Skrivnostno razkritje v središču naše galaksije

0

Mednarodna skupina astrofizikov je odkrila nekaj povsem novega, kar se skriva v središču naše galaksije, Mlečne ceste. Kaj nam je galaksija razkrila tokrat?

Velikanski enodimenzionalni filamenti

Farhad Yusef-Zadeh z univerze Northwestern je v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja odkril velikanske enodimenzionalne filamente, ki visijo navpično v bližini Sagittarius A*, osrednje supermasivne črne luknje naše galaksije. Zdaj so Yusef-Zadeh in njegovi sodelavci odkrili novo populacijo filamentov, ki pa so veliko krajši in ležijo vodoravno ali radialno ter se od črne luknje širijo kot špice na kolesu.

Čeprav imata obe populaciji filamentov več podobnosti, Yusef-Zadeh domneva, da imata različen izvor. Medtem ko se navpični filamenti raztezajo po galaksiji in se dvigajo do 150 svetlobnih let visoko, so vodoravni filamenti bolj podobni pikam in črticam v Morsejevi abecedi in prekinjajo le eno stran Sagittarius A*.

starry sky, milky way, night sky
Foto: theartofsounds2001 iz Pixabay

»Presenečenje je bilo, da smo nenadoma našli novo populacijo struktur, za katere se zdi, da kažejo v smeri črne luknje,« je dejal Yusef-Zadeh. »Ko sem jih videl, sem bil pravzaprav osupel. Morali smo opraviti veliko dela, da smo ugotovili, da se ne slepimo. In ugotovili smo, da ti filamenti niso naključni, ampak se zdi, da so povezani z iztekanjem naše črne luknje. Z njihovim preučevanjem bi lahko izvedeli več o vrtenju črne luknje in usmerjenosti akrecijskega diska. Zadovoljivo je, ko sredi kaotičnega polja jedra naše galaksije najdemo red.«

Odkritja, desetletja v nastajanju

Novo odkritje je morda presenečenje, vendar Yusefu-Zadehu odkrivanje skrivnosti v središču naše galaksije, ki je od Zemlje oddaljeno 25.000 svetlobnih let, ni tuje. Najnovejša študija temelji na štirih desetletjih njegovih raziskav. Potem ko je leta 1984 z Markom Morrisom in Donom Chanceom prvič odkril navpične filamente, je Yusef-Zadeh skupaj z Ianom Heywoodom in sodelavci kasneje odkril še dva velikanska radijsko oddajna mehurčka v bližini Strelca A*. Nato je Yusef-Zadeh (v sodelovanju s Heywoodom, Richardom Arentom in Markom Wardlom) leta 2022 v seriji publikacij razkril skoraj 1000 navpičnih filamentov, ki so se pojavljali v parih in skupkih, pogosto enako razporejeni ali drug ob drugem kot strune na harfi.

sky, stars, galaxy
Foto: Venrike iz Pixabay

Yusef-Zadeh je za poplavo novih odkritij zaslužen izboljšani radioastronomski tehnologiji, zlasti teleskopu MeerKAT Južnoafriškega radioastronomskega observatorija (SARAO). Za natančno določitev filamentov je Yusef-Zadehova ekipa uporabila tehniko za odstranjevanje ozadja in glajenje šuma s slik MeerKAT, da bi filamente ločila od okoliških struktur.

»Nova opazovanja MeerKAT-a so spremenila pravila igre,« je dejal Yusef-Zadeh. »Napredek tehnologije in namenski čas opazovanja sta nam dala nove informacije. To je res tehnični dosežek radioastronomov.«

Horizontalno proti vertikalnemu, zanimivost Mlečne ceste

Po desetletjih preučevanja vertikalnih filamentov je bil Yusef-Zadeh šokiran, ko je odkril njihove horizontalne kolege, ki so po njegovi oceni stari približno 6 milijonov let. »Vedno smo razmišljali o vertikalnih filamentih in njihovem izvoru,« je dejal. »Navajen sem, da so navpični. Nikoli nisem pomislil, da bi lahko obstajale še druge vzdolž ravnine.«

Čeprav obe populaciji sestavljajo enodimenzionalni filamenti, ki jih je mogoče opazovati z radijskimi valovi in za katere se zdi, da so povezani z dejavnostmi v galaktičnem središču, se podobnosti tu končajo.

Navpični filamenti so pravokotni na galaktično ravnino; vodoravni filamenti so vzporedni z ravnino, vendar so usmerjeni radialno proti središču galaksije, kjer je črna luknja. Navpični filamenti so magnetni in relativistični, vodoravni filamenti pa oddajajo toplotno sevanje. Navpični filamenti zajemajo delce, ki se gibljejo s hitrostmi blizu svetlobne hitrosti; zdi se, da vodoravni filamenti pospešujejo toplotno snov v molekularnem oblaku. Obstaja več sto navpičnih filamentov in le nekaj sto vodoravnih filamentov. Navpični filamenti, visoki do 150 svetlobnih let, so veliko večji od vodoravnih filamentov, ki so dolgi le 5 do 10 svetlobnih let. Navpični filamenti krasijo tudi prostor okoli jedra galaksije; zdi se, da se vodoravni filamenti razprostirajo le na eni strani in so usmerjeni proti črni luknji.

»Ena od najpomembnejših posledic radialnega izliva, ki smo ga odkrili, je usmerjenost akrecijskega diska in izliva, ki ga poganja jet, iz Sagittarius A* vzdolž galaktične ravnine,« je dejal Yusef-Zadeh.

