku več resnice, kot si mislimo. Z branjem odkrivamo nove besede, nove pojme, nova znanja … Vse to pa nam pomaga tudi v službenem in akademskem svetu. Dober besedni zaklad s seboj prinese tudi samozavest, saj se tisti, ki imajo dober besedni zaklad v družbi pametnih ljudi, počutijo bolj sproščeno in samozavestno. Boljši besedni zaklad pa nam pomaga tudi pri učenju novih jezikov.
Kot že omenjeno, branje upočasnjuje razvoj Alzheimerjeve bolezni in demence. Med to dejavnostjo naši možgani uporabljajo priklic spomina in so prisiljeni, da si zapomnijo podatke iz zgodbe, kot so na primer imena junakov, krajev in navsezadnje tudi samo zgodbo. Branje pa pomaga tudi urjenju kratkoročnega spomina in stabiliziranja našega počutja.
Si oboževalec detektivskih romanov? Potem imam zate odlično novico. Poseduješ namreč odlične analitične sposobnosti. Branje romanov tega žanra prinaša mnogo koristi, glavna pa je sposobnost reševanja ugank in problemov. Ti dve veščini pa nam prideta še kako prav v vsakdanjem življenju.
So tvoji sosedi naveličani, da jih vsak dan opazuješ skozi okno? Potem si raje najdi drugi vir zabave, ki je povrh vsega skoraj brezplačen in končni rezultat ne bo policija na tvojih vratih, zaradi nadlegovanja sosedov. Za ceno mesečne naročnine Netflixa si lahko pridobiš celoletno članstvo v knjižnici, lahko pa si knjige izmenjaš s prijatelji.
Vse od blagodejnih zdravstvenih koristi, do pridobitve novega znanja … koristi vsakodnevnega branja je veliko število.
Bralni začetki so pogosto težki in naporni, vendar če vztrajaš, bo vsakodnevno branje kmalu postala rutina in odličen vir zabave. Zato nikar ne obupaj!
Aja, še to … v 15-minutno vsakodnevno branje šteje tudi branje portala Študent 😉
Prihaja poletje in s tem sezona sladoleda. Najboljši je domač, pripravljen iz svežega sadja, ki poskrbi še za dozo vitaminov. Preizkusi spodnje ideje za limonin sladoled, mangov sorbet in malinin frape! Vsi trije so odlična osvežitev na pikniku ali poletni zabavi.
V srednje velikem loncu segrej sladko smetano in mleko na srednji temperaturi, dokler ne opaziš mehurčkov na robu. Pazi, da ne zavre.
Medtem v drugi posodi zmešaj sladkor in lupinico dveh limon. Dobro premešaj, da se sladkor prepoji z limonino aromo. Dodaj sok dveh limon in vanilijev ekstrakt. Še enkrat premešaj, da se sestavine povežejo.
Postopoma vmešaj vročo smetano in mleko v limonino mešanico.
Zmes prelij nazaj v lonec in kuhaj na srednji temperaturi ter neprestano mešaj, dokler se sladoledna osnova ne zgosti. Tudi tu je pomembno, da zmes ne zavre.
Ko se sladoledna osnova zgosti, odstrani s toplote in pusti, da se ohladi na sobno temperaturo. Nato jo prelij v posodo za zamrzovanje.
Postavi v zamrzovalnik za približno 4 ure ali čez noč, da sladoled dobro zamrzne. Vsako uro vzemi posodo iz zamrzovalnika in premešaj sladoledno zmes, da preprečiš nastanek kristalov. To bo poskrbelo za kremast in gladek limonin sladoled.
Olupi mango in odstrani koščico. Nareži ga na manjše koščke.
V blenderju ali multipraktiku zmešaj mango, sladkor, limonin sok in vodo. Mešaj, dokler ne dobiš gladkega in enakomernega pireja.
Pire lahko precediš skozi cedilo, da odstraniš koščke in vlakna manga.
Prelij pire v plitko posodo ali pekač. Pokrij s plastično folijo in postavi v zamrzovalnik za 4 ure ali čez noč, da se sorbet dobro zamrzne.
