Eden najbolj osvežilnih sadežev je zagotovo marakuja, ki v zadnjih letih pridobiva na priljubljenosti. Zaradi svoje svežine je tudi naš favorit, saj popestri še tako vroč in naporen dan. Če še nisi poskusil tega sadeža, je to znak, da to storiš zdaj!
Za izdelavo sladoleda najprej pripravimo mlečno bazo in dodamo aromat MARAKUJA.
Pripravljenemu sladoledu med izmetavanjem iz stroja dodajamo dekor MANGOBEL.
Banjico lahko pripravimo ravno ali v hrib. Za ravno banjico najprej izmečemo nekaj sladoleda, plast poravnamo in jo premažemo z dekorjem. Postopek ponavljamo do želene višine.
V srednjih šolah se običajno uporabljajo različni načini popravljanja ocen in izvajanja popravnih izpitov. Sistem in pravila se lahko med državami in šolami nekoliko razlikujejo, zato tukaj navajamo nekaj splošnih informacij, ki veljajo v večini primerov.
Kdaj so popravni izpiti?
Popravni izpiti so običajno na voljo tistim dijakom, ki so na koncu šolskega leta ali semestra dobili negativno oceno pri določenem predmetu. Namenjeni so priložnosti, da izboljšajo svojo oceno in tako opravijo predmet. Pogosto se popravni izpit izvaja poleti, v času po rednem zaključku šolskega leta, lahko pa se organizira tudi med šolskim letom.
Način popravljanja in izvedba popravnega izpita se lahko razlikujeta glede na šolo in predmet. V nekaterih primerih bo dijak moral opraviti pisni izpit, v drugih pa lahko obstajajo tudi ustni izpiti ali praktične naloge, odvisno od narave predmeta. Šolski programi določajo, katere ocene je mogoče popravljati in ali je pri tem potrebno opraviti poseben izpit ali pa je dovolj, da dijak dokaže izboljšanje znanja na drugačen način, na primer z dodatnimi nalogami ali projekti.
Šola zagotovi vse pomembne informacije
Vse podrobnosti o popravljanju, ukrepih in popravnih izpitih so natančno opisane v šolskih pravilih in programih, ki veljajo v posamezni šoli. Če te zanima specifičen postopek na tvoji šoli, se posvetuj s šolskim osebjem ali poišči informacije v šolskih dokumentih.
Cineplexx Ljubljana Rudnik ni samo ena najatraktivnejših lokacij v razširjenem delu nakupovalnega centra Supernova Ljubljana Rudnik, pač pa tudi dobitnik nagrade za NAJBOLJŠI NOVOZGRAJENI KINO LETA v regiji Evropa, Bližnji vzhod & Afrika (EMEA). Mednarodna zveza za kinematografsko tehnologijo (ICTA) je pred nekaj dnevi razglasila dobitnike nagrad ICTA za leto 2023 v regiji EMEA, s katerimi nagrajuje tehnološko odličnost, oblikovanje in inovacije na področju kinematografije. In v kategoriji najboljši novo zgrajeni kino leta je nagrado prejel prav slovenski kinematograf Cineplexx Ljubljana Rudnik.
Skupina Supernova se zaveda, da so njihovi obiskovalci prerasli klasično ponudbo trgovskih in gostinskih lokalov. Nakupovalni centri tako še zdaleč niso več le prostor za nakupe, pač pa se je v njih preselil velik del družabnega, celo družinskega življenja. Skupina Supernova v izbiro svojih partnerjev vlaga ogromno energije, odločajo se za sodelovanja z izjemnimi ponudniki. Prav takšen je tudi Cineplexx, ki je pred letom dni v prestolnico prinesel najsodobnejšo kino ponudbo in je že sedma Cineplexx lokacija v Sloveniji. »Ob koncu pandemije so Cineplexx kinodvorane ponovno ponudile ljudem možnost, da okusijo čare ogleda filma na velikem platnu, v družbi prijateljev. Nagrada je nesporen dokaz, da je Cineplexx vodilni v regiji na področju tehnologije, udobja in vizualnih učinkov. V imenu Skupine Supernova čestitam Cineplexxu za tako prestižno nagrado in se veselim, da bomo skupaj še naprej pisali zgodbe o uspehu«, je povedala Mojca Prošek, vodja lizinga pri skupini Supernova.
Mednarodna zveza za kinematografsko tehnologijo je globalna mreža 240 strokovnjakov v svetovni kinematografski industriji. Vsakoletne nagrade ICTA za regijo EMEA so nagrada upravljavcem kinematografov in posameznikom, ki zagovarjajo in uvajajo inovacije v kinematografih. Letošnja podelitev nagrad bo potekala18. junija v Barceloni.
