Medmeti so res posebna besedna vrsta. Za razliko od vseh ostalih, pri njih prevladuje pragmatična funkcija. To pomeni, da so že sami po sebi govorno dejanje. Namesto da rečemo »To me boli.« lahko uporabimo pastavek »Au!« in vsi vedo, kaj smo mislili. Lahko bi rekli, da so najbolj primitivne besede, še manj, le glasovi. Z njimi sporočamo razpoloženje, velevamo, nagovarjamo in posnemamo naravne glasove.
mêdmet -éta m (é ẹ́)
jezikosl. nepregibna beseda, ki izraža duševno stanje, spodbujanje k dejanju ali posnemanje zvokov, glasov: izraziti kaj z medmetom / pregibni medmeti
posnemovalni (hov hov, muuu, kresk, bum, bim bam bom, tika taka …).
Glede zapisovanja medmetov nam slovenski pravopis ne ponudi natančnih pravil. V Jezikovni svetovalnici lahko preberemo, da so na področju medmetov pravila bolj kot ne priporočila. Sploh ko govorimo o posnemovalnih medmetih, ima pisec dokaj proste roke glede zapisa zvokov.
Pisanje skupaj in narazen
Glede pisanja skupaj oziroma narazen velja preprosto pravilo, da narazen pišemo podvojene, stopnjevane in likovne medmete. Vse ostale zapisujemo skupaj.
Tako dobimo zapis podvojenih kot sta ha ha ha ali joj joj, stopnjevanegajoj prejoj in likovnihbim bam bom, pika poka, čira čara. Vseeno pa neredko najdemo primere zapisov skupaj ali z vezajem, kot na primer hahaha ali tika-taka.
Pri medmetih, sestavljenih iz ponavljanj iste ali podobnih besed, se vprašamo, kako je z vejico. Slovenski pravopis pravi:
§ 292: Vejico pišemo pri naštevanju enakovrednih besed oziroma zvez, npr.: Psiček laja hov, hov, hov.
Hkrati pa tudi:
§ 322: Vejice med skladenjsko enakovrednimi deli ne pišemo, kadar posamezne izraze (lahko tudi okrepljene) ponavljamo, ne da bi jih v govoru ločili s premori ali z načinom izgovora, npr.: Joj joj, kako boli! – Sultan je zalajal hov hov hov.
Odvisno torej, kako reč slišimo. Lahko se ravnamo tudi po estetskem učinku. Smeh verjetno zapišemo s ha ha ha ali hahaha, medtem ko približevanje rečne pošasti poudarimo z vejicami: cop, cop, cop in le težko drugače.
Glede vejice pa vseeno obstaja eno pravilo: uporabimo jo med medmetom in ostalim besedilom, kadar je medmet samostojno rabljen. Tako v primerih:
Pozdravljeni, ste le prišli.
Moj bog, kaj se pa greš?
Hura, zmagali smo!
Če je medmet rabljen znotraj besedila in ima stavčnočlensko vlogo, vejice ne pišemo:
Po dvorani se je razlegel hura.
Sultan je zalajal hov hov hov.
Slišali smo glasen bum. Marička, vojna se je začela.
Kot vidimo, imajo medmeti dokaj sproščena pravila zapisov. Če si še vedno v dvomih, posezi po brezplačni spletni lektorici Amebis Besani. Popravila bo vse tvoje slovnične napake. Za daljša besedila si lahko preneseš program Amebis Besana, ki bo napake popravljal sproti in izpopolnil tvoje besedilo.
Za vikend se nam obeta še kopica filmov, danes pa tudi konferenca in pogovor z režiserjem filma H4z4rd!
Upamo, da se nam boste lahko tudi tokrat pridružili na vsakoletni Konferenci kultnega filma. V veliko veselje nam je, da sta letos spet z nami dve akademski stalnici Kurje polti, dr. Alexia Kannas (RMIT, Melbourne) in dr. Steve Jones (Northumbria University). Vem, da sta tako kot jaz počaščena, da sodelujeta na 10. obletnici festivala. Alexia bo v svojem predavanju raziskovala, kako je v 90. letih prišlo do na videz nenavadnega trka: industrijska glasba in navdušenje tega desetletja nad neo-noir filmom sta se nekako sprijela in ustvarila obilo zelo uspešne filmske glasbe. Steve pa bo obdelal načine uvajanja inovacij in sprememb v žanr grozljivke – na videz paradoksalno – z odvzemanjem in zgoščanjem tega, kar pričakujemo, da bomo videli, in ne z ustvarjanjem novih (in dozdevno »izvirnejših«) prvin.
Padajoče spirale: neo-noir in pop industrijska filmska glasba 90. let
Dr. Alexia Kannas, Univerza RMIT (Melbourne, Avstralija)
Močno stilizirana najavna špica Kyla Cooperja za neo-noir Sedem Davida Fincherja je leta 1995 orala ledino. Vpliv njenih spraskanih površin in tipografske dekonstrukcije je bilo čutiti še desetletja dolgo, tako v filmu kot širše v grafičnem oblikovanju. Toda fizično kakovost podob te sekvence modulira remiks uspešnice Closer skupine Nine Inch Nails. Mehanski ritem ter ublaženo škripanje in cviljenje v pesmi napovedujejo nasilje, ki bo sledilo v pripovedi, hkrati pa umeščajo Sedem v kulturni moment, ko je industrijska glasba z vzponom »industrijskega popa« prodirala v mainstream. Glasba za neo-noir filme 90. let predstavlja ta prehod z obrobja v mainstream s skupinami kot NIN, Marilyn Manson, Ministry in Rammstein ter njihovo glasbo za kriminalke, kot so Stekli psi (Reservoir Dogs, Quentin Tarantino, 1992), Vran (The Crow, Alex Proyas, 1994) in Izgubljena cesta (Lost Highway, 1997) Davida Lyncha. Predavanje se posveča zlivanju industrijske glasbe in neo-noir filma v 90. letih ter raziskuje, kako se je ta simbioza izkazala za finančno smotrno in kako zvok popularne industrijske glasbe vpliva na strukture ustvarjanja pomena v neo-noir žanru.
Dr. Alexia Kannas je predavateljica filmskih študij na Univerzi RMIT v avstralskem Melbournu. V raziskovalnem delu se posveča vidikom kultnega filma, filmske igre, glasbe in zvoka ter filmskega prostora. Je avtorica monografij Deep Red (Columbia University Press/Wallflower, 2017) in Giallo!: Genre, Modernity and Detection in Italian Horror Cinema (State University of New York Press, 2020).
10. KURJA POLT: Vse najboljše!
Odštevanje in zgoščanje v sodobni neodvisni grozljivki
Dr. Steve Jones, Univerza Northumbria (Newcastle, VB)
Da bi prepoznali, kateremu žanru neki film pripada, se gledalci zanašajo na žanrske konvencije. Slednje jim pomagajo predvideti in pravilno dekodirati avtorjevo namero in estetske izbire, da se lahko nanje ustrezno odzovejo. Toda v zadnjem času številni neodvisni režiserji grozljivk v žanr vnašajo igrive inovacije prav s tem, ko se poigravajo s konvencionalnimi pričakovanji. Za izhodišče vzamejo standardni zaplet grozljivke, nato pa odstranijo ali zgostijo na videz bistvene komponente. Tovrsten pristop je še posebej zanimiv, saj inovacijo navadno enačimo z dodajanjem in ne odvzemanjem ali odštevanjem. Za ilustracijo bosta predstavljena dva filma, ki uporabita isti tip standardnega zapleta grozljivke – najstnike med taborjenjem v gozdu nekdo postopoma mori –, a se na različen način poigrata s pričakovanji publike. Nisem prišel umret sem (I Didn’t Come Here to Die, 2010) se na primer znebi lika morilca, ki ga v takšni zgodbi najbolj pričakujemo. Sliši se absurdno, saj tak pristop odstrani na videz bistveno komponento podžanra (morilca), toda narativna struktura žanra ta pristop hkrati naturalizira: filmi, kot je Nisem prišel umret sem, med kopičenjem trupel postopoma »odštejejo« vse glavne igralce, v finalnem obračunu pa je običajno odstranjen še sam morilec. Drugačen princip odštevanja ilustrira film Tudi umor ljubi morilce (Murder Loves Killers Too, 2009), ki vzame za izhodišče podoben zaplet, toda domala vse umore stlači v prvo tretjino filma. Ko na ta način zgosti standardni zaplet, gledalci ne morejo več enostavno predvideti, kaj bo sledilo v nadaljevanju – zato se večina filma razvije kot presenečenje. Ko nadeneta novo preobleko arhetipskim narativnim strukturam žanra, ta dva filma pokažeta, da lahko grozljivke s še tako obrabljenimi zapleti porajajo nove perspektive.
Že od začetka aprila v ljubljanskih nakupovalnih centrih Supernova poteka nagradna igra Super račun. Igra je namenjena vsem obiskovalcem, ki opravijo nakup v vrednosti nad 50 € v kateri koli poslovalnici tako Supernova Ljubljana Rudnik kot Supernova Ljubljana Šiška.
Sodelovanje je preprosto in obiskovalci lahko svoj obisk v centru nadgradijo z zanimivimi nagradami. Na Info točkah obeh centrov, kjer pokažete račun, prejmete letak, ga izpolnite in oddate v veliki vitrini v pritličju centra, v katerem ste nakupovali. V kolikor greste po nakupih v soboto, lahko tedensko žrebanje z raperjem Trkajem spremljate kar v živo in z malo sreče domov odpeljete e-skiro ali e-kolo.