Vsako uro vzemi posodo iz zamrzovalnika in s pomočjo vilice dobro premešaj zamrznjeno maso, da preprečiš nastanek kristalov in zagotoviš, da bo sorbet rahel in kremast.
Po nekaj urah zamrzovanja je mangov sorbet pripravljen za postrežbo.
Malinin frape
Sestavine:
2 skodelici zamrznjenih malin
Skodelica mleka (namesto kravjega mleka lahko uporabiš mandljev ali kokosov napitek)
V mešalniku ali blenderju zmešaj zamrznjene maline, mleko, med oziroma sladilo ter sok limone. Mešaj vse sestavine, dokler ne dobiš gladke in kremaste teksture.
Za bolj gost frape lahko dodaš ledene kocke. Dodaj jih postopoma in mešaj, dokler ne dosežeš želene gostote. Po okusu lahko dodaš še več medu.
Ko dosežeš želeno konsistenco in okus, prelij frape v kozarec. Okrasi ga s svežimi malinami ali metinimi lističi in takoj postrezi!
Nihče si ne želi trenutka, ko bi morda ravno vi izrekla stavek »Imela sem spontani splav« ali pa »Prezgodaj sem rodila, novorojenček pa ima posledično težave.« A okužba s HPV prinaša možnost ravno tega in še več. Povzroča namreč številna rakava obolenja (rak materničnega vratu, nožnice, zunanjega spolovila, zadnjika, penisa, žrela in ustne votline ter tudi genitalne bradavice ter respiratorno papilomatozo grla), a še večja težava so predrakave spremembe, ki jih odkrivamo pri ženskah.
Prenos humani papiloma virusov je izjemno zanimiv, saj ni nujno, da gre za klasičen spolni odnos s penetracijo v nožnico ali anus. Dovolj je že dotikanje. Zato je nujno potrebno vedeti, da ne govorimo le o dotikanju spolovila na spolovilo, temveč je dovolj že dotik roke in spolovila. Obenem pa morajo spolno aktivni posamezniki vedeti, da tudi dosledna uporaba kondoma ne pomeni absolutne zaščite pred HPV.
Okužba lahko prinese strašne posledice
Dandanes so ženske spolno aktivne prej, rojevajo pa kasneje. V obdobju pred porodom se pri ženski torej že razvijejo predrakave spremembe, ki jih je potrebno izrezati. Posledica tega je lahko splav ali povečana možnost prezgodnjega poroda in vsega, kar je s tem povezano (nedonošenost, slabši razvoj otroka, lahko tudi hujša oblika bolezni kot je cerebralna paraliza, ipd.). Vse to niso malenkosti in lahko silno vplivajo na kvaliteto življenja.
Tako vedno znova in znova zelo glasno opozarjamo na tako imenovano »ABC pravilo« varne in zdrave spolnosti:
A – »abstinenca« ali odložitev prvega spolnega odnosa na obdobje večje zrelosti, s parterjem, ki ga poznamo in mu zaupamo,
B – »bodi zvest« ali zvestoba dveh partnerjev (osebe, ki imajo v življenju več spolnih partnerjev, imajo večje tveganje za okužbe s HPV in tudi druge spolno prenosljive okužbe),
C – »condom« oziroma kondom, njegova pravilna in dosledna uporaba za zaščito tako pred nezaželeno nosečnostjo kot pred spolno prenosljivimi okužbami (kondom pomembno zmanjša tveganje za okužbo s HPV, vendar je zaradi prisotnosti HPV na drugih mestih kože in sluznic ne prepreči popolnoma)
Preventiva, ki zaščiti pred rakom
A vzporedno s pravilom varne in zdrave spolnosti je pomembno izpostaviti tudi najučinkovitejšo preventivopred morebitno izpostavljenostjo okužbam s HPV – cepljenje. V Sloveniji je na voljo 9 – valentno cepivo proti HPV, ki varuje pred sedmimi najnevarnejšimi genotipi HPV, le – ti pa povzročajo preko 90 % raka materničnega vratu (in tudi druge rake, ki smo jih omenili) ter pred dvema manj nevarnima genotipoma HPV, ki povzročata do 90 % genitalnih bradavic.