Cineplexx Slovenija si vselej prizadeva za vrhunsko kino izkušnjo, zato jim je nagrada pomembna potrditev, da so na pravi poti. Naj spomnimo, da mineva leto dni od odprtja tega najsodobnejšega multipleks kina v Ljubljani. V sredo, 31. maja so ob obletnici priredili praznovanje za obiskovalce, ki so se zabavali s kolesom sreče, torto velikanko ter zabavo z maskotami.
Kar sedem kinodvoran v prestolnici ponuja obiskovalcem vrhunsko kino izkušnjo in pester nabor kino vsebin. Za udobje skrbi več kot 450 VIP sedežev, med katerimi so tudi dvojni sedeži za zaljubljence, ki gledalcem ponujajo zasebnost, VIP usnjeni sedeži z dvojnimi počivalniki za roke in prvovrstni, električno nastavljivi VIP DELUXE usnjeni sedeži, ki so jim dodane zasebne klubske mizice, počivalniki za noge. Ti so nekoliko širši ob običajnih, kar zagotavlja še več udobja.
Ob nepozabni kino izkušnji pa se doživetja za obiskovalce nakupovalnega središča Supernova Rudnik šele začnejo. Nakupovalni center na 50.000 kvadratnih metrih ponuja 109 trgovin, 19 restavracij in barov v dveh nadstropjih s terasami, 2 notranja zabaviščna parka, zunanja igrišča in fitnes center. Po ogledu filma lahko opravite nakupe, se razvajate ob bogati kulinarični ponudbi ali se z družino zabavate v zabaviščnih parkih ter atraktivnih igralih. Da so obiskovalci deležni dobre uporabniške izkušnje od samega prihoda do odhoda domov, je zagotovljenih 2.552 parkirnih mest, od tega 1.800 v garažni hiši, da tudi vreme ne more pokvariti dneva.
O skupini Supernova:
Skupina Supernova je mednarodno podjetje s sedežem v Gradcu, usmerjeno v razvoj in upravljanje poslovnih nepremičnin v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji. Skupina Supernova je poleg omenjenih ključnih trgov dejavna tudi v Nemčiji, na Slovaškem in v Romuniji. Trenutni portfelj skupine obsega 90 nepremičnin (in sedem nerazvitih lokacij) in ima bruto vrednost sredstev 1,85 milijarde EUR.
Na slovenski trg so vstopili leta 2002 z razvojem dveh prodajaln tipa “naredi sam” ter dveh nakupovalnih centrov v Ljubljani in Kopru. V letu 2008 so pomemben del slovenskega portfelja prodali podjetju Pramerica in odprli nakupovalni center Supernova Ljubljana Rudnik.
Skupina Supernova je v letu 2019 dosegla vodilni maloprodajni položaj na slovenskem trgu po številu nakupovalnih središč in skupni zakupni površini. Sprva je skupina Supernova prevzela deset trgovskih objektov iz portfelja Mercatorja (Ljubljana Šiška, Kranj Primskovo, Kranj Savski otok, Ajdovščina, Celje, Jesenice, Koper, Slovenj Gradec, Novo mesto, Postojna). Istega leta je Supernova nadaljevala uspešno širitev s prevzemom 11 nakupovalnih centrov podjetja Centrice Real Estate GmbH ameriškega sklada Lone Star.
Skupina Supernova si je v zadnjih mesecih močno prizadevala za povečanje kakovosti storitev, ponudbe in celotne infrastrukture pridobljenih centrov. Prav tako so vlagali v marketinške dejavnosti in vse svoje centre združili pod isto vizualno identiteto – blagovno znamko Supernova. Postopek preimenovanja centrov Mercator in Qlandia v centre Supernova je končan.
Doslej je Supernova v svojih 24 operativnih projektih, ki zaposlujejo prek 10.000 ljudi, z naložbenimi in razvojnimi dejavnostmi v Sloveniji vložila več kot 500 milijonov evrov.
Skupina Supernova z inteligentnim razvojem in strateškimi prevzemi načrtuje nadaljnjo rast skupine ob spoštovanju konservativne strukture financiranja, hkrati pa vlaga v rastoče trge, kot so nepremičnine in obnovljivi viri energije.
Moje podjetje je nacionalno tekmovanje, ki srednješolcem ponudi priložnost seznanitve s fazami vodenja podjetja. Najbolj inovativne ideje nagradi s praktičnimi nagradami ter z udeležbo na evropskem tekmovanju.