Night landscape with the Milky Way in Namibia in the Spitzkoppe area
Foto: LuCaAr iz iStock

Delo ni nikoli končano

Novo odkritje je polno neznank in Yusef-Zadehovo delo pri razkrivanju njegovih skrivnosti se je šele začelo. Za zdaj lahko razmišlja le o verjetni razlagi o mehanizmih in izvoru nove populacije.

»Menimo, da so morale nastati z nekakšnim odtokom iz dejavnosti, ki se je zgodila pred nekaj milijoni let,« je dejal Yusef-Zadeh. »Zdi se, da so posledica interakcije te iztekajoče se snovi s predmeti v njeni bližini. Naše delo ni nikoli končano. Vedno moramo opraviti nova opazovanja in nenehno izpodbijati svoje zamisli ter izpopolnjevati svoje analize.«

Odobren 13-milijonski projekt za mlade!

Program »Projektno učenje mlajših odraslih« je prejel 13 milijonov evrov odobrenih sredstev. Izvaja ga Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnostim, sredstva pa bodo namenjena mladim od 15. do 29. leta starosti.

Projektno učenje mlajših odraslih

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je izdalo prvo odločitev o podpori v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 in odobrilo 13 milijonov za PUM-O+, kot se imenuje program. Ob tem je minister dr. Aleksander Jevšek povedal: »To je dokaz, da smo pripravljeni na izvajanje nove finančne perspektive «

Skupaj z zunanjimi izvajalci bo Zavod RS za zaposlovanje v okviru projekta poskrbel za opolnomočenje mladih med 15. in 29. letom starosti, ki niso zaposleni, niti se ne izobražujejo oz. jim grozi izpad iz izobraževalnega sistema.

Team of young college students working on study project in university library, using laptop, writing notes at table with books, sharing learning tasks. Top aerial view
Foto: fizkes iz iStock

Omogočal bo nadaljevanje izobraževanja za pridobitev izobrazbe ter vstop na trg dela. S tem bo prispeval k povečevanju zaposljivosti, socialni vključenosti ter doseganju enakih možnosti za najmanj 1800 mladih po celotni Sloveniji.

Celotna vrednost projekta je 13 milijonov evrov, od tega bo Evropski socialni sklad plus prispeval 8.417.500,00 evrov.

IZTEKAJOČI RAZPIS: Denarna pomoč študentom v stiski

0

Fundacija Študentski tolar v sodelovanju s Škisovo tržnico 2023! Denarna pomoč študentom v stiski s pozivom, katerega namen je reševanje trenutne socialne stiske študentov.

Študentski tolar dodeljuje nepovratno denarno pomoč

Cilj poziva je dodelitev nepovratne denarne pomoči prosilcem, ki izpolnjujejo pogoje in merila iz tega poziva in so na njem izbrani ter s tem prispevati k zmanjšanju izgube dohodka študentov v stiski.

Predmet poziva je dodelitev nepovratne denarne pomoči študentom v socialni stiski v višini 200€.

Rok za predložitev vlog je do vključno 9. 6. 2023 (velja poštni žig).

Vse informacije o pogojih za prijavo na razpis, obveznih prilogah in izbirnem postopku, najdeš na spletni strani razpisa Fundacije Študentski tolar.

Začelo se je 58. Borštnikovo srečanje!

0

Osrednji slovenski gledališki festival bo v Mariboru letos potekal med 5. in 18. junijem. Na festivalskih prizoriščih se bodo zvrstile številne vrhunske gledališke predstave v tekmovalnem in spremljevalnem programu, glasbeni koncerti in strokovna srečanja. Festival se bo sklenil s podelitvijo festivalskih nagrad in Borštnikovega prstana, ta gre letos v roke prvakinji SNG Maribor, Nataši Matjašec Rošker.

Borštnikovo srečanje v 58. izdaji

»Letošnji festival je najobsežnejši doslej, z Mladim gledališčem in odmevnim gostovanjem britanske skupine Forced Entertainment se je začelo že v mesecu maju, pred nami pa je osrednje festivalsko dogajanje s skrbno izbranimi predstavami v tekmovalnem in spremljevalnem programu, ki jih bodo spremljale številne strokovne in dodatne aktivnosti, z nami bodo študentje ljubljanske gledališke šole in številni gostje iz tujine in Slovenije, med njimi tudi novinarji, kritiki in selektorji, Borštnikovo srečanje je tudi showcase slovenskega gledališča,« je o festivalu povedal umetniški direktor festivala Aleš novak. 

12 zelo različnih, a vselej vrhunskih slovenskih uprizoritev

Jedro festivala predstavlja 12 raznolikih tekmovalnih predstav, ki jih je izbrala selektorica tekmovalnega programa Vilma Štritof in se bodo potegovale za festivalske nagrade. Izstopale so po številnih kriterijih, tudi umetniški kvaliteti, ustvarjalnem naboju in celovitem izrazu vseh vključenih segmentov.

Predstava Vihar
Slavnostna otvoritev bo v petek, 9. junija, ob 20. uri z uspešnico evropskih gledaliških festivalov, predstavo Vihar režiserja Alessandra Serre v produkciji Stalnega gledališča iz Torina. Foto: on Borštnikovo

»Izbor odslikava raznolike poetike, v katerih uprizoritve razpirajo relevantna družbena vprašanja zdajšnjosti, detektirajo in opozarjajo na nevralgične točke naše stvarnosti, jim ni vseeno za okolje, ki sooblikuje habitat nas vseh, oblikujejo kritičen pogled, raziskujejo človekovo pozicijo in vlogo v na več ravneh načetem ali celo razpadajočem svetu, razbirajo in razpoznavajo uničujoče represivne in patriarhalne družbene vzorce in jih problematizirajo, tudi tiste, o katerih se še pred nekaj leti ali vsaj desetletji ni nihče zares spraševal, danes pa jih ni več mogoče spregledati,« je v utemeljitvi pojasnila selektorica. Posebnost letošnjega srečanja je tudi izbor največjega števila možnih tekmovalnih predstav, 12. 