Zaščitite se
Zatorej, če še niste cepljeni proti HPV in ste tako imenovane »zamudnice« (ženske, ki so 6. razred osnovne šole obiskovale v šolskem letu 2009/10), to storite hitro, saj vas bo cepivo zaščitilo pred tistimi serotipi virusa HPV, s katerimi še niste bili v stiku.
Zaščitite se lahko na prihajajočem, tokrat že 15. cepilnem dnevu, na katerem se lahko mladi cepijo proti virusu HPV. Ta bo potekal 7.6.2023 od 7. do 19. ure. Na brezplačno cepljenje babimo študentke zamudnice (rojene 1998 in mlajše, ki še niso bile cepljene) ter samoplačniško vse ostale študentke in študente, ki se želijo zaščititi pred okužbo s HPV.
Obvezno je predhodno naročanje in sicer od 23.5. do 6.6.2023 preko aplikacije doZdravnika. Pred prvo uporabo se morajo študentke in študenti registrirati z ZZZS številko zavarovanja. Pri prijavi ne vpisujejo zdravnika.
V današnjem hitrem tempu življenja se mnogi mladi znajdejo v situacijah duševne stiske. Pomembno je, da se zavedaš, da nisi sam in da imaš na voljo široko mrežo pomoči. V Sloveniji se je skozi leta razvila mreža različnih virov pomoči, ki so dostopni prek zdravstvenega sistema, delovanja nevladnih organizacij, zasebnikov in drugih institucij. Danes bomo predstavili nekaj osnovnih kontaktov in virov pomoči, ki so ti na razpolago.
Pogovor s strokovnjakom
V primeru duševne stiske je na voljo več možnosti za pogovor s strokovnjaki. Osebni zdravnik je prvi stik, ki ti lahko pomaga in svetuje. Poleg tega so na voljo tudi psihiatri, psihologi in psihoterapevti, ki delajo v najbližjem zdravstvenem domu, psihiatrični kliniki ali v zasebni praksi. Za kontakte lahko povprašaš tudi svetovalce na spodaj navedenih telefonskih številkah.
Svetovalne službe
Obstajajo svetovalne službe, ki so na voljo brezplačno ali z majhnim prispevkom. Nekaj primerov teh služb vključuje:
Posvet – Center za psihološko svetovanje v Ljubljani: T: 031/704-707.
V primeru, ko potrebuješ le pogovor ali pomoč pri napotitvi k strokovnjaku, so na voljo tudi telefonski kontaktni centri. Nekatere pomembne telefonske številke vključujejo:
Internet je lahko koristen vir informacij in podpore. Nekateri pomembni spletni viri vključujejo:
To sem jaz – spletna stran namenjena zlasti otrokom in mladostnikom.
Over.Net – spletni portal z izčrpnimi informacijami o zdravju, duševnem zdravju in drugih področjih.
Literatura
Poleg osebnega svetovanja in spletnih virov, so lahko knjige in priročniki dober vir informacij, ki ti pomagajo globlje razumeti, kaj se dogaja v tvojem življenju. V knjižnicah, še posebej na oddelku za psihologijo, lahko najdeš literaturo s področja duševnega zdravja, kot so odnosi, stres, čustva in drugo. Prav tako lahko na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) med e-gradivi najdeš publikacije, kot so “Ko te strese stres,” in “Ko učenca strese stres”.
V primeru duševne stiske je ključnega pomena poiskati pomoč in podporo. V Sloveniji obstaja široka mreža virov pomoči, ki so na voljo mladim. Osebni zdravniki, psihiatri, psihologi, psihični terapevti, svetovalne službe, telefonski kontaktni centri in internetni viri so le nekateri izmed mnogih načinov, kako dobiti pomoč in podporo v težkih trenutkih. Ne oklevaj poiskati pomoči in si zapomni, da za dežjem vedno posije sonce.
Februarja je začel delovati Zakon o zaščiti prijaviteljev oziroma t. i. žvižgačev. Urad Republike Slovenije za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu je na podlagi zakona določil notranjo pot za prijavo kršitev predpisov v zdravstvu in sprejel Pravilnik o zaščiti prijaviteljev.