Deseta zaporedna izvedba tekmovanja je letos potekala 5. maja. Udeležba je bila občudovanja vredna; 550 dijakov je ustanovilo 125 podjetij na temo krožnega gospodarstva in uporabe surovin.
Od 25 finalistov je žirija naziv Podjetje leta 2023 podelila podjetju Shredder team d.d., ki ga sestavljajo dijaki iz idrijske Gimnazije Jurija Vege. Njihov izdelek PLASTOŽER učinkovito rešuje problem shranjevanja odpadne embalaže v gospodinjstvih; ta preprosta in lična naprava volumen embalaže zmanjša kar za 90 % in s tem recikliranje olajša in naredi bolj dostopno.
Člani podjetja Shredder team d.d. in mentorica Tanja Pirih ob zmagovalnem izdelku.
Žirijo je prepričal PLASTOŽERJEV tržni potencial ter preprostost uporabe; seveda ne škodi niti dejstvo, da ga je mogoče preprosto inkorporirati v kuhinjsko arhitekturo.
Fantje bodo julija obiskali Istanbul za evropsko tekmovanjeGEN-E 2023, kjer bodo svoj izdelek predstavili pred žirijo in konkurenco iz 40 evropskih držav. Preden se odpravijo, pa smo jih kontaktirali še za intervju, v katerem so predstavili svoj izdelek in proces izdelave, ter spregovorili o načrtih v zvezi z njim.
Začnimo kar s klasičnim vprašanjem, mimo katerega seveda ne moremo; od kod sploh ideja za PLASTOŽER? Ste v preteklosti začutili praktično potrebo po takšni napravi v domačem gospodinjstvu?
Pobuda za idejo je prišla iz strani mentorice, profesorice strokovno teoretičnih predmetov Tanje Pirih. Njena ideja je bila, da izdelamo mlin za mletje odpadne plastične embalaže, ki ga imamo v kuhinji in tako embalažo zmeljemo takoj po uporabi.
Tako potrebo smo začutili tudi v domačem gospodinjstvu, saj je odpadna embalaža velik problem, ker zaseže veliko prostora. Naš izdelek za 90 % zmanjša volumen odpadne embalaže in s tem zmanjšamo izpuste CO2, saj pri recikliranju plastenk z našim mletjem prihranimo eno fazo predelave, ker dobimo že surovino in ne odpadka, ter s tem tudi porabimo manj energije.
Demonstracija delovanja PLASTOŽERJA.
Kako vam je projekt uspelo financirati?
Projekt smo financirali s pomočjo donacij s strani lokalnih podjetji, nekaj denarja pa je prispevala šola.
Nekateri bi trdili, da je organizacija ena najpomembnejših komponent uspešno izvedenega projekta – med drugimi tudi jaz 😉. Kako je torej potekal proces načrtovanja in izvedbe?
Na začetku smo skonstruirali 3D model in stopili v stik s podjetji, ki so nam kasneje pomagala pri izdelavi. Nato smo iz 3D modela izdelali načrte in po njih dali izdelati določene sestavne elemente. Tako smo lahko izdelali prototip, na katerem pa smo izvedli kar nekaj testiranj.
Proces sestavljanja PLASTOŽERJA.
Najprej smo preizkušali mletje s trifaznim motorjem, ki pa ni primeren za gospodinjsko uporabo, tako da nam je bil eden izmed največjih izzivov poiskati dovolj močan in hkrati ne prevelik enofazni motor. Ko je bil motor izbran smo nadaljevali s testiranji. Pri teh smo spreminjali prestavna razmerja na izdelanem reduktorju ter postavitev različnih kombinacij rezil. Po vseh testiranjih smo dobili optimalno postavitev, ki se zdaj uporablja na našem izdelku.
Kako ste si v ekipi razdelili delo in odgovornosti?
Znotraj ekipe smo si enakomerno razdelili vloge in vsak je opravil svoje delo, kot je bilo dogovorjeno. Za končnim izdelkom stojimo vsi; je rezultat našega timskega dela in zanj smo odgovorni vsi člani ekipe.
Ker je PLASTOŽER namenjen gospodinjski uporabi, je zelo pomemben poudarek na varnosti uporabe. Kako točno ste poskrbeli za le-to?
V napravo smo vgradili dve varovalni stikali. Prvo je nameščeno na zgornjem pokrovu, drugo pa je vgrajeno v spodnji predal. Tako se naprava ob odprtju pokrova ali predala ustavi in s tem preprečimo, da bi prišlo do poškodbe.