Nagradna igra se bo zaključila 6. maja ob 15.00 s spektakularnim žrebanjem glavne nagrade v nakupovalnem centru Supernova Ljubljana Šiška. Takrat bodo izmed vseh zbranih kuponov in ob zabavi skupaj z vedno duhovitim in zabavnim raperjem Trkajem izžrebali električno Opel Mokko za eno leto.
»Vsak račun je lahko SUPER RAČUN,« so povedali pri Skupini Supernova. “Obiskovalce naših nakupovalnih centrov v prestolnici vabimo, da sodelujejo v nagradni igri, v kateri imajo možnost osvojiti fantastične nagrade. V obeh centrih je na voljo skoraj 200 trgovin in verjamemo, da na več kot 90 tisoč kvadratnih metrih, vsak obiskovalec zagotovo najde kotiček zase. Trgovsko ponudbo nadgrajujemo z odlično gastronomsko ponudbo, kjer si obiskovalci lahko privoščijo okuse s celega sveta, največjim sistemom kinodvoran v Sloveniji, najmlajšim obiskovalcem pa so na voljo zabaviščni parki ter notranja in zunanja igrišča. Naši centri so mesto nakupovanja, druženja ali sprostitve za čisto vsakogar.«
Naj bo prav vaš račun Super račun na tedenskem IN glavnem žrebanju.
22. aprila ob 11.00 je zadnje tedensko žrebanje, nagrada pa e-kolo. Časa ni več veliko, zato pohitite. V soboto, 6. maja ob 15.00, bodo izmed vseh pravilno izpolnjenih nagradnih letakov v Supernovi Ljubljana Šiška izžrebali srečneža, ki bo domov odpeljal električno Opel Mokko za eno leto! Vse dogodke, kjer bodo žrebali nagrajence nagradne igre Super račun, bo popestril raper Trkaj, kar je zagotovilo, da bo zabave na pretek.
Ne zamudite priložnosti, da postanete del vrhunske zabave in bogatih nagrad. Kdo ve, lahko se sreča nasmehne prav vam!
V zadnjem času se vedno pogosteje govori o skupini zdravil, ki se jim reče zaviralci pubertete. Gre za zdravila, ki zavirajo izločanje spolnih hormonov in s svojim delovanjem vplivajo na izražanje sekundarnih spolnih znakov. Uporaba teh zdravil je poznana že več let, saj so pomembno izboljšali življenja otrokom, ki so se jim sekundarni spolni znaki začeli izražati prezgodaj, pri 8. ali 9. letu starosti.
Kaj so zaviralci pubertete?
Zaviralci pubertete so zdravila, ki se uporabljajo za odložitev pubertete pri otrocih. Najpogosteje uporabljeni zaviralci pubertete so agonisti gonadotropin-sproščujočega hormona (GnRH), ki zavira proizvodnjo spolnih hormonov, vključno s testosteronom in estrogenom. Zdravila se inducirajo z injekcijami v maščobo, lahko se v obliki vsadkov vstavijo v maščobo, ali pa se dajejo v obliki pršila za nos.
Zdravila so bila načeloma uporabljena za zdravljenje otrok, ki se jim je puberteta začela prezgodaj. Blokatorji tako ustavijo sekundarne spolne znake, kot so rast prsi, rast dlak na obrazu, poglabljanje glasu in širjenje bokov. Za namene zaviranja pubertete je ta zdravila odobrila ameriška uprava za varno hrano in zdravila. Pomembna je tudi njihova uporaba pri otrocih, ki so prenizke rasti, saj lahko ta zdravila spodbujajo rast dolgih kosti.
Pri odraslih pa se zaviralci pubertete uporabljajo z namenom zdravljenja raka dojke, endometrioze, raka prostate in sindroma policističnih jajčnikov. Lahko se uporabljajo tudi za pomoč ženskam, ki imajo premočne menstruacije.
Zaviralci pubertete so pomembni predvsem pri zdravljenju prezgodnje pubertete, vendar se njihova uporaba vedno pogosteje preusmerja k pacientom, ki izražajo spolno disforijo.
Pri jemanju zaviralcev pubertete se pojavljajo vprašanja o primernosti predpisovanja zaviralcev pubertete, sploh mladostnikom, saj je po mnenju nekaterih strokovnjakov uporaba le teh še eksperimentalna in ne poznamo dolgoročnih učinkov jemanja teh tablet. Hkrati pa se kliniki in pediatri sprašujejo, ali je sploh primerno, da predpisujejo zdravila, ki nimajo dokazanih pozitivnih posledic na ozdravitev pacientov z znaki spolne disforije. Resno vprašanje je tudi, kako primerno je sploh predpisovanje zdravil, ki imajo ireverzibilne dolgoročne učinke na telo, če vemo, da spolna disfoijatudi brez zdravljenja pri večini pacientov izgine sama od sebe.