Zaščita prijaviteljev kršitev zakonsko določena
Zakon o zaščiti prijaviteljev določa načine in postopke za prijavo kršitev predpisov, za katere posamezniki izvejo v delovnem okolju. Poleg tega določa obravnavo in zaščito teh prijaviteljev, ki javno razkrijejo informacije.
Prijavitelji lahko podajo prijavo po zunanji poti pri organih, ki jih zakon določa v 14. členu. Lahko pa kršitve prijavijo po notranji poti. Urad Republike Slovenije za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu je na podlagi zakona določil notranjo pot za prijavo kršitev predpisov v zdravstvu.
Notranja pot za prijavo kršitev predpisov v zdravstvu
Po notranji poti lahko prijavo izvedejo zaposleni in druge osebe v delovnem okolju, kot so pogodbeni partnerji in kandidati v postopkih. Prijavo lahko opravijo na različne načine:
po elektronski pošti na naslov zaupnik.unkiz@gov.si;
po telefonu na številko 01 478 6241;
po navadni pošti, naslovljeni na Urad Republike Slovenije za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, s pripisom »za zaupnika za notranjo prijavo«;
osebno pri zaupniku po predhodnem dogovoru po telefonu ali e-pošti.
Če zaupnik meni, da notranje prijave ni mogoče učinkovito obravnavati, ali če se prijavitelj zaradi tveganja odloči za zunanjo pot, mu zaupnik nudi pomoč.
Zaščitni ukrepi so skladni z določili Zakona o zaščiti prijaviteljev. Zakon prepoveduje razkritje identitete prijavitelja in zaupnosti. Prijavitelj je izključen odgovornosti.
Pravico ima do sodnega varstva in začasnih odredb v primeru povračilnih ukrepov, poleg tega mu pripada brezplačna pravna pomoč. Prijavitelju pripada nadomestilo v primeru brezposelnosti in psihološka podpora.
Tiranozaver rex verjetno velja za najbolj znanega mesojedega dinozavra, ki je kadarkoli hodil po Zemlji. Znan je po svojih kratkih rokah in ostrih zobeh, v risankah in filmih pa pogosto igra vlogo zlobnega dinozavra. Znanstvenikom so ta prazgodovinska bitja seveda izredno zanimiva, vprašanje pa je, koliko tiranozavrov je hodilo po Zemlji?
Tiranozaver rex, kralj kuščarjev
Tiranozaver se lahko prevaja kot kralj kuščarjev. Veljajo za rod zelo velikih mesojedih dinozavrov iz skupine teropodov iz obdobja krede. Do leta 2005 je bilo odkritih 30 okostij, vključno s tremi popolnoma ohranjenimi lobanjami tiranozavra rexa. Bil je največji od vseh vrst tiranozavrov. Veljal pa je tudi za enega najnevarnejših dinozavrov.
Tiranozaver je bil 5 metrov visok in dolg 10 metrov. Imel je 4,7 metra dolg rep in meter in pol dolg vrat. Znanstveniki domnevajo, da je bil pokrit s peresi, glede na druge sorodne dinozavre. Njegovo srce naj bi bilo veliko kot prašič. Nekatere ocene pa pravijo, da je imel želodec velik kar 4 metre. Živel je od pred 76 milijoni leti do konca obdobja dinozavrov. Našli so ga na zahodu ZDA, Kanade in Aziji.
V študiji, objavljeni reviji Science, lahko preberemo oceno, da je po Zemlji tavalo do 2,5 milijarde T. rexov. Znanstveniki pa so ponovno izračunali število velikih mesojedcev. Raziskava jih je vodila do nekoliko manjše številke. Izračunali so, da naj bi bila dejanska številka nekoliko bližja 1, 7 milijarde tiranozavrov.
V prvotni študiji je ekipa Charlesa Marshalla, paleontologa iz kalifornijske univerze Berkeley, ustvarila kompleksen model, ki je upošteval številne različne spremenljivke. Med temi so bile povprečno telesno maso, gostoto živalstva, približno geografsko razširjenost, starost spolne zrelosti, število odloženih jajčec, povprečno življenjsko dobo in stopnje preživetja.