Kaj vidite v prihodnosti naprave? Kakšne načrte imate z njo vi?
Glede na zanimanje obiskovalcev sejma IFAM 2023, na katerem smo predstavljali naš izdelek, ima naprava velik potencial. Če bi našli kakšnega vlagatelja, bi napravo lahko razvijali še naprej in jo po možnosti začeli prodajati.
V prihodnje pa najprej nameravamo v naš Plastožer dograditi sortirnik za različne materiale (plastika, pločevinke in tetrapaki).
Imate kakšna pričakovanja glede evropskega tekmovanja? Boste nadaljevali s trženjem ali dodatnim razvijanjem ne glede na rezultat?
Od udeležbe na evropskem tekmovanju GEN-E 2023, kjer bomo zastopali Slovenijo, pričakujemo dobro izkušnjo in upamo, da se bomo na tekmovanju uvrstili čim višje. Ne glede na rezultat, bi ob dobri podpori želeli naš izdelek razvijati naprej.
Poljubljanje med ljudmi ima za seboj dolgo zgodovino, znanstveniki pa se že dolgo trudijo, da bi ugotovili, kdaj se je zgodil prvi poljub.
Znanstvenikom je uspelo najti mikrob, ki se prenaša preko sline in ki je bil na človeka prenesen iz neandertalcev. Vendar to žal ni dovolj trden dokaz, saj bi se to prav lahko zgodilo z deljenjem hrane in ne s poljubom.
Naša najbolj zanesljiva sled so dokumentirani dokazi – pred kratkim so strokovnjaki odkrili enega, ki nas popelje dlje nazaj v zgodovino poljubljanja.
Najstarejša dokumentacija poljuba sega daleč v preteklost
Znanstveniki so odkrili mitološke tekste iz obdobja malo pred letom 2500 pr. n. št., ki so vsebovali pripovedi o bogovih in zaklinjanjih. V njih je jasno opisano parjenje in poljubljanje, zelo očitno v spolnem pomenu.
Poljubov je seveda več vrst; razlikujemo med prijateljskim in starševskim poljubom, poljubom, ki signalizira podrejanje (ko nekdo poljubi stopala vladarja, na primer), romantično-spolnim itd.
Čeprav so te dokumentacije izredno koristile našemu razumevanju, kakšne vrste poljubov so različne civilizacije in družbe prakticirale, vseeno ne pove veliko glede tega, kdaj se je poljubljanje začelo.
K sreči to ni naš najstarejši dokaz. Nekaj časa je veljalo, da je najstarejša dokumentacija izhajala iz Južne Azije, natančneje iz Indije, in sicer iz leta 3500 pr. n. št. Zaradi tega se je verjelo, da se je poljubljanje razširilo iz tam na druga območja.
V njej se sklicujejo na zapisane vire iz najzgodnejših mezopotamskih družb, ki dokazujejo, da je bilo poljubljanje že trdno ustaljena praksa v teh časih.
Glineni model iz Mezopotamije (cca 1800 pr. n. št.) prikazuje poljubljanje para. Izvirnik hrani Britanski muzej. Foto: on science.org
Ljudje so na področju starodavne Mezopotamije, ki zaobjema več kultur, ki so bivale med rekama Tigris in Evfrat, pisali s klinopisom na glinene tablice.
Te so bolj trpežne od marsikaterega drugega medija, zato se jih je več tisoč ohranilo do danes.
Vsebujejo zapise o poljubljanju kot o delu romantične intimnosti, poljubljanju v prijateljskih odnosih ter med družinskimi člani.
Več kot očitno torej ne gre za nek pojav, ki izvira iz izključno ene regije, iz katere se je kasneje širil, ampak se zdi, da se je izvajal v več starodavnih kulturah po več tisočletij.
Funkcionalnost poljubov v preteklosti
Glede na to, da je bilo poljubljanje odkrito v več različnih kulturah, moramo ljudje očitno imeti neko notranje gonilo, ki nas žene k tej dejavnosti. Če se obrnemo k našim najbližjim živečim sorodnikom, šimpanzom in bonobom, ugotovimo, da si obe vrsti prav tako izmenjujeta poljube. To nakazuje, da je res globoko zakoreninjeno v nas.
Tudi razlogi za poljubljanje teh dveh vrst živali nam povejo veliko o tem, zakaj smo tudi ljudje začeli to prakticirati.