Tekmovalni program:

  1. Inan Du Swami, Klara Kastelec, Tadej Pišek in Mojca Špik po motivih kratke zgodbe Franza Kafke Preobrazba: En K te gleda. Mentor za režijo NN. Zavod Godot in Vitkar zavod.
  2. Jernej Lorenci in Matic Starina po romanu Božji ubožec Nikosa Kazantzakisa v prevodu Jaroslava Novaka: Frančišek. Režiser Jernej Lorenci. Mestno gledališče Ptuj.
  3. Katarina Morano: Usedline. Režiser Žiga Divjak. Mestno gledališče ljubljansko.
  4. Werner Schwab: Predsednice. Režiserka Nina Ramšak Markovič. Zavod Melara v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani.
  5. Tijana Grumić: 52 hertzov. Režiserka Mojca Madon. Slovensko narodno gledališče Nova Gorica.
  6. Nataša Matjašec Rošker in Petja Labović: Ne ti meni Alice (Once Again). Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor.
  7. Edward Albee: Kdo se boji Virginie Woolf? Režiser Ivica Buljan. Mini teater in Mestno gledališče Ptuj.
  8. Lucy Kirkwood: Otroci. Režiserka Nina Šorak. Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana.
  9. Ivan Viripajev: Zaprta študija. »New Constructive Ethics«. Režiserka Nina Rajić Kranjac. Prešernovo gledališče Kranj.
  10. Avtorski projekt po motivih slovenskih ljudskih pesmi: Žene v testu. Režiserka Živa Bizovičar. Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana – Čakajoč Supermana.
  11. Slavenka Drakulić: Nevidna ženska. Režiserka Ivana Djilas. Anton Podbevšek Teater.
  12. Dimitrije Kokanov: Gibanje. Režiser Juš Zidar. Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana in Cukrarna.

    Aleš Novak in Vilma Štritof.
    Umetniški direktor festivala Aleš Novak in selektorica tekmovalnega programa Vilma Štritof na razgrnitvi letošnjega bogatega programa. Foto: on Borštnikovo

Bogat spremljevalni program

Tekmovalni izbor zaokrožuje pester spremljevalni program, osem slovenskih in štiri tuje uprizoritve po izboru umetniškega direktorja Aleša Novaka. »Promovirali bomo slovensko gledališko ustvarjalnost in njen pomen v širšem mednarodnem prostoru, spodbujali povezanost slovenskega gledališkega prostora in krepili vezi z Evropo, vključevali nova občinstva, posvečali se bomo strokovnim presojam in vrednotenju ustvarjalnih dosežkov,« je povedal o izboru. 

Pripravljajo tudi številne strokovne dogodke, pogovore o predstavah, predstavitve strokovne literature, pogovore z gledališkimi ustvarjalci in gledališko-glasbene vsebine: zasedba Silence bo premierno predstavila zadnji album Slovar norosti, šansonjerka Vita Mavrič in vsestranski glasbeni ustvarjalec Jani Kovačič pa projekt Kontra-Alba.

V sodelovanju z AGRFT bo izveden obsežen nabor aktivnosti v sklopu Študentsko gledališče. Študentje bodo predstavili izbor svojih produkcij, refleksijo festivalskega dogajanja bodo objavljali v Borštnikovem blogu, v GT22 pa bodo na ogled performativne postavitve in inštalacije.

Evripides Laskarides
Festival je za študente organiziral dvodnevno delavnico z grškim režiserjem in performerjem Euripidom Laskaridisom, ki je letošnji gostujoči festivalski umetnik. Foto: Pinelopi Gerasimou on Borštnikovo

Letošnji Borštnikov prstan Nataši Matjašec Rošker

Največjo nagrado na področju gledališke igre v Sloveniji letos prejme igralka mariborskega gledališča Nataša Matjašec Rošker, ki je v preteklosti prejela že vrsto nagrad, tudi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikovo nagrado.

Nataša Matjašec Rošker
»Neizmerno sem počaščena, vesela in ponosna, tudi nase. Lahko si rečem, da se je splačalo. Včasih je treba biti tudi pogumen, predrzen, diplomatski. Slovenski gledališki igralki ni enostavno preživeti, a da se,« je povedala ob razglasitvi nagrade. Foto: on Borštnikovo

Največjo nagrado na področju gledališke igre v Sloveniji letos prejme igralka mariborskega gledališča Nataša Matjašec Rošker, ki je v preteklosti prejela že vrsto nagrad, tudi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikovo nagrado.

Rodila se je leta 1967 v Murski Soboti ter pozneje študirala dramsko igro na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pri profesorjih Miletu Korunu in Matjažu Zupančiču. Igralkino profesionalno pot sestavljata dve obdobji, prvo med letoma 1995 in 2007, ko je delovala kot samostojna ustvarjalka – intenzivno vpeta v neodvisno gledališko sceno tako v Sloveniji, kot širše. Drugo obdobje se je začelo z odločitvijo, da se pridruži umetniškemu ansamblu SNG Maribor, katerega članica je že 16 let.