Tako naj bi ocenili, koliko T. rexov bi lahko preživelo drug poleg drugega. Model je razkril, da je vsaka generacija T. rexa verjetno sestavljena iz približno 20.000 posameznikov in da je bilo v 2,5 milijona letih njihovega obstoja okoli 125.000 generacij – kar pomeni skupno 2,5 milijarde T. rexov.
Toda Eva Griebeler, evolucijska ekologinja na univerzi Johannesa Gutenberga v Maunzu v Nemliji, se ni strinjala z nekaterimi podatki, vnesenimi v ta model. Verjela je, da je Marshallova ekipa precenila stopnje preživetja in zmožnosti odlaganja jajčec T. rexa, pa tudi število generacij, ki so obstajale v tem času, kar je izkrivilo rezultate.
Raziskava je pokazala, da so te vrednosti verjetno bolj podobne tistim, ki jih opazimo pri sodobnih pticah in plazilcih. Ko so bile te vrednosti pripisane posodobljenemu modelu, je model pokazal, da je bilo v vsaki generaciji T. rexa 19.000 posameznikov in da je bilo le okoli 90.000 generacij, kar pomeni, da je največje število T. rexov bližje številki 1,7 milijarde.
Prvotna študija iz leta 2021 je bila prva, ki je ocenila, koliko T. rexov je živelo na Zemlji, in jo je deloma vodila čista radovednost, je dejal Marshall. Bilo je, kot bi se spraševal, koliko zvezd je na nebu, je dodal. Posledično je bila ekipa vesela, da je sploh prišla do dostojne ocene. Toda raziskovalci so veseli, da je bila zdaj posodobljena na »bolj realistično« oceno, je dejal Marshall.
Ne glede na natančno število obe študiji postavljata zanimivo vprašanje – kje so vse kosti T. rexa? Če so Griebelerjeve napovedi pravilne, to pomeni, da smo našli ostanke zgolj 0,0000002 % teh velikanskih dinozavrov. Prazgodovina tako skriva še ogromno skrivnosti, vsaka takšna raziskava pa nas vodi bližje odkrivanju skrivnosti teh prazgodovinskih živali.
Leta 2018 je Spider-Man: Novi svet prinesel svežino in izjemno kakovost v svet animacije in superherojev. Zdaj, pet let kasneje, težko pričakovano nadaljevanje dokazuje, da je za dober, odličen, fantastičen film vredno čakati dlje časa.
Spider-Man: Novi svet nadaljuje zgodbo Milesa Moralesa
Pet let kasneje ponovno vstopimo v animirani svet, ki daje občutek, kot da smo vstopili v strip o našem najljubšem junaku. Miles Morales se vrača po oskarjevski animaciji, ki je širši javnosti predstavila njegov lik in nov stil animacije. Oboževalci so bili navdušeni, še vedno so, in šlo je za enega najbolj pričakovanih filmov leta 2023, vsekakor pa za najbolj pričakovani animirani film leta.
Šestnajst mesecev po dogodkih prvega filma se najprej posvetimo Gwen Stacy, njenemu razmerju z očetom, načelnikom, in spopadanjem z izgubo prijatelja Petra Parkerja. Kot smo že navajeni, preskočimo v drugo vesolje in se znajdemo v Brooklynu, na Zemlji-1610, pri Milesu in njegovih starših. Na dan, ko bi moral biti prisoten na evalvacije šolskega uspeha, prekriža pot z zlikovcem Spotom, ki mu pravi, da je za njegov nastanek kriv prav on. Po šestnajstih mesecih se usodi Milesa in Gwen ponovno prekrižata in začne se nova pustolovščina, še bolj odrasla in še bolj pomembna.
*v nadaljevanju sledijo rahli kvarniki o poteku zgodbe.
Za opis pri izpolnitvi pričakovanj si bom izposodil besede, ki jih je v enem od najbolj pričakovanih vrnitev v filmski zgodovini uporabil Han Solo: »Resnično je, vse.« Spider-Man: Potovanje skozi Spider-svet upraviči sleherno pričakovanje, nadgradi vzpostavljen svet, dodatno poglobi like in nastavi prostor za tretji film, ki bo zaključil trilogijo.
Verjetno bi morali film videti še nekajkrat, da bi posrkali vase vse namige na predhodne upodobitve lika. Tako film uporabi tudi trenutke iz vseh treh filmskih serij o Spider-Manu (trojica Maguire, Garfield in Holland), a ne tako, kot bi pričakovali. Multivesolje uporabi v svojo korist pri dokazovanju dejstva, da je lahko zajeto vse, kar smo kadarkoli in kjerkoli videli o Spider-Manu. Iz tega vidika je film fantastičen, hkrati pa lahko potrdimo, da tu ne gre za plehko metanje nostalgije v obraz ali postavljanje teh namigov pred pomen zgodbe.
Spider-Man 2099 ali Miguel O'Hara, ki mu je glas posodil Oscar IsaacFoto: on acrossthespiderverse
Animacija, ki navdušuje in navdihuje
Prvi film je imel prednost v tem, da ni imel pričakovanj – postal je instantni hit, eden najboljših (animiranih) filmov vseh časov. Drugi del pa ima pričakovanja, ampak nekje v srcu so oboževalci pravilno čutili, da se lahko zaupa ustvarjalcem, ki so strast zlili na filmsko platno. To storijo ponovno in na trenutke je film lepši, kot je bil prvi. Vsako vesolje, ki ga obiščejo naši junaki, je ustvarjeno drugače, nasploh pa sta očarljiva »uporaba« impresionističnih vodnih barv in renesančni stil, navdihnjen po Da Vincijevih skicah. Animatorji so si dali duška, izpilili tehniko iz prvega filma in nadvse prisrčnega Mitchellovi proti strojem (Mitchell's vs the Machines, 2021).
Spider-Man uporabi obodovski pečinovis, cliffhanger
Mladinska norost in svežina. Kar je veljalo pri prvem, velja tudi pri drugem, tako v smislu animacije, kot likov. Miles Morales (Shameik Moore) je najstnik, ukvarja se s svojo lastno identiteto in življenjskimi vprašanji. Obljuba, da bodo razširili, je bila izpolnjena. Tako je zdaj v ospredju še bolj Gwen Stacy (Hailee Steinfield) in trilogija je dobila jasni glavni vlogi, če nista bili jasni že prej.
V tem segmentu, globini likov oziroma neki rdeči niti njihove osebnosti, se film ne more posvetiti v vsej svoji celoti, saj gre za prvega od dveh delov. In tako se tudi konča.Žanrski mojstri pri podkastu OBOD temu pravijo pečinovis. Gre za tako imenovani cliffhanger, ki je hkrati pričakovan in nepričakovan. Znotraj igranega časa filma (140 minut) nam je kot gledalcem sicer jasno, da se bo film kmalu zaključil, a ne bi imeli nič proti, če bi gledali še enkratno dolžino oziroma kolikor bo trajalo nadaljevanje. Še posebej, ko film zaveso spusti bombastičnih petnajst minut zaključka.
»Le kaj smo storili,« se je vprašal hobit Bilbo v Smaugovi pušči, tik preden je ekran počrnel. »To je zgolj začetek,« pojasni Chani Paulu Atreidesu pri koncu Dune: Peščeni planet, tik preden ekran potemni. V svetu trilogij sta v svojem drugem filmu podobno storila še Gospodar prstanov in Vojna zvezd (5. epizoda). In če bo tretji film v svetu Spider-sveta sledil vzorcem takih filmov, potem ni strahu, le želja po še.
Vrhunska animacija je ponovno eden od glavnih adutov filma Foto: on acrossthespiderverse
Spider-Man: Potovanje skozi Spider-svet ali padec v zaupanje
Spider-Man: Novi svet je izvrstna filmska izkušnja, ki nadgradi svet, vzpostavljen v predhodniku. Je Stolpa, Imperij vrača udarec, Smaugova pušča in Dune: Peščeni planet v svetu Spider-Mana. Konec filma je tisto, kar pojasni nekatere odločitve zgodbe, obenem pa nas povleče v pričakovanje. Ne gre za ceneni trik filmske industrije, temveč za povabilo. Spider-Man: Novi svet gledalca vabi, da mu zaupa in mu razkaže vse, kar zmorejo filmski, animacijski, superherojski svet. Mu že zaupaš?