Bonobi se poljubljajo zaradi spolnega vzburjenja, kar vodi v prenos lastnih genov naprej, šimpanzi pa z njimi ugotavljajo primernost za partnerja.
Ustnice so najtanjši sloj kože na telesu, hkrati pa so zelo gosto posejane z živčnimi končiči. To omogoča, da, podzavestno ali zavestno, ocenimo svoje partnerje.
S poljubom lahko torej pridobimo podatke o temperaturi osebe, okusu in vonju. Ljudje (kot tudi šimpanzi in bonobi) lahko skozi vonj ocenimo različne vrste informacij o drugih, kot je zdravje njihovega imunskega sistema ali njihova plodnost, določimo pa lahko tudi to, kako združljivi smo.
Širjenje patogenov
Študija se ukvarja tudi z vprašanjem, ali je poljubljanje prispevalo k prenosu mikroorganizmov in posledičnemu širjenju virusov. Predvsem je znanstvenike zanimalo, ali je mogoče, da je poljubljanje bil biološki sprožilec v prid patogenov.
Obstaja več medicinskih besedil iz Mezopotamije, ki omenjajo in opisujejo simptome bolezni, ki močno spominja na virus herpes simplex 1 – predvsem mehurčke okoli ust ali znotraj njih.
Hipoteze v tej študiji ne potrdijo, saj sami omenijo, da bi za to potrebovali več podatkov, predvsem takšnih, ki bi jih podale raziskave starodavne DNK.
Kako mlade spodbuditi k služenju vojaškega roka? S takim vprašanjem se ukvarja kar nekaj držav v Evropi, med njimi sta tudi Slovenija in Nemčija. Medtem ko je Slovenijo situacijo rahlo spremenila na bolje v zadnjih dveh letih, v Nemčiji še vedno poteka razprava o morebitni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka.
Nemčija je obvezno služenje vojaškega roka ukinila leta 2011
Leta 2011 je Nemčija ukinila obvezno služenje roka, a od začetka vojne v Ukrajini so se tudi pri njih začeli pogovori o ponovni uvedbi le tega. Tu so še nenehni pogovori o oboroževanju in usposabljanju vojakov. Med zagovorniki uvedbe vojaškega roka je nemška komisarka za obrambo Eva Högl že od začetka leta poziva k razpravi o tem, saj je večkrat poudarila, da je treba mlade vabiti k vojaški službi. Čeprav sama izključuje uvedbo obveznega služenja vojaškega roka, pa vabi k premisleku o uvedbi leta služenja Nemčiji, kar je podobno razpravi, ki jo je pred časom sprožil tudi nemški predsednik Frank- Walter Steinmeier.
Po drugi strani pa je tu nemški obrambni minister Boris Pistorius, ki je dejal, da je bila odprava služenja vojaškega roka leta 2011 napačna poteza. Kot pojasnjuje, je potrebno povečati število pripadnikov Bundeswehra. Spomnimo, da v nemški vojski trenutno služi približno 183 tisoč vojakov. Že do leta 2031 želijo to številko povečati za 20 tisoč vojakov.
Nemčija, tudi Slovenija, bi lahko uvedli služenje državi, ki ni le vojaški rok
A težava je v okoliščinah, kot navajajo v Nemčiji. Slabo stanje vojašnic, propadanje infrastrukture in pomanjkanje prostora za morebitne nabornike so le nekatere od težav s katerimi se ukvarjajo Nemci. Prav tako morebitni predlog ne bi imel podpore v koaliciji, Nemčija pa še vedno vztrajno razmišlja o tem, kako več mladih spodbuditi k razmislek o priključitvi v vojsko. Še bolj aktualno pa je razmišljanje, ki se je večkrat pojavilo tudi v Sloveniji.
Kako mlade spodbuditi k vprašanju, kaj lahko in želijo storiti za skupno dobro. Ne le možnost vojaškega služenja temveč nekakšna različica socialnega služenja državi, kjer bi mladi opravljali delo v bolnišnicah, zavodih in nasploh krepili skupnost.
Sanjaš o potovanjih z letalom po celi Evropi? Okusiti različne kulture in spoznavati ljudi iz cele Evrope in še širše? Si pomislil, da bi postal kabinsko osebje? Zdaj imaš priložnost! Irska letalska družba Ryanair išče kabinsko osebje tudi v Sloveniji.