Predstava Od blizu.
V predstavi Od blizu, SNG Maribor, 2010. Foto: on Borštnikovo

Igrala je tudi v številnih celovečernih filmih, bila je Nada v Djurićevem Traktor, ljubezen in rokenrol, Vilma v Cvitkovičevem Od groba do groba, Žana v Burgerjevih Ruševinah, Vesna v Zupaničevem Radio.doc., ter tudi kratkih, dokumentarnih in videofilmih. 

Babica gre na jug.
Pripadla ji je tudi vloga fatalke Laure v prvem slovenskem celovečernem filmu v zgodovini samostojne Slovenije – v Anžlovarjem filmu Babica gre na jug. Na fotografiji skupaj s soigralci – Bojan Emeršič, Majolka Šuklje in Marko Derganc. kot Foto: Slovenski filmski center – SFC

Ustaljena praksa festivala – prestavitev na začetek poletja

Festival, ki je poimenovan po prvem slovenskem profesionalnem igralcu in režiserju Ignaciju Borštniku, v Mariboru prirejajo od leta 1966 in velja za osrednji slovenski gledališki festival.

Prejšnja leta je potekal v jesenskem terminu, na pobudo Novaka, pa so ga v pokoronskem obdobju prestavili na začetek poletja, kar omogoča lažjo organizacijo tako domače SNG Maribor kot tudi gostovanj tujih gledališč.

»Tuje gledališke skupine so že vrsto let opozarjale, da so gostovanja, ki so pomemben del Borštnikovega srečanja, mnogo lažje izvedljiva v času ob koncu gledališke sezone. In tudi slovenska gledališča so bolj naklonjena temu terminu, ker ne posega v čas, ko pripravljajo drugo premiero v sezoni, kar se je dogajalo jeseni, ampak se festival zgodi ob izteku gledališke sezone, ko lažje načrtujejo gostovanja in svojo prisotnost na festivalu,« je še povedal Novak.

Festival se bo s podelitvijo nagrad sklenil 18. junija, sklepno slovesnost bo režiral Edward Clug, povezovala pa igralka Julija Klavžar.

Več o festivalu na povezavi. 

10 zanimivih dejstev o luni

0

Zemljin naravni satelit, Mesec, Luna… ne glede na to katero ime uporabimo, vsi vemo o čem oziroma kom govorimo. Ponoči jo občudujemo, podnevi smo presenečeni, če jo opazimo, krivimo jo za svojo slabo voljo ali zmedenost, z izgovorom »Ah, saj je polna luna«. Koliko pa zares vemo o tem nebeškem telesu, ki je od nas oddaljen 384.000 kilometrov.

Zagotovo lahko trdimo, da Luna ni iz sira (v nasprotju s tem, kar so nas učile risanke), še več zanimivih dejstev o luni pa si lahko prebereš v nadaljevanju.

Luna je nastala z eksplozivnim trkom

Collision of planets in space. Elements of this image furnished by NASA./urls: https://www.nasa.gov/feature/jpl/giant-exoplanet-hunters-look-for-debris-disks (https://www.nasa.gov/sites/default/files/thumbnails/image/pia22082.png) https://www.nasa.gov/feature/when-exoplanets-collide (https://www.nasa.gov/sites/default/files/thumbnails/image/bd20307_fnl_lynettecook.jpg) https://www.nasa.gov/multimedia/imagegallery/image_feature_1741.html (https://www.nasa.gov/sites/default/files/images/476052main_irasghost_hst_big_full.jpg)
Foto: Elen11 iz iStock

Prevladuje ideja, da je Luna nastala v nasilnem trčenju med Zgodnjo Zemljo (ang. Proto-Earth), ki je bila veliko večja kot Zemlja danes, in objektom približno velikosti Marsa. Ostanki so bili vrženi v vesolje in nato združeni v Luno. Sodobne raziskave potrjujejo, da je Luna narejena iz materiala iz zgodnje Zemljine skorje. Ta trk, imenovan “Hipoteza o velikem udaru”, naj bi se zgodil pred 4,5 milijarde leti in naj bi bil 100-milijonkrat večji od dogodka, ki je izbrisal dinozavre.

Včasih je bila luna videti večja

lunar surface detail on transparent background - 3D rendering - maps from Nasahttps://svs.gsfc.nasa.gov/cgi-bin/details.cgi?aid=4720
Foto: Thibault Renard iz iStock

Luna je bila na začetku približno desetkrat bližje Zemlji kot zdaj. Predstavljaj si, da pogledaš v nočno nebo in vidiš Luno 10-krat večjo. Noro, kajne? Računalniške simulacije kažejo, da bi bila Luna lahko celo 12- do 19-krat bližje, na razdalji le 20.000 – 30.000 km, v primerjavi z današnjimi 384.000 km. Luna se od Zemlje še vedno počasi oddaljuje. Zaradi prenosa energije, ki nastane zaradi vrtenja in plimskih izboklin Zemlje se Luna vsako leto oddalji za 3,78 cm.

Mesečev prah diši po smodniku

Astronaut standing on the moon
Foto: fergregory iz iStock

Na površju Lune je veliko prahu. Eden izmed astronavtov misije Apollo 17 je njen vonj primerjal z vonjem po smodniku. Prah pa je pri nekaterih astronavtih povzročil nekakšen “lunarni seneni nahod”. Kihanje in zamašenost sta trajala nekaj dni, preden sta izginila. Dobra stvar je, da na Luni ni vetra, ki bi prah razpihaval.

Temperature površja dosežejo vrelišče

Temperature contrast cold and heat weather minimal thermometer symbol 3D rendering illustration
Foto: Patcharapong Sriwichai iz iStock

Ker Luna nima zaščitne atmosfere (za razliko od Zemlje), se njeno površje sooča z ekstremnimi temperaturami. Od neverjetno nizkih temperatur na “nočni” strani do izredno visokih na “sončni” strani. Po podatkih NASA lahko Lunina temperatura sega od 123 stopinj Celzija do -233 stopinj Celzija. Povprečna temperatura na površini je podnevi 107 stopinj Celzija in ponoči -153 stopinj Celzija.

Kraterji lahko odklenejo zgodovino vesolja

Traces of the moon rover through a crater on the Moon, the planet earth in the background, 3D render
Foto: Vitaly Kusaylo iz iStock

Vemo, da Luna nima atmosfere. Slabost oziroma v našem primeru prednost tega pa je, da zaradi tega ni zaščitena pred meteoriti, ki nam pomagajo pri raziskovanju “naravne zgodovine” našega Osončja. Na Zemlji je 190 kraterjev, od katerih so mnogi prekriti z vodo in rastlinjem. Na Luni pa jih je na milijone – vključno s 5000 s premerom večjim od 20 km. Ker površina Lune miruje in je izpostavljena manj geološkim silam (kot so vulkani ali erozija), lepo shranjuje neokrnjene dokaze o starodavnih formacijah in kraterjih. Zaradi tega je odličen laboratorij in arhiv za pomoč pri razumevanju našega Osončja.

Vedno vidimo isto stran Lune

Child girl observing stars, planets, Moon and night sky with astronomical telescope.
Foto: m-gucci iz iStock

Tako kot Zemlja se tudi Luna vrti okoli svoje osi. Ker ta rotacija traja približno 27 dni – skoraj enako kot 27,32 dni, kolikor Luna potrebuje, da obkroži Zemljo, vedno vidimo samo eno stran Lune. Ta pojav se imenuje “ujeta rotacija” in pomeni, da je bila druga stran Lune pred začetkom raziskovanja vesolja popolnoma nevidna. Nam bližja stran ima velike, temne ravnine, ki pogosto pokrivajo udarne kotline. Skrajna stran, ki je ne vidimo pa je bolj kraterska in razgibana, z debelejšo skorjo in manj dokazi o vulkanski dejavnosti.

Luna povzroča plimo in oseko

Big stormy Atlantic sea wave in a clear full moon night
Foto: Wirestock iz iStock

Plimovanje na Zemlji je posledica izboklin v vodi, ki jih povzročajo gravitacijske sile Lune. Luna vleče vodo na eni strani Zemlje, na drugi strani, kjer so njene gravitacijske sile šibkejše pa se voda izboči v nasprotno smer. Te izbokline se premikajo po oceanih, ko se Zemlja vrti, kar povzroča visoko in nizko plimovanje po vsem svetu. Ker na plimovanje vpliva tudi gravitacija Sonca, bi brez Lune plimovanje še vedno imeli, vendar bi bilo le to manjše.

Na Luni so odkrili vodo

water liquid splash in sphere shape isolated on white background, 3d illustration.
Foto: anusorn nakdee iz iStock

Indijska misija je odkrila vodo blizu Luninih polov, NASA pa je našla vodo v zemlji. Te vode sicer ni veliko – približno 1 liter na en kubični meter zemlje, vendar pa povečuje možnost, da bomo nekega dne lahko zgradili baze na Luni.

Lunin mrk je rešil Krištofa Kolumba

A composite image of the phases of a lunar eclipse over Corsica on 16th May 2022
Foto: joningall iz iStock

Luna je imela (in ima) močen vpliv na človeštvo in njegovo zgodovino. Davno nazaj je celo rešila raziskovalca Krištofa Kolumba pred lakoto. Kolumb je uporabil lunin mrk 29. februarja 1504, da je prestrašil staroselske Indijance na otoku Jamajka, da so njemu in njegovi posadki dali hrano.

Lunine baze so na obzorju

3d concept illustration of a settlement on the surface of the moon. The picture show the settlement with a rocket and the Earth in the background.
Foto: Marcos Silva iz iStock

Čeprav smo stoletja oddaljeni od tega, da bi na Luni živelo veliko število ljudi, je možno, da bi tam kmalu imeli znanstvene baze, podobne raziskovalnim postajam na Antarktiki. NASA upa, da bo v naslednjih nekaj letih astronavte ponovno poslala na Luno. Znanstveniki verjamejo, da bi bile lahko baze na Luni zelo uporabne. Od izboljšanja iskanja organskega materiala do vzpostavitve radijskega teleskopa, s katerim bi bolje poslušali nezemeljske signale. Lunina površina je velika kot Evropa in Afrika skupaj, mi pa smo do sedaj le opraskali površino.

Prepis iz ene srednje šole na drugo – realnost ali utopija?

Pomembnost premišljenega izbora šole za nadaljnje šolanje je vsekakor nekaj, česar se zaveda skoraj vsak devetošolec v tednih pred sprejetjem te odločitve. Vendar se včasih zgodi, da dijak kasneje ugotovi, da izbrana šola ni ustrezna zanj. Na srečo pa ima možnost popraviti svojo napako in prestopiti na drugo šolo.

Prepis na drugo srednjo polo med šolskim letom?

Prepis dijakov na drugo šolo ali izobraževalni program je mogoč tudi med samim šolskim letom. Ministrstvo za izobraževanje pojasnjuje, da ravnatelj šole, kamor dijak želi prestopiti, določi obveznosti, ki jih mora dijak izpolniti, da bi nadaljeval izobraževanje. Prav tako določi roke, v katerih je treba te obveznosti izpolniti.