Znani neželeni učinki
Britanski nacionalni formular navaja pogoste, znane neželene stranske učinke. Med njih spadajo anksioznost, depresija, sladkorna bolezen, omotica, suha usta, embolija, nelagodje v prebavilih, ginekomastija (je stanje pri katerem se maščoba nalaga v predelu prsi, ki začnejo dobivati obliko ženskih dojk), motnje sklepov, nepravilnosti menstrualnega ciklusa, spremenjeno razpoloženje, mišične bolečine, boleč spolni odnos, bolečine v medenici, kožne reakcije, motnje spanja in spremembe telesne teže. Ti neželeni učinki so pogosti pri vseh zaviralcih pubertete, ki se jih uporablja pri zdravljenju spolne disforije.
Učinek na mineralno gostoto kosti je eden najbolj skrb vzbujajočih, saj se tako pri moških kot pri ženskah gostota kosti znatno zmanjša, kar poveča možnost za osteoporozo v kasnejšem življenju. Pogostejši so tudi zlomi kosti.
Kar skrbi znanstvenike je blokada testosterona in estrogena pri mladih, ki so še v stanju razvoja možganov. Spolna hormona sta namreč ključna za pravilen razvoj možganov. Ni znano, kakšne bodo posledice aplikacije zaviralcev pubertete na možganski razvoj. Predvsem skrbi vpliv na funkcije čelnega režnja, ki nadzorujejo sprejemanje odločitev, čustveno regulacijo, sposobnost presoje in načrtovanje.
Učinek na hormonske ravni v telesu je torej neizbežna posledica uporabe zaviralcev pubertete, saj le ti znižajo hormonske ravni posameznika do te mere, da se pri dečkih količina testosterona opisuje kot, količina podobna tisti, ki bi jo imeli kastrirani moški. Za primerjavo zaviralci pubertete povzročijo podobno razmere v telesu, kot se dogajajo pred menopavzo pri ženskah. Zaviralci pubertete lahko zmanjšajo količino spolnih hormonov za okoli 95% pri obeh spolih.
Zgolj znani stranski učinki pa niso dovolj, da bi se zavedali celotne slike. Dolgoročna medicinska pot posameznikov, ki se odločijo za zdravljenje z zaviralci pubertete, se namreč nadaljuje z operativnimi posegi, kot sta mastektomija in genitalne operacije.
Zavedati se je treba, da zaviralci pubertete preprečujejo zorenje spolnih žlez in to pri obeh spolih. Posledica tega je, da bodo mladi, ki bodo prešli iz pubertetne supresije na medspolne hormone, postali neplodni brez kakršne koli možnosti za genetsko potomstvo v prihodnosti, ker jim bo manjkalo tkivo spolnih žlez in posledično bo zavrta vsakršna možnost za razvoj spolnih celic. Enak izid se bo zgodil, če bodo otroci v predpuberteti neposredno prejemali križne hormone.
Zaključna faza zdravljenja torej vodi v popolno neplodnost posameznikov. Gre za ireverzibilno posledico jemanja zaviralcev pubertete. Prejemniki zdravil se morajo tako pripraviti na popolno nezmožnost imeti svoj biološki naraščaj.
Nasprotujoče izjave
Tematika o uporabi zaviralcev pubertete zna biti zelo kontroverzna, prav tako si medicinska stroka ni popolnoma enotna glede tega, kaj je najboljše za paciente.
Številni viri pišejo o tem, da so zaviralci pubertete popolnoma reverzibilni. Načeloma naj bi s predpisovanjem le teh dali možnost otrokom in mladostnikom, ki trpijo za spolno disforijo možnost, da si vzamejo čas za raziskovanje identitete in niso pod pritiskom bioloških sprememb, ki se dogajajo v puberteti.
V zadnjem času pa prihajajo na plan vedno bolj pogoste izjave zdravnikov, ki sporočajo javnosti in svojim pacientom, da blokatorji pubertete niso povsem varna zdravila, ki ne bi pustila za seboj nepopravljivih posledic. Poleg že omenjenih stranskih učinkov se strokovnjaki sklicujejo gledanje na pacienta kot na celoto. Pri zaviralcih pubertete žal ne moremo biti prepričani, da ne bodo pustili dolgoročnih psiholoških in fizioloških posledic na telesu pacientov, ki le te prejemajo.
Leta 2020 je britansko ministrstvo za zdravje naročilo neodvisno preiskavo v zaviralce pubertete in v medspolne hormone. Rezultati, ki so bili objavljeni marca 2021, so razkrili, da obstajajo pomembne vrzeli v dokazih, ki bi botrovali široki uporabi zaviralcev pubertete. Glede na lastnosti »Evidence based medicine« so ugotovili, da so študije na tem področju zelo nizke zanesljivosti. Študije so vprašljive klinične vrednosti ali pa same študije niso zanesljive in vključujejo pristranskosti in naključja. Tako nihče ne more z gotovostjo trditi, da so zaviralci pubertete resnično varni in popolnoma reverzibilni.
