Ocena filma: Transformerji: Vzpon zveri

0

Transformerji: Vzpon zveri (Transformers: Rise of the Beast) je sedmi film v franšizi Transformerji, ki jo je v filmski obliki leta 2007 začel Michael Bay. Po dobrem in nadvse zabavnem prvem delu smo morali pretrpeti štiri katastrofalna nadaljevanja, da smo leta 2018 dobili Bumblebee, daleč najboljši film v franšizi. Po petletnem premoru se Transformerji vračajo v letu 2023.

Transformerji se vračajo po petletnem premoru

Transformerji so v natanko desetih letih ustvarili več milijard dobička, a hitro postali tarča posmeha po tem, ko so prvemu filmu sledila abotna nadaljevanja. Šele Bumblebee, ki ga je režiral trenutni predsednik studia Laika Travis Knight, je leta 2018 je vrnil nekaj prepotrebnega spoštovanja franšizi, ki je močno skrenila s poti, ki so jo tlakovali stripi in animirane serije. Baya ni bilo več, jasen je bil cilj, da odhajajo Transformerji na zimsko spanje. Po toliko letih so sprejeli odločitev, da bo film Transformerji: Vzpon zveri nadaljevanje Bumblebeeja in predzgodba Transformerjev.

Optimus Prime v filmu Transformerji
Optimus Prime v filmu Transformerji Foto: on imdb

Leta 1994, sedem let po dogodkih v Bumblebeeju, spoznamo nove like in novo zgodbo, ki ima več skupnega s filmi, ki so franšizo spravili na tla, kot pa filmom, ki ji je vrnil sloves poletnega blockbusterja. Spoznamo Noaha (Anthony Ramos, Into the Heights), ki vztrajno išče službo, da bi lahko plačeval položnice za zdravljenje mlajšega brata. Ko mu znanec Reek ponudi možnost hitrega zaslužka s tatvino prelepega Porscheja, Noah ugotovi, da je avto pravzaprav Avtobot po imenu Mirage (Pete Davidson). Istočasno film predstavi zgodbo muzejske pripravnice Elene (Dominique Fishback, Juda in Črni mesija), ki na skrivaj raziskuje skrivnostni kipec. Zgodi se, da je ta kipec pravzaprav slavni filmski McGuffin, ki ga potrebujejo Avtoboti za vrnitev na planet Kibertron, iščejo pa ga tudi zlobni Terorkoni, odposlanci planetožerca Unikrona, pred katerim se skrivajo Maximali. Začne se bitka za in beg za življenje.

Anthony Ramos in Dominique Fishback v filmu Transformerji
Anthony Ramos in Dominique Fishback v filmu Transformerji Foto: on imdb

Transformerji: Vzpon zveri ima svoje težave, a niso tako hude kot pri večini v franšizi

Transformerji: Vzpon zveri je pravzaprav kateri koli film o Transformerjih, če bi mu odzveli poplavo seksističnih šal, butastega dialoga o psih in piškotih ter vanj postavili boljše like kot je bila Mark Wahlberg. Režiser Stephen Caple Jr. (Creed II) skupaj s scenaristi (teh je kar 5) vzame nekaj navdiha iz Bumblebeeja in prvega dela Transformerjev ter pametno film privleče na tretje mesto v tej franšizi, z nekaj zamude za omenjenima in z ogromno prednostjo pred filmi Maščevanje padlega, Doba izumrtja, Zadnji vitez in nekoliko manjšo prednostjo pred Temno stranjo meseca. Ampak film ima težav kar precej, večina je ustvarjenih precej v zadnji tretjini, kjer bi lahko iz aviona uzrli željo studia, da ustvari novo franšizo in celo nov univerzum, kot ga ima Marvel.

Optimus Primal, ki mu je glas posodil Ron Perlman
Optimus Primal, ki mu je glas posodil Ron Perlman Foto: on imdb

Bolj kot ne je Vzpon zveri nadaljevanje Bumblebeeja, ki že kaže jasne okužbe z virusom producenta Baya v tej franšizi. Glavni lik sicer kaže nekaj srca, a ne prinaša noro kaotične in energične predstave, ki je krasila Shio Labeoufa. Naša človeška protagonistka pa je vseznalec, ki je v okolju popolnih idiotov nekako še vedno zgolj pripravnica. K sreči je to vse, kar je v filmu ljudi z večjo vlogo, kar je lahko samo prednost filmov Transformerji.

Tu pa so še transformerji štirih oziroma petih skupin, ki jih mora film predstaviti in pojasniti njihovo vlogo v vsem tem. Tako je gledalcu vse razloženo, vse pojasnjeno in vse povedano še preden se lahko udobno namesti na sedežu. Peter Cullen, Ron Perlman, Peter Dinklage, Michelle Yeoh in Pete Davidson so v svojih »vlogah« povsem odlični, brez kakršnih koli težavic pa je tudi računalniška animacija, kar je nekaj, česar tej franšizi nihče ne more odvzeti.

Maximali v filmu Transformerji, vzpon zveri
Maximali v filmu Transformerji, vzpon zveri Foto: on imdb

Transformerji so s sedmico dočakali nekaj, kar se še ni zgodilo

Transformerji: Vzpon zveri spada med najboljše filme o Transformerjih, kar v bistvu ne pove veliko zaradi kvalitete predhodnikov, hkrati pa pove veliko, saj se v franšizi še ni zgodilo, da bi bila zaporedna filma dobra. V taki franšizi bo tudi povprečje zadostovalo, za poletni ogled s prijatelji pa bodo Transformerji vedno dobra odločitev. Vprašanje je le prihodnost franšize, saj so se zelene luči, ki jih je ustvaril Bumblebee že spremenile v oranžne.

Transformers: Rise of the Beasts | Official Trailer (2023 Movie)

S pitjem mače postaneš pravi mačo

0

Si že slišal za napitek, ki je v zadnjih nekaj letih postal prava senzacija in ga je moč najti tudi v mnogih slovenskih kavarnah. Mnogi smo kavo zamenjali za matcho in si s tem izboljšali kakovost življenja. Matcha je namreč prava superhrana! Si vedel, da jo samuraji uporabljajo namesto proteinskih napitkov? Beri naprej in izvedi še marsikatero zanimivo dejstvo o tem skrivnostnem prahu, ki je obnorel svet.

Od kje ta vibrantna zelena barva?

Matcha je narejena iz listov zelenega čaja, ki mu pred mletjem odstranijo peclje in listne žile. Rastlina zelenega čaja raste tri tedne v senci, zaradi česar se v njenih listih skriva veliko klorofila, ta pa matchi da njeno značilno vibrantno zeleno barvo. Po barvi lahko ugotovimo tudi kakovost matche, bolj kot je vibrantne barve, kