V Sloveniji razburja odločitev ministrstva za naravne vire in prostor, ki je izdalo odločbo, za načrtovan odstrel 230 rjavih medvedov. V nevladnih organizacijah je ta odločitev sprožila nemalo zgražanja, saj so prepričani, da odločitev predstavlja kršitev slovenske in evropske zakonodaje. Da pa ne bi ostalo le pri besedah, so nevladne organizacije napisale odprto pismo, ki so ga naslovile tudi na Evropsko komisijo in na Evropski parlament.
Rjavi medved v Sloveniji
Rjavi medved je največji predstavnik zveri v Sloveniji. Največji vsejed, ki ga načeloma lahko najdemo v kočevskih gozdovih, tehta do 300 kg. Medved ima v osnovi rjavo dlako, vendar se le ta lahko tudi spreminja. Oči so drobne, ima kratke zaokrožene uhlje, rep pa je kratek in skrit v kožuhu. Načeloma je nočna žival, vendar ga lahko opažamo tudi podnevi. Je dober plavalec, v mlajši starosti pa lahko tudi pleza po drevesih. Pozimi načeloma hibernirajo, pomladi pa pridejo na plan in imajo naraščaj. Ob stiku s človekom so najnevarnejše medvedke z mladiči.
V Sloveniji, po zadnjih podatkih biotehniške fakultete, živi okoli 1100 medvedov. Ministerstvo pa je v okviru te številke odločilo, da želi zmanjšati število medvedje populacije na okoli 800, zato so odredili odstrel 230 medvedov.
Nevladniki se sklicujejo na pretekle izkušnje
V Sloveniji se število izgubljenih medvedov, torej odstreljenih, iz leta v leto povečuje. Nevladniki opozarjajo tudi na lovski turizem, ki ga opažamo v Sloveniji . Dogaja se namreč, da medvede hranijo z namenom kasnejšega odstrela za trofeje. V pismu so zapisali: »V Sloveniji se medvede še vedno načrtno krmi ter dovoli kvotno odstreljevati za trofeje in prodajo mesa, zato je dvom v prevlado koristi okolja pred interesi dobička in zadovoljitve človekovih osebnih vzgibov pri odstrelu 230 medvedov neizogiben.«
Nevladniki so izpostavili tudi pretekle izkušnje ob odstrelu medvedov, saj pravijo, da ob odstrelu medveda ministrstvo ne upošteva vseh medvedov, ki so odstreljeni nelegalno, poginejo zaradi medsebojnih spopadov in povoza. Čeprav je bil odstrel zadržan 3 leta zapored, je bilo lani izgubljenih 234 medvedov, leto prej 148. Opozarjajo tudi, da odstrel medvedov v preteklih letih ni zagotovil manjše škode na področju zdravja in varstva ljudi, kar je glavni razlog ministerstva za odstrel.
Ministrstvo se brani
Čeprav nacionalni predpisi ne dopuščajo posega zavarovane populacije, je regulacija dopustna, so razložili predstavniki ministrstva za naravne vire in prostor. Za to morajo biti izpolnjeni trije pomembni pogoji: da ni druge zadovoljive možnosti, da poseg ne škoduje ohranitvi vrste in da obstaja eden od razlogov, navedenih v nacionalni uredbi za zavarovane prostoživeče živalske vrste – preprečevanje resne škode, zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi.
Na ministrstvu pravijo, da njihov namen ni škoda populaciji rjavega medveda, saj je pomemben predstavnik biotske raznovrstnosti Slovenije. Na tem področju bodo še naprej skrbeli za učinkovit sistem odškodnin, promocijo zaščitnih ukrepov za varovanje premoženja in tako spodbujali k visoki stopnji sobivanja med medvedom in človekom.
Po mnenju ministrstva je populacija rjavega medveda v Sloveniji vitalna in odstrel vrsti ne bo škodil.
Mnenja se že leta krešejo na ramenih rjavih medvedov
O ravnanju z največjo zverjo na območju Slovenije se že leta krešejo mnenja in nevladniki se že več let borijo za čim bolj preudarno ravnanje s to zaščiteno populacijo.
Z večletnim varovanjem vrste smo število osebkov v populaciji rjavega medveda od leta 2008, iz okoli 570 uspeli dvigniti na 1100. Kljub temu da se je število rjavih medvedov, ki živijo v naših gozdovih podvojilo, je vsako leto tudi vedno večje število izgubljenih medvedov. Hkrati pa se je zmanjšalo število škodnih dogodkov, v katerih je bil udeležen rjavi medved.
Veliko bogastvo, ki ga ima Slovenija, je njena narava, ki jo poudarjamo ob obiskih visokih gostov in s katero se kot butična destinacija predstavljamo v Evropi in po svetu. Varovanje narave ni bila nikoli lahka naloga, vendar je še vedno ekstremno pomembna, saj lahko le tako ohranimo izredno zeleno bogastvo Slovenije. Vprašanje, ki se ob tem postavlja, pa je, ali birokrati na ministrstvu vedo, kakšno je stanje na terenu, ali bi moralo v tem primeru upoštevati mnenje nevladnih organizacij, ki imajo gotovo širši vpogled o stanju na terenu.