Kot pri drugih zdravilih, je tudi pri zaviralcih pubertetepomembna previdnost in natančnost pri predpisovanju le teh. Vedno nova odkritja, so stalnica v medicini, zaradi novosti skupine zdravil pa bo prihodnost pokazala, kaj se je dogajalo.
Si vedel, da je ponovno obvezno, da kupci prevzamejo račun in ga obdržijo do izhoda iz poslovalnice. Predvidena globa ob kršitvi 12. člena novele zakona o davčnem potrjevanju računov znaša 40 €.
Sistem davčnega potrjevanja računov
Od leta 2016 je v Sloveniji uveden sistem davčnega potrjevanja računov, ki ga določa zakon o davčnem potrjevanju računov. S tem zakonom je bilo določeno, da mora davčni zavezanec za prodano blago oz. opravljeno storitev izročiti račun kupcu, ta pa ga mora ohraniti neposredno po odhodu iz poslovnega prostora. Leta 2022 je takratna Janševa vlada z novelo zakona o davku to obveznost ukinila. Tako je bil kupcu izročen račun v papirnati obliki le na kupčevo izrecno zahtevo.
Vlada dr. Roberta Goloba se ni strinjala z odločitvijo, ki jo je sprejela prejšnja vlada, saj so prepričani, da se je tako povečala siva ekonomija v državi. Posledično so v DZ vložili novelo zakona, ki bi ponovno uvedla obvezno vročanje računov, ti pa so lahko v elektronski ali papirnati obliki. Opozicija je seveda predlogu glasno nasprotovala, saj trdijo, da nimamo podatkov, ki bi kazali na povečanje sive ekonomije v državi, na račun spremembe pri prevzemanju računov kupcev.
Državni svet noveli ni bil naklonjen
Državni svet je nato uveljavitev novele nekoliko zaustavil, saj je izglasoval veto. Ob tem je državni svetnik Leopold Pogačar dejal: »Rešitev, ki na prejemnika storitev prenaša odgovornost, da pridobi račun in se ga lahko za morebitni neprevzem sankcionira, je nesprejemljiva. Napačen je tudi pristop, s katerim se s pomočjo kupca skuša nadzirati zavezanca, namesto za to pristojnih organov.«
Zaradi veta na novelo zakona so morali v DZ ponovno glasovati o le tej, ki je bila z zadostnim številom glasov Svobode, Levice in SD tudi sprejeta. Veljati je začela v torek, 18. aprila.
Kazen se uvaja zgolj za namene informiranja državljanov
Globa 40 € bi po novem doletela posameznika, ki ob odhodu iz trgovine in pozivu davčnega inšpektorja, ne bi predložil računa. Kupec je torej dolžan prevzeti račun in ga obdržati ob odhodu iz poslovnega prostora davčnega zavezanca. S tem naj bi omogočili pristojnim organom nadzor nad evidentiranjem dejanskega prometa davčnega zavezanca.
Nekdanji državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen božič je zatrjeval, da je ta ukrep namenjen le ozaveščanju. Bojan Čebela, poslanec Gibanja svobode, pa je dejal: »Davčna disciplina je dober uvod v zmanjšanje davkov. S to novelo krepimo zavednost tistih, ki davke plačujejo, in tistih, ki morajo davke pošteno obračunati. Torej uvajamo samokontrolo na področju davčne zakonodaje.«
Videoigrice imajo vsaj pri starejših slab sloves. Bojda uničujejo naše možgane, povzročajo antisocialno vedenje in so tako ali tako popolna izguba časa. Glede slednjega se lahko vsak odloči sam, vendar na misel nam pridejo besede Johnna Lennon, ki je dejal, da čas ki ga zapravljaš z užitkom, ni zapravljen čas.
Da videoigrice in še posebej streljačine povzročajo antisocialno vedenje se lahko marsikomu zdi samoumevno. Še posebej po strelskem pohodu na srednji šoli Columbine leta 1999 je bila ameriška javnost (in posledično cel zahodni svet) podvržena medijski kampanji, ki nas je prepričevala, da Doom ali Grand theft Auto vzgajata bodoče morilce. Na srečo so take ideje psihologi že večkrat ovrgli.
Nasilne igrice ne povzročajo nasilja v resničnem svetu. Samo resnično nasilje ga. Foto: on rockstar games
Vpliv na mentalne sposobnosti
Nedavno pa se je ekipa znanstvenikov posvetila vplivu videoigric na kognitivne sposobnosti otrok. Zlahka si predstavljamo karikaturo mladostnika s skisanimi možgani, ker cele dneve preživlja pred ekranom. A nova raziskava je pokazala, da tudi to ne drži.Igranje videoigric nima vpliva na umske sposobnosti otrok.