Team of young college students working on study project in university library, using laptop, writing notes at table with books, sharing learning tasks. Top aerial view
Foto: fizkes iz iStock

Pri prehodu iz enega izobraževalnega programa v drugega pa so šole omejene glede sprejema preusmerjenih dijakov. Če na primer želena šola nima prostih mest v oddelku programa, kamor se dijak želi preusmeriti, ga ne more sprejeti. Enako velja, če nima prostih učnih mest za praktično usposabljanje z delom. Vendar obstajajo izjemni primeri, ko ravnatelj želene šole kljub omejitvam omogoči prepis dijaku, ki izrazi željo proti koncu šolskega leta. To se zgodi, ko dijak ni zamudil preveč vsebine iz programa, ki bi jo težko nadomestil, in bo sposoben opravljati tekoče obveznosti.

Svetovalna služba šole naj bo prva izbira

V primeru želje po prepisu dijaka je najbolje, da se najprej obrne na svetovalno službo želene šole, priporočajo v ljubljanskem mladinsko-informacijskem centru. Svetovalni delavci bodo imeli običajno informacije o prostih mestih na šoli. Če je mesto na voljo, bo dijaka treba izpisati iz matične šole. To lahko opravi na svetovalni službi matične šole, kjer mora skupaj z enim od staršev podpisati izpisnico in prevzeti vse morebitne originalne dokumente, ki jih šola hrani, kot so spričevala in rojstni list. Dokumente in prošnjo za vpis v je treba predložiti svetovalni službi nove šole.

Business partners, completing the paperwork, for their new company.
Foto: nortonrsx iz iStock

Prepis dijaka na drugo šolo je postopek, ki omogoča prilagajanje in iskanje ustreznejše izobraževalne poti. Vedno je priporočljivo pridobiti specifične informacije o postopku in zahtevah pri želeni šoli, da se zagotovi gladko izvajanje prepisa.

Telesna dismorfija ali kako do zdrave telesne samopodobe?

0

V današnji družbi je zelo popularna »popolna« mišičasta postava, nad njo pa se navdušujejo predvsem mlajši fantje. Že majhne dečke namreč navdihujejo super junaki z mišičasto postavo, ki pogosto postanejo njihovi vzorniki. S prehodom v adolescenco pa se začnejo zgledovati po mišičastih moških na socialnih omrežjih, kar pri številnih povzroča preobremenjenost in ekstremno vedenje, da bi dosegli »popolno postavo«.

Kaj je telesna dismorfija?

Ko mišičasta postava postane preokupacija in nepogrešljiva misel vsakega dne, lahko govorimo o telesni dismorfiji. Zanjo so značilna ekstremna vedenja, ki so prisotna več tednov ali mesecev. Kažejo se v pogosti fizični aktivnosti, ki lahko traja več ur dnevno, skrbnem načrtovanju obrokov, vsakodnevnem tehtanju in obsesivnem fotografiranju postave.

Kakšne so zdravstvene posledice telesne dismorfije?

Ekstremno vedenje lahko predstavlja tveganje tako za fizično kot tudi duševno zdravje. Problematični so predvsem neregulirani prehranski dodatki, po katerih se fantje obračajo v upanju, da bodo hitreje prišli do želenih rezultatov, kar povzroča večje tveganje za možgansko kap, visok krvni tlak in poškodbe jeter. Na razvoj mišic in kosti, nereden srčni utrip in nižjo raven testosterona pa vodita obdobji »bulk in cut«, ki temeljita na hitrem pridobivanju teže in fazi ekstremne omejitve kalorij. Drastično zmanjšanje vnosa kalorij pa lahko vodi do podhranjenosti, ki jo spremljata depresija in samomorilne misli.

Improvement and getting stronger in fitness, exercise and muscle training concept. Man adding more weight to adjustable dumbbell in home gym. Dedication, motivation and progression.
Foto: Tero Vesalainen iz iStock

So za telesno dismorfijo dovzetne tudi deklice?

Za telesno dismorfijo velja prepričanje, da prizadene predvsem dekleta in se pojavlja v obliki motenj hranjenja, kot sta bulimija in anoreksija. Tehnično gledano pa telesna dismorfija ni motnja hranjenja, zato je veliko bolj razširjena pri moških. Obstaja namreč družbena norma, ki mišičasto postavo enači z moškostjo, skoraj četrtina fantov se zato ukvarja s fizično aktivnostjo, da bi prišli do mišičaste postave.

Kako do zdrave telesne samopodobe?

Raziskave kažejo, da družinski obroki koristijo tako fizičnemu kot tudi duševnemu zdravju. Tako obstaja večja verjetnost, da boš ohranil primerno težo, zato uskladi svoj urnik z družinskimi člani in pojejte obroke skupaj. Prehrano in vadbo označi kot pomembno za svoje zdravje in ne posvečaj pozornosti spremembam, ki so vidne na tvojem telesu. Prav tako se ne osredotočaj na mišičaste postave moških, ki jih vidiš na socialnih omrežjih.

Znanstveniki razvili material, ki menja barvo

0

V naravi ima koža glavonožcev – živali z lovkami, pritrjenimi na glavo (kot so hobotnice, lignji, sipe) neprimerljivo kamuflažno sposobnost. Njihova koža vsebuje pigmentne skupine, ki lahko zaznajo spremembe okoljskih svetlobnih pogojev in prilagodijo svoj videz z delovanjem pigmentnih celic. Ta sposobnost jim omogoča, da spreminjajo barve.

Naravni proces je skupino znanstvenikov navdahnil in tako so razvili material, ki menja barvo.

Raziskavo navdihnili naravni procesi

Raziskovalna skupina pod vodstvom Jinyaoa Tanga z Univerze v Hongkongu (HKU), je razvila nov inteligentni koloidni sistem, selektiven za valovno dolžino. S tem so želeli doseči svetlobno nadzorovano večdimenzionalno fazno segregacijo. Z mešanjem cian, magenta in rumenih mikrokroglic so oblikovali dinamične fotokromatične nanoklastre in tako dosegli fotokromizem na makro lestvici.

Za razliko od obstoječih materialov, ki spreminjajo barvo, se ta opira na preurejanje obstoječih pigmentov, zato je bolj zanesljiv in ga je mogoče programirati. Ugotovitve zagotavljajo preprosto metodo za aplikacije, kot so elektronsko črnilo, zasloni in aktivna optična kamuflaža, kar predstavlja velik preboj na področju aktivne snovi. Rezultat raziskave je bil objavljen v akademski reviji Nature.

Yemen chameleon isolated on black large background.Lizard on the green leaves.skin has a bright color
Foto: bayshev iz iStock

Samoaktivirani aktivni delci so mikro/nanodelci, ki posnemajo usmerjeno plavanje mikroorganizmov v tekočini. Nedavno so pritegnili veliko pozornosti v nanoznanosti in neravnotežni fiziki in so v procesu razvoja za morebitne biomedicinske aplikacije. Eden glavnih raziskovalnih ciljev aktivnih delcev je razvoj medicinskih mikro/nanorobotov, za dostavo zdravil in neinvazivno kirurgijo.

Struktura aktivnih delcev je zelo preprosta, njihov pogonski mehanizem in zaznavanje okolja pa sta bistveno omejena. Zlasti velikost in razmeroma preprosta struktura posameznih mikro/nano aktivnih delcev omejujeta kompleksnost izvajanja funkcij na njihovem telesu. Izziv do uresničitve prihodnje aplikacije je, kako narediti aktivne delce z inteligentnimi lastnostmi, kljub njihovi preprosti strukturi.

Complementary colors
Foto: whiterabbit83 iz iStock

Kako material dejansko spreminja barvo?

V sklopu raziskave je Tangova ekipa zasnovala preprost sistem aktivnih mikrokroglic TiO2, selektiven za valovno dolžino. Tako je mogoče nadzorovati interakcijo delec-delec s kombiniranjem vpadne svetlobe različnih valovnih dolžin in intenzitet. Mikrokroglice TiO2 z različnimi fotoobčutljivimi aktivnostmi je mogoče oblikovati z izbiro kod za občutljivost barvila z različnimi spektralnimi značilnostmi.

Namen realizacije fazne segregacije delcev je nadzor agregacije in disperzije delcev v tekočini na mikro in makro ravni. To je privedlo do novega fotoodzivnega črnila z mešanjem mikrokroglic z različno fotoobčutljivostjo, ki jih je mogoče nanesti na elektronski papir. Načelo je podobno pigmentnim skupinam v koži glavonožcev, ki lahko zaznajo svetlobno stanje okolja in spremenijo videz okoliških pigmentnih celic.

Ugotovitve raziskave so znatno prispevale k napredku našega znanja o umetnih aktivnih materialih in so utrle pot oblikovanju inovativnih aktivnih pametnih materialov. S tem prebojem pričakujemo razvoj programabilnega fotokromatskega črnila, ki bi ga lahko uporabili v različnih aplikacijah, kot so e-črnilo, črnilo za zaslone in celo aktivno optično kamuflažno črnilo.

Prilagajo še video s kratko razlago:

Physical Chemists Develop Photochromic Active Colloids - Dr Jinyao TANG, Chemistry

GTA 6 je vse bližje in bližje, vsaj tako pravijo

0

GTA 6 je vse bližje in bližje, to je zdaj že jasno. Grand Theft Auto VI oziroma GTA VI je verjetno ena najbolj pričakovanih, če ne celo najbolj pričakovana igra tega desetletja. Pri Rockstar Games so že februarja 2022 potrdili, da vztrajno delajo na šestici priljubljene videoigre. »Aktiven razvoj naslednje igre v seriji GTA je že v pogonu,« so povedali in potem potihnili, bolj ali manj, vse do danes. Kaj vse vemo o prihajajoči igri GTA 6?

GTA VI več kot deset let po uspešnici GTA V

»Ker razvoj naslednje igre v seriji Grand Theft Auto že poteka, je ekipa Rockstar Games odločena, da ponovno postavi nova merila za serijo, našo industrijo in širše, tako kot smo to storili z vsako igro v seriji,« so samozavestno sporočili pri Rockstar Games. In od te izjave za javnost nismo slišali prav nič novega oziroma bolje rečeno nič novega, kar bi bilo uradno s strani proizvajalcev. Ampak svet iger ima nekaj, kar preseneča. To so trenutki, ko v javnost pricurljajo informacije o prihajajočih igrah. Med njimi tudi GTA VI.

Sredi septembra 2022 je v javnost pricurljalo skoraj sto posnetkov in fotografij, ki naj bi bile del nove igre. Forumi so podivljali, oboževalci pa prav tako. Hitro so se odzvali ustvarjalci in povedali, da so bili »nedavno deležni vdora v omrežje, v katerem so nepooblaščene osebe nezakonito dostopale in prenesle zaupne informacije, vključno s posnetki zgodnje različice naslednje Grand Theft Auto igre.«

Prva protagonistka v GTA
Prva protagonistka v GTA Foto: on gamingintel

»Izjemno smo razočarani, da so bile podrobnosti prihajajoče igre z vami deljene na tak način,« so še dodali pri RG. »Kmalu vam bomo uradno in na pravi način predstavili igro, ko bo ta pripravljena,« so še dodali in s forumov so hitro začele izginjati te fotografije in posnetki. Reddit, ki je namenjen GTA 6, je tako oznanil, da bo dovolil pogovore o teh informacijah, a brez samih slik in videov.