SPIDER-MAN: ACROSS THE SPIDER-VERSE - Official Trailer (HD)
Pospešena in vsesplošna digitalizacija je pred vrati, o tem ni dvoma. Družbe, ki bodo najhitreje in uspešno izvedle prehod v digitalizacijo bodo krojile prihodnost, tiste, ki ne, pa se lahko celo znajdejo med državami tretjega sveta. Čeprav Slovenci radi pljuvamo po naših vladah, so se vladajoči 16. julija 2021 odločili pravilno in uvedli položaj ministra za digitalno preobrazbo. Slabi dve leti pozneje 24. januarja 2023 je minister za digitalno preobrazbo dobil svoj resor – Ministrstvo za digitalno preobrazbo.
Cilji podkasta Digitalna Slovenija
Ker se zavedajo pomembnosti izobraževanja celotne družbe in še posebej najranljivejših skupin (v kontekstu digitalizacije so to starejši) je Ministrstvo za digitalno izobrazbo predstavilo lasten izobraževalni podkast Digitalna Slovenija. Vodila ga bosta Zarja Muršič in Aleš Lednik, ki bosta z zanimivimi sogovornicami in sogovorniki dvakrat mesečno odpirala teme s področja novih tehnologij in digitalne preobrazbe, ki posredno ali neposredno vplivajo na vse nas.
Prva epizoda podkasta Digitalna Slovenija je bila objavljena prejšnjo sredo, 24. maja 2023. Zarja in Aleš sta gostila ministrico za digitalno preobrazbo dr. Emilijo Stojmenovo Duh. Pojasnila je, s kakšnimi pristopi in politikami na ministrstvu spremljajo in analizirajo stanje digitalne preobrazbe in informacijske družbe na državni ravni, kje smo v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, in kaj vse nas čaka v bližnji prihodnosti.
Ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh med pogovorom z voditeljema in avtorjema podkasta, dr. Zarjo Muršič in Alešem Lednikom Foto: on gov
Načrti ministrice za digitalno izobrazbo
Ministrica je razgrnila pet stebrov, na katerih temelji digitalno ozaveščena družba: podatkovna in informacijska pismenost, komunikacija in sodelovanje s pomočjo novih tehnologij, ustvarjanje novih vsebin, reševanje kompleksnih problemov, informacijska varnost. Cilj je najlažje doseči preko formalne izobrazbe, vendar pri tem izpade vsa populacija, ki več ne hodi v šolo. Zato ministrstvo organizira izobraževanja za starejše od 55 let.
Glede formalnega izobraževanja je ministričino mnenje, da je treba posodobiti pristop šol do digitalnih tehnologij. Pri tem poudarja, da si ne želi sprememb predmetnika temveč posodobitve učnih načrtov pri že obstoječih predmetih. Pouk bi moral vključevati več digitalnih tehnologij, kar bi ga naredilo interaktivnejšega, zanimivejšega in predvsem poučnejšega.
Spontan pogovor je nanesel tudi na temo družbenih omrežij in umetne inteligence. Pri tem sta voditelja poudarila, da nas čaka kar nekaj podkastov na temo slednje. Podkasti bodo objavljeni dvakrat na mesec, spremljaš pa jih lahko na spletni strani digitalna slovenija.
Ljudje smo različni in tako je različen tudi naš okus za hrano. Nekaterim ljudem je všeč pekoča hrana, drugi pa je nikakor ne prenašajo. To je tudi zato, ker je lahko pekoča hrana povezana tudi z bolečino. Zakaj je hrana pekoča in zakaj je všeč le nekaterim?
Termoreceptorji in nociceptorji
Ljudje imamo v telesu termoreceptorje, ki so odgovorni za zaznavanje temperature v naši okolici in v našem telesu, in nociceptorje, ki so odgovorni za zaznavo bolečine. Termoreceptorji se ločujejo glede na receptorje za hladno in receptorje za toplo. V telesu imamo kar dvakrat več receptorjev za hladno kot receptorjev za toplo. Ko termoreceptorji ne morejo več zaznavati temperature, bodi si ker je prehladno, ali ker je pretoplo, se vklopijo nociceptorji, in tako ljudje zaznamo nekaj kot boleče mrzlo ali peklensko vroče.