Eksperiment so izvedli na 160 otrocih z različnih javnih šol in iz različnih socioekonomskih okolij. Cilj je bil ugotoviti povezavo med količino igranja videoigric, žanrom, ki so ga igrali in njihovimi kognitivnimi sposobnostmi. V povprečju so otroci igrali videoigre dve uri in pol na dan, največji igričarji pa tudi do štiri ure in pol.
Za preverjanje kognitivnih zmožnosti so raziskovalci uporabili standardiziran CogAT (Cognitive Ability Test 7), ki preverja verbalne in kvantitativne (matematika in logika) sposobnosti ter prostorsko predstavo.
Ugotovili so, da med količino igranja, žanri videoiger in mentalnimi zmožnostmi ni zanesljivih povezav. Preprosteje: ne glede na to, koliko ur je otrok preživel pred ekranom in ne glede na to, ali je igral strelske, avtomobilske ali strateške igre, se njegova inteligenca ni spreminjala.
Raziskava pa je pokazala še nekaj. Določene igre, ki se oglašujejo kot stimulativne za kognitivni razvoj prav tako nimajo vpliva na kognitivne sposobnosti. Po drugi strani so podobne raziskave na najstnikih in mladih odraslih prišle do zaključka, da nekatere videoigre dejansko krepijo mentalne zmožnosti. Kot so navedli v poročilu, to dokazuje različne učinke igranja videoiger na možgane v različnih razvojnih obdobjih.
Vojna je bila vedno ena najbolj uničujočih sil v zgodovini človeštva. Zato je dokumentiranje vojnih dogodkov ključnega pomena za ohranjanje zgodovine in spominjanje na pogumne ljudi, ki so se borili za svobodo in pravičnost. V tem članku predstavljamo nekaj najboljših dokumentarnih vojnih filmov vseh časov.
The War (2007)
The War je ena najboljših dokumentarnih serij o drugi svetovni vojni, ki je bila kdajkoli posneta. Serija obsega sedem delov in prikazuje vojno skozi oči običajnih ljudi, ki so se borili in trpeli. Posneto je bilo več kot tisoč ur posnetkov, ki so jih posneli veterani in civilisti, ki so doživeli vojno. Režiral ga je Ken Burns, ki je znan po svojih zgodovinskih dokumentarcih.
Restrepo (2010)
Restrepo je dokumentarni film o ameriški vojaški enoti v Afganistanu. Film sta posnela novinar Sebastian Junger in fotograf Tim Hetherington, ki sta se pridružila vojakom na terenu. Film prikazuje vojno skozi oči vojakov, ki so se borili na najbolj spornem območju v Afganistanu. Film je zelo oseben in izjemno ganljiv.
Restrepo (2010) Trailer | Documentary | Tim Hetherington | Sebastian Junger
The Fog of War (2003)
The Fog of War je dokumentarni film, ki ga je režiral Errol Morris in govori o vojni v Vietnamu. V filmu Morris raziskuje življenje in kariero Roberta McNamaraja, nekdanjega ameriškega obrambnega ministra, ki je služil pod predsednikom Lyndonom B. Johnsonom. McNamara pripoveduje o odločitvah, ki jih je sprejemal med vojno in o svojih osebnih občutkih krivde in obžalovanja.
The Fog Of War | Documentary Trailer, 2003
Hearts and Minds (1974)
Hearts and Minds je dokumentarni film o vojni v Vietnamu, ki ga je režiral Peter Davis. Film prikazuje vojno skozi oči tako Vietnamskih državljanov, kot tudi ameriških vojakov in politikov. Film je znan po tem, da se ni izogibal kontroverznim temam, kot so uporaba kemičnega orožja, umori civilistov in mučenje vojnih ujetnikov.
Hearts and Minds (1974) Trailer | Documentary | Peter Davis | Tin Chan
The Battle of Midway (1942)
The Battle of Midway je dokumentarni film o bitki pri Midwayu med Ameriko in Japonsko med drugo svetovno vojno. Film je bil posnet kmalu po bitki in je eden najbolj zgodnjih dokumentarnih filmov o vojni.
Visokošolski sindikat je v tem letu že večkrat opozoril na težave, ki jih prinaša osnutek Zakona o visokem šolstvu. Zdaj je svoje, brez olepševanja, povedal tudi glede obiska predsednika vlade na Univerzi v Ljubljani. Že tako jasno mnenje proti privatizaciji in desantu na demokratične temelje javnega visokega šolstva, so zdaj okrepili še z izjavo za javnost.