Ryanair zaposluje
Dan zaposlovanja bo potekal 13. junija 2023 ob 9. uri v M hotelu v Ljubljani. Ryanair piše, da njihova delovna mesta kabinskega osebja nudijo ambicioznim članom posadke prave in vznemirljive karierne priložnosti, da napredujejo v svoji karieri, medtem ko raziskujejo najljubše evropske destinacije, v prostih dneh spoznavajo nove kulture in vsak dan srečujejo zanimive ljudi, gostom pa zagotavljajo odlično potovalno izkušnjo.
Delovno mesto ponuja zelo konkurenčno plačo in izjemne ugodnosti za službena potovanja za člane posadke, ki se odlikujejo v tej hitri, zabavni in zahtevni vlogi.
Če si želiš postati del ekipe kabinskega osebja letalske družbe Ryanair, se prijavi preko LinkedIn računa letalske družbe oziroma obrazca za zaposlitev.
Doma lahko pridelaš precej več kot le jabolka in solato. Kot nov izziv lahko poskusiš pridelati domač ananas, banane ali drugo tropsko sadje. Naj eksotične rastline obogatijo videz in poskrbijo za raznolikost vrta. Verjetno si že slišal, da iz avokadove koščice lahko vzgojiš novo rastlino, spodaj pa je še nekaj eksotičnih rastlin, ki imajo potencial za uspevanje v slovenskem okolju.
Agave so trpežne rastline, ki izvirajo iz sušnih področij in so znane po svojih mesnatih listih. Odlikujejo jih tudi privlačni cvetovi. Gojenje agave je relativno preprosto, saj so odporne na sušo in nezahtevne glede tal. Pomembno je, da jih posadiš na sončno mesto z dobro odcednimi tlemi.
Rastlina z velikimi listi in okusnimi plodovi sicer prihaja iz toplih in vlažnih tropskih krajev. Kljub našemu podnebju pa je mogoče uspešno gojiti nekatere sorte bananovcev v lončkih ali na zaščitenih mestih v vrtu. Pozimi je priporočljivo rastline zaščititi pred mrazom. Potrebujejo sončno lego, topla tla in redno zalivanje ter gnojenje.
Granatno jabolko je grm ali majhno drevo, ki daje okusne plodove. Dobro raste tudi v slovenskem podnebju, saj je tolerantno na sušo in zmrzal. Potrebuje sončno lego in dobro odcedna tla. Granatno jabolko je cenjeno tudi zaradi svojih zdravilnih lastnosti.
Pahljačasti javor je drevo z elegantnimi razrezanimi listi, ki se v jeseni prebarvajo v čudovite odtenke rdeče, oranžne in rumene barve. Drevo zahteva deloma senčno lego in humusna tla z dobro drenažo. Prav tako je treba poskrbeti za primerno zalivanje.
Feijoa je grm ali majhno drevo z okusnimi plodovi, ki spominjajo na kombinacijo okusov ananasa, jagode in limone. Uspeva v zmernem podnebju in prenaša rahle zmrzali. Potrebuje sončno lego, zaščito pred močnimi vetrovi in dobro odcedna tla. Feijoa cveti poleti, sadeže pa obiraš jeseni.
Kumkvat je majhen citrusni sadež, ki ima sladko-kisel okus. Za uspešno gojenje te zimzelene rastline v Sloveniji potrebuješ sončno lego in zaščito pred močnimi vetrovi. Rastlina potrebuje rodovitno zemljo, redno zalivanje in gnojenje.
Za gojenje ananasa potrebuješ sončno lego in dobro odcedno zemljo. Rastlino lahko gojiš iz semena ali pa iz rozete, ki jo odrežeš z že zrelega ananasa. Potrpežljivo čakaj, saj bo ananas potreboval nekaj let do prvega pridelka.
To se ne zgodi vedno, včasih pač. Internetni člani se na vsake toliko združijo v oboževanju ali kritiziranju (slednje pogosteje) nekega izdelka. Podobno se je zgodilo v primeru ježka Sonica, ki je bil v napovedniku aboten, nato pa je pritisk oboževalcev in interneta prisilil ustvarjalce v spremembo lika in posledični hit. Ampak to ni taka zgodba. Igrica Gospodar prstanov: Gollum, ki so jo ustvarili pri Deadalic Entertainment je grozna, pri čemur se strinja večina.
Videoigra Gollum naletela na neodobravanje javnosti
Na začetku marca 2019 je bilo objavljeno, da je v nastanku igra o Gollumu, priljubljenemu »zlikovcu« iz knjig in filmov Hobit in Gospodarprstanov. Lik, ki je v filmski industriji obveljal za mojstrovino, skozi način zajema gibov in s pomočjo izjemnega Andyja Serkisa. No, ta Gollum je navadna pokveka, ki se lahko samo smili. Videoigra naj bi izšla že septembra 2021, a se je njen izid zamaknil za leto in pol. In zdaj je tukaj za PS 4, PS 5, Windows, Xbox One in Xbox X/S.