Na meji med termoreceptorji in nociceptorji ljudje zaznavamo tudi »okus« za pekoče. Čeprav bi bilo bolj pravilno, da zaznavamo, da je nekaj vroče. Na jeziku imamo namreč brbončice, ki zaznavajo 5 okusov, to so sladko, kislo, grenko, umami in slano. Pekoče hrane tako z jezikom ne moremo zaznati, razen ko se molekule iz pekoče hrane vežejo na termo in nociceptorje.
Fiziološka razlaga, zakaj do tega pride, izhaja iz molekule, ki se imenuje kapsaicin. Kapsaicin načeloma najdemo v čiliju. Rastlina čili pa je kapsaicin razvila z namenom zaščite sadeža, da ga ne bi pojedli plenilci.
Kapsaicin se na jeziku veže na temperaturne receptorje, ki se imenujejo TRPV1. To so receptorji, ki zaznavajo toploto. Vzbudi jih temperatura okoli 40°C. Kapsaicin pa prelisiči TRPV1 receptorje in jim zniža vzdražnostni prag, zato imamo občutek vročine že pri 33 °C. Zanimivo je, da smo ljudje edine živali, ki v pekočem občutku uživamo. Večino drugih živali namreč takšna izkušnja odvrne.
Obstaja več teorij o tem, zakaj ljudje kljub včasih bolečim izkušnjam uživamo v pekoče začinjeni hrani. Najbolj trdna teorija je povezana s tveganjem in nagrado. Študija iz leta 2016 v reviji Appetite je pokazala, da je posameznikovo tvegano vedenje dober napovedovalec njihove preference glede začinjene hrane. Če so se radi vozili s toboganom ali se hitro vozili po vetrovni cesti, so imeli radi piščančje perutničke pekoče.
Druga teorija trdi, da je hrana lahko posledica osebnostnih lastnosti, ki je okrepljena v posameznih družbenih skupinah ali kulturah. Študija iz leta 2015, objavljena v reviji Food Quality and Preference, je pokazala, da so moški v Pensilvaniji bili bolj dovzetni za zunanje ali družbene motivacije za pekoče začinjeno hrano kot ženske.
Je lahko ljubezen do pekoče hrane evolucijsko pogojena?
Druga teorija domneva, da je začinjena hrana morda ponudila evolucijsko korist v vročem okolju. Nekateri strokovnjaki domnevajo, da je bila začinjena hrana na teh območjih dragocena, ker je povzročala potenje in tako imela hladilni učinek.
Obstajala bi lahko celo genetska komponenta. Na tem področju še nimamo povsem dokončnih študij, vendar je znano, da ljudje, ki jejo pekočo hrano, postanejo desenzibilizirani na kapsaicin. Nekateri pa so že rojeni z manj funkcionalnimi receptorji za kapsaicin. To jim že od začetka služi, da so manj občutljivi na pekoče senzacije kapsaicina v ustih.
Za ljudi, ki so izgubili občutek za okus, je lahko začinjena hrana prehod v uživanje v obroku. Na primer, kemoterapija, ki jo dajejo bolnikom z rakom, lahko spremeni receptorje v brbončicah. To pomeni, da ima lahko hrana grenak, kovinski ali drugačen okus kot prej. Ker začinjeno hrano zaznavajo temperaturni receptorji in ne receptorji za okus, lahko še vedno čutite pekoč občutek. Nekatere študije kažejo, da lahko bolniki z rakom uživajo začinjeno hrano, da bi povečali svoje čutne izkušnje med ali po kemoterapiji.
Hrana lahko pričara različne izkušnje. Zakaj točno se je pri nekaterih ljudeh razvila ljubezen do pekoče hrane, pa še ni povsem znano. Je pa ljubezen do pekoče hrane še ena lastnost, po kateri se očitno ločujemo od živali.