Robert Golob kot »slavnostni pokrovitelj« akademije
Predsednik vlade dr. Robert Golob bo kot slavnosti pokrovitelj slavnostne akademije ob 70. obletnici Elektrotehniške zveze Slovenije obiskal Univerzo v Ljubljani. »Ta prisotnost je pohvalna, saj predsednik vlade z njo kaže privrženost svoji stroki in svoji matični fakulteti, na kateri je študiral in doktoriral,« so zapisali pri Visokošolskem sindikatu v začetku javne izjave. Dodali so, da dejanja ne razumejo vnaprej kot posega države v avtonomijo univerz, čeprav menijo, da gre za nenavaden in poseben obisk politične oblasti na univerzi.
Nejasnosti, pomisleki in vprašanja o vlogi univerz
Sindikat ima nekaj pomislekov in vprašanj:
premier Golob je »namreč zaradi neke trenutne muhe na seji vlade zahteval povečanje študijskih mest na področju psihologije in radiologije, čeprav postopki oblikovanja razpisa trajajo več mesecev in so stvar dogovarjanja med univerzami in vlado«. Minister dr. Igor Papič je »ubogljivo podpisal, kar so dali predenj, čeprav je pod prejšnjo vlado aktivno sodeloval pri peticiji zoper politične posege v razpis.«
neprijeten občutek ob dejstvu, da je nekdanji rektor in sedanji minister stoletnico Univerze v Ljubljani onečastil z vojaškim špalirjem in nespodobnim vdorom države v akademski prostor.
obisk predsednika vlade sovpada z obravnavo osnutka novega Zakona o visokem šolstvu, ki ga ni mogoče označiti drugače kot brutalen napad na notranjo ureditev javnih univerz
Prav slednje od vprašanj je tisto, ki je najbolj razčlenjeno v tokratni izjavi za javnost, Kot so zapisali med drugim Zakon o visokem šolstvu »predvideva odpravo uveljavljenega in zakonsko določenega volilnega sistema, koncentracijo moči v rokah peščice in uvedbo korporativnega upravljanja, ki je prvi korak do de facto privatizacije javnega visokega šolstva.«
Primerjali so ga s tem, da bi vlada odločila, da odpravi volitve v državni zbor in slednjega zamenja s skupino izbrancev. »Groteskno je, da predlagane rešitve zagovarjajo rektorji, ki so jim mandat na splošnih in neposrednih volitvah podelili člani celotne akademske skupnosti, sedaj pa si ti isti posamezniki in posameznice, skriti za špansko steno rektorske konference, posvetovalnega organa brez pravno-formalne veljave, brez vsakega pooblastila jemljejo pravico, da bi tem istim volivcem volilno pravico odvzeli,« so zapisali ob tem.
V smer premierja vprašanja o prihodnosti univerz
Jasno so zapisali, da si univerzitetne delavke in delavci, študenti in študentke ne bodo pustili vzeti avtonomije, ki jo imamo kot članice in člani akademske skupnosti. Ob tem pa so pripravili še vprašanja za predsednika vlade in »njegovega sekundanta, ki smo ga pridobili z referendumom« o prihodnosti univerz:
Ali si sploh želita avtonomnih javnih univerz, na katerih sta si pridobila svoje akademske naslove?
Ali bosta dovolila, da skupina trenutnih akademskih oblastnikov, klientelno povezanih z lokalno politično oblastjo, univerze spremeni v svoj lastni fevd, brez volitev in brez demokracije?
Razpisane so štipendije Milana Lenarčiča, ki so namenjene študentom z nadpovprečnimi študijskimi rezultati. Kaj vse moraš vedeti o štipendijah inž. Milana Lenarčiča?
Štipendija Milana Lenarčiča za študijsko leto 2023/24
Uprava Univerzitetne ustanove inž. Lenarčič Milana je razpisala štipendije za študijsko leto 2023/2024. Kot smo omenili, so te štipendije namenjene študentom Univerze v Ljubljani, ki dosegajo nadpovprečne rezultate* in bodo:
v študijskem letu 2023/2024 vpisani v študijske programe druge ali tretje stopnje
v študijskem letu 2023/2024 vpisani v četrti letnik enovitih magistrskih programov
*Za štipendijo lahko zaprosijo oziroma kandidirajo študenti s povprečno oceno najmanj 9,0 (devet) na predhodni stopnji študija.
Univerzitetna ustanova inženirja Lenarčič Milana je bila ustanovljena na podlagi njegove oporoke, kot ustanova s splošno koristnim in trajnim namenom. Obsega tako podeljevanje štipendij študentom Univerze v Ljubljani z nadpovprečno nadarjenostjo kot tudi ustanovitev in vzdrževanje inštituta UDESIN. Slednji je v skladu z veljavno zakonodajo priključen Univerzi v Ljubljani.
Štipendija je namenjena:
kritju stroškov študija,
člankov v strokovnih in znanstvenih publikacijah
za izobraževanje v okviru mreže EUTOPIA
za udeležbo na študentskih seminarjih in srečanjih
Štipendija se podeli za obdobje enega študijskega leta, z možnostjo ponovne pridobitve v naslednjih študijskih letih. Okvirna vrednost sredstev v študijskem letu 2023/24 je 60 tisoč evrov, višina posamezne štipendije pa znaša največ 10 tisoč evrov.