Zgodba videoigre prikazuje časovno obdobje med Hobitom in Bratovščino prstana. Temeljila naj bi na pripovedi o Gollumovem ujetju iz Nedokončanih zgodb J. R. R. Tolkiena.
Prvi napovednik za igro je bil na voljo konec avgusta 2020, igra pa je bila do svojega izida konec maja 2023, prestavljena kar štirikrat. Le nekaj dni pred 23. majem, dnem izida videoigre, so v javnost oz. na YouTube pricurljali posnetki iz igre. In takrat se je začelo težko obdobje za igro, katere cena se prične pri 50 €.
»Če je bil glavni cilj razvijalcev, da igralca res postavijo v kožo tako bednega, neljubega lika, ki se na vsakem koraku sooča z nenehno bolečino in trpljenjem, jim je uspelo vsaj pri tem,« je za GameSpot zapisal Sam Pape v svoji recenzijiThe Lord Of The Rings: Gollum Review – We Don't Wants It, We Don't Needs It. Izjemno posrečen naslov, če smemo dodati. Enako posrečen naslov je uporabila Rachel Watts pri portalu RockPaperShotgun, ko je v recenziji The Lord Of The Rings: Gollum review: I hates it, zapisala: »Nekaj se resda lesketa, toda tako kot sam prstan, je tudi igro najbolje vreči v Goro Pogube in pozabiti za vedno.« Še pri IGN so se spraševali, zakaj bi kdo želel igrati kot Gollum, ko je na voljo toliko bolj zanimivih likov v svetu Srednjega sveta.
Metacritic: 40/100 za PC in 35/100 za PS5
IGN: 4/10
The Guardian: 1/5
GameSpot: 2/10
Push Square: 2/10
Game Informer: 3,5/10
Eurogamer: 1/5
Videoigra Gollum je postala najslabše ocenjena igra leta Foto: on steam
Gollum je postala najslabše ocenjena igra leta 2023. Na YouTube najdemo malo morje posnetkov, ki govorijo o tem in pravijo, da gre za nekaj najslabšega, kar so igrali. Ljubitelji Tolkiena so verjetno seznanjeni s profilom Nerd of the Rings. Ta je igri podal oceno 5/10, predvsem zaradi zgodbe in trenutkov, ki prikazujejo zgodovino Srednjega sveta. Poleg tega so pohvalili tudi glasbeno podlago igre. To pa je tudi vse, saj je istočasno nastalo nič koliko objav in memov, ki prikazujejo neuspeh videoigre in najverjetneje največji neuspeh leta 2023, da se zadeva ne bo rešila. Lepa primerjava napovedi in končnega izdelka sta prvi in zadnji napovednik igre. Medtem ko je v teaser napovedniku igra še uspela pretentati marsikoga, je bilo vse bolj jasno, da ni uspelo. Žal.
Izjemna igra, če bi bilo leto 2005
Zahteve za igro so prav tako zmotile, glede na videno. Če bi želeli igro kupiti in igrati preko Steama, se priporoča 64-bitni procesor in operacijski sistem, Windows 10/11, Intel Core i7-8700K / AMD Ryzen 5 3600X, 16 GB RAM spomina, grafika NVIDIA GeForce RTX 3070, 8GB (with DLSS Quality Setting) / AMD Radeon RX 6750 XT, 12GB in 45 GB prostora.
Gollum v igri Shadow of Mordor Foto: on gameinformer
Videoigra Gollum bi bila veliko bolj priljubljena, če bi bila izdana okoli leta 2005. Razlog za to je predvsem videz igre, saj je videti, kot bi igrali Tomb Raider: Legend, a v načinu »stealth«. Čeprav je primerjava težka zaradi statusa ustvarjalcev, je bil Gollum leta 2014 v igri Shadow of Mordor videti mnogo, mnogo bolje.
Opravičilo ustvarjalcev za Golluma
»Radi bi se iskreno opravičili za neprijetno izkušnjo, ki ste jo imeli mnogi od vas z Gospodarjem prstanov: Gollum ob njenem izidu. Priznavamo in globoko obžalujemo, da igra ni izpolnila pričakovanj, ki smo si jih zadali zase ali za našo predano skupnost. Sprejmite naše iskreno opravičilo za kakršno koli razočaranje, ki ga je to morda povzročilo,« so v izjavi za javnost zapisali ustvarjalci. Za razliko od Amazona in Prstanov moči, so ustvarjalci Golluma zmogli vsaj to.