GTA 6

Strauss Zelnick, generalni direktor starševska podjetja Rockstar Games, Take-Two Interactive, je pojasnil, da celotno zadevo jemljejo ekstremno resno. »Ni dokazov, da so bila odvzeta kakršna koli materialna sredstva, kar je dobro, vse to pa ne bo imelo nobenega vpliva na razvoj igre ali kaj podobnega. Vseeno gre za strašno razočaranje, ki nas prisili v to, da smo vedno bolj pozorni na zadeve v zvezi s kibernetsko varnostjo,« je dodal.

Je GTA 6 prestavljen zaradi informacij, ki so pricurljale v javnost?

Kratek odgovor je ne. »V tem trenutku ne pričakujemo zaostanka ali dolgoročnih težav v razvoju igre in drugih projektov,« so povedali pri Rockstarju in pomirili oboževalce. Ne glede na to pa je od predhodnika GTA V minilo že kar deset let. Spomnimo, da je bilo med GTA IV in GTA V »le« pet let razlike. Zdaj se je ta podvojila, pričakovanja pa še vedno naraščajo.

GTA V je zaslužila milijardo dolarjev v prvih treh dneh po »premieri«. Gre za drugo najbolj prodajano igro vseh časov, saj je bilo prodanih že 180 milijonov primerkov. Do danes je igra v blagajne prinesla že preko 6 milijard ameriških dolarjev.

GTA Vice City
GTA Vice City Foto: on gtabase

GTA 6 nas bo vrnil v Vice City

Največ vprašanj se nanaša na samo lokacijo zgodbe v igri. Razlog za ugibanja o dogajanju igre v mestu Vice City se nanaša predvsem na tiste prej omenjene pricurljane fotografije. Te, večkrat, prikazujejo elemente, ki še kako spominjajo na priljubljeno igro GTA: Vice City. Velika razlika pa je v tem, da smo Vice City nazadnje »obiskali« v letu 1986, saj je bila v to leto postavljena omenjena igra. Več kot očitno bi bilo zdaj mesto prestavljeno v »današnji« čas.

Razlika v zemljevidu igre GTA V in GTA VI
Razlika v zemljevidu igre GTA V in GTA VI

Če gre tako verjeti ponovnemu vstopu v ta svet, na to vplivajo tudi informacije o zemljevidu, ki ga bo imela igra. Spomnimo, da so pri Rockstaru iz igre GTA: San Andreas na GTA V mesto Los Santos močno razširili in tako navdušili. GTA VI bi tako lahko razširil zemljevid, s čimer so se mnogi že poigrali.

Kaj pa glavni lik? Že več mesecev se pojavljajo govorice, da naj bi imel prav GTA 6 prvo protagonistko v 3-D obdobju te serije. V tistih informacijah tako najdemo tudi imeni Jason in Lucia, kar nakazuje, da bi lahko za igranje uporabili dva lika – menjava igralcev iz GTA V se očitno vrača.

Kdaj bo izšel GTA 6?

Glavno vprašanje, kajne? Tukaj pa tiči težava, saj ne ve nihče, pojavljajo se le ugibanja. Rockstar Games še niso objavili ali potrdili datuma izida igre, najpogosteje se pojavljata dva datuma. To je leto 2025, kar je tudi prevladujoče mnenje o izidu igre, in pa konec leta 2024. Slednji datum je posledica izjave Microsofta, ko je ta pridobil Activison Blizzard. »Težko pričakovana igra GTA VI naj bi prispela leta 2024,« so zapisali in za zdaj gre za edini delno uradni datum. Več pa bomo vedeli, ko bodo to objavili ustvarjalci.

Septembra 2023 bomo zapisali deseto obletnico od izida GTA V, kar bi bila lepa priložnost za premiero prvega napovednika. Kot večina drugih informacij, ki je trenutno v obtoku, je tudi to le govorica in nikakor ni preverjeno dejstvo. Vsaj ne še, a nekaj je jasno.

GTA 6 bo izšel v tem desetletju. Če to koga razveseli, potem odlično, saj je to najbližje dejstvu, kar smo v tem trenutku sploh lahko.

Do tistega trenutka pa lahko pričakujemo najbolj pričakovane igre leta 2023.

50 Features GTA 6 WILL HAVE! (From GTA 6 Leak)

Recept za najbolj osvežilen sladoled tega poletja

Eden najbolj osvežilnih sadežev je zagotovo marakuja, ki v zadnjih letih pridobiva na priljubljenosti. Zaradi svoje svežine je tudi naš favorit, saj popestri še tako vroč in naporen dan. Če še nisi poskusil tega sadeža, je to znak, da to storiš zdaj!

Za izdelavo sladoleda MANGUJA potrebuješ:

Navodila za pripravo

  1. Za izdelavo sladoleda najprej pripravimo mlečno bazo in dodamo aromat MARAKUJA.

  2. Pripravljenemu sladoledu med izmetavanjem iz stroja dodajamo dekor MANGOBEL.

  3. Banjico lahko pripravimo ravno ali v hrib. Za ravno banjico najprej izmečemo nekaj sladoleda, plast poravnamo in jo premažemo z dekorjem. Postopek ponavljamo do želene višine.