Ure so med zbiratelji izredno priljubljene, saj neredki primerki dosegajo več tisoč ali celo več deset tisoč evrov. S prihodom pametnih nosljivih naprav pa so postale še bolj iskane, saj se vse bolj navdušujemo nad naprednimi funkcijami beleženja gibanja in spremljanja zdravja.
Pravijo, da ročna ura veliko pove o osebi, saj predstavlja podaljšek njene identitete. Zlasti zgovorne so pametne, saj izbrana digitalna številčnica priča tudi o vašem slogu in značaju.
Prilagodljive številčnice za prikaz osebnega sloga in razkošja
Dandanes je vse težje izstopati, zato z odprtimi rokami sprejemamo vsak izdelek s širokimi možnostmi za samoizražanje. Pametne ure so še posebej zanimive saj poleg vrhunskih se s hitro in preprosto menjavo številčnice, spreminjajo v prenosno »platno«, preko katerega lahko vedno podate zelo opazno modno izjavo.
Številne pametne ure omogočajo, da kadarkoli in kjerkoli prilagajate digitalne številčnice. Zlahka jih uskladite s časom dneva, dejavnostjo ali razpoloženjem v želji, da se ura kot modni dodatek zlije z izbranim videzom. Najnovejša in obenem izjemno zmogljiva pametna ura Huawei Watch Ultimate je tako tudi izjemen elegantni modni dodatek za vse, ki ure vidijo kot nepogrešljiv del obleke – od poslovnih poznavalcev do slavnih modnih vplivnežev.
Pametna ura Huawei Watch Ultimate, ki se lahko pohvali s šestimi novimi digitalnimi številčnicami, je na voljo v dveh barvnih kombinacijah, modri ali črni. Ne glede na to, ali je pred vami glamurozni večerni dogodek ali dan, ki ga boste preživeli v pisarni, vam omogoča, da jo z menjavo številčnice poljubno prilagodite svojim potrebam.
Prepriča vas z luksuznim videzom
Poznavalci zelo dobro vedo, da dobro oblikovano ohišje ne zagotavlja le strukturne celovitosti, temveč podpira raznolike funkcije in uri doda stilski pridih. Največkrat je iz kovine in tisti element, ki ga najprej opazite. Še posebej je trdnost ohišja pomembna pri modelih, ki so primerni za potapljanje v večje globine, kjer do izraza pride še ena podrobnost, ki je večina pametnih ur ne omogoča. Prikaz podatkov na zaslonu v modri, zeleni ali oranžni barvi, saj so te barve globoko pod vodo najbolj preprosto čitljive. Obenem je priporočljiva še enosmerno vrtljiva luneta, saj takšna pri tradicionalnih potapljaških urah pomaga meriti čas potopa.
Pametna ura Huawei Watch Ultimate različice Voyage Blue je z vrtljivo krono in modro luneto iz tehnološko napredne keramike v modri barvi in belimi gravurami popoln potapljaški pripomoček. Prikazuje podatke, kot sta globina in čas potopa, ter je vodotesna do globine 100 metrov. Opremljena je tudi z ekskluzivno digitalno številčnico, ki na modrem ozadju prikazuje 24 časovnih pasov. Poleg beleženja potapljanja je na voljo še način ekskurzije (Expedition Mode), ki med potepanjem po divjini samodejno beleži pot oziroma mu točke zanimanja določite sami, da vas kasneje ura po isti poti zlahka pelje nazaj na izhodišče.
Obsežne funkcije z enim dotikom
Pametne ure so se osvobodile omejenosti na funkcije časa, saj so razširili nabor funkcij v popolnoma nove smeri, kot sta celodnevno spremljanje zdravja ter beleženja športnih dejavnosti in vadbe. Izdelovalci s skoraj vsakim novim modelom širijo, česa so pametne ure sposobne in obenem bogatijo seznam interaktivnih digitalnih številčnic.
Ko smo bili omejeni na klasične ure, nismo mogli z enim samim dotikom preveriti srčni utripi n kakovost spanja. To sta obenem funkciji, ki ju najbolj pogosto uporabljamo. Interaktivna digitalna številčnica tako ni le modna izjava, temveč vir podatkov za doseganje zdravega življenjskega sloga. Korak naprej seveda predstavlja funkcija medicinske analize elektrokardiograma (EKG), ki je ravno tako podprta v novi pametni uri.
Pametna ura Huawei Watch Ultimate je brez dvoma najboljša izbira, če po eni strani cenite videz in kakovost klasičnih ur, in obenem želite imeti razpolago možnosti, ki jih dajejo najnovejše tehnologije nosljivih naprav.