The Lord of the Rings: Gollum - Official Launch Trailer
Glede na študijo, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Science, več kot 50 % največjih jezer na svetu izgublja vodo. Glavni krivci niso presenetljivi: segrevanje podnebja in netrajnostni način življenja ljudi.
Vodilni avtor članka Fangfang Yao pravi, da novica ni povsem črna. Z novo metodo sledenja trendom shranjevanja vode v jezerih in razlogih zanje, lahko znanstveniki upravljalcem vode in skupnostim svetujejo, kako bolje zaščititi kritične vodne vire in pomembne ekosisteme.
Povod za začetek raziskave
K izvedbi raziskave so ga spodbudile okoljske krize nekaterih največjih vodnih teles na Zemlji, kot je izsušitev Aralskega jezera med Kazahstanom in Uzbekistanom. Skupaj s kolegi iz različnih univerz je ustvaril tehniko za merjenje sprememb nivoja vode v jezerih. V študiji je bilo obravnavanih skoraj 2000 največjih svetovnih jezer in rezervoarjev, ki predstavljajo 95% celotne zaloge vode v jezerih na Zemlji. S pomočjo satelitov in modelov so jezera opazovali in preučevali kar tri desetletja.
Na globalni ravni sladkovodna jezera in rezervoarji shranjujejo kar 87% vode na planetu. Zaradi tega so dragocen vir, tako za človeške kot tudi za zemeljske ekosisteme. V nasprotju z rekami jezera niso dobro nadzorovana, vendar zagotavljajo vodo za velik del človeštva – celo več kot reke. Kljub njihovi vrednosti, so bili dolgoročni trendi in spremembe nivojev vode večinoma neznani – do zdaj.
Katera jezera so bila del raziskave?
O ikoničnih jezerih, kot so Kaspijsko, Aralsko in Saltonovo morje imamo precej dobre informacije. Z novo metodo pa lahko zagotovimo vpogled v globalne spremembe gladine jezer s širšo perspektivo.
Za študijo je ekipa uporabila 250.000 posnetkov jezerskih območij, ki so jih med letoma 1992 in 2020 posneli sateliti, da bi raziskala območje 1972 največjih jezer na Zemlji. Zbrali so nivoje vode iz devetih satelitskih višinomerov in uporabili dolgoročne nivoje vode, da bi zmanjšali morebitno negotovost. Za jezera brez dolgoročne evidence ravni so uporabili nedavne meritve vode z novejšimi inštrumenti na satelitih. Združevanje nedavnih meritev gladine z dolgoročnimi meritvami površin je znanstvenikom omogočilo rekonstrukcijo prostornine jezer, ki segajo desetletja nazaj.
In kakšne so bile ugotovitve?
Rezultati so bili osupljivi: kar 53% jezer po svetu je doživelo upad zalog vode. Pri globalnem neto zmanjšanju prostornine naravnih jezer in izgube vode v približno 100 velikih jezerih so prevladovale podnebne spremembe in človeška poraba vode.
Jezera tako na suhih, kot tudi na mokrih območjih sveta izgubljajo prostornino. Izgube v vlažnih tropskih jezerih in arktičnih jezerih kažejo na bolj razširjene trende sušenja, kot je bilo prej razumljeno. Ugotovili so tudi, da sta skoraj 2/3 velikih zemeljskih rezervoarjev doživeli znatne izgube vode. Pri globalnem zmanjšanju skladiščenja vode v obstoječih rezervoarjih je prevladovala sedimentacija.
Medtem, ko se večina svetovnih jezer krči, je 24% jezer znatno povečalo svoje zaloge vode. Rastoča jezera so ponavadi na premalo poseljenih območjih ter na območjih z novimi rezervoarji.
Avtorji ocenjujejo, da približno 1/4 svetovnega prebivalstva – 2 milijardi ljudi, živi v porečju sušečega se jezera. To kaže na nujno potrebo po vključitvi človeške potrošnje, podnebnih sprememb in vplivov sedimentacije v trajnostno upravljanje vodnih virov.
Njihove raziskave ponujajo vpogled v možne rešitve. Npr. v jezeru Sevan se je v zadnjih 20 letih povečalo skladiščenje vode, kar so avtorji povezali uveljavljanjem zakonov o ohranjanju odvzema vode od začetka 21. stoletja.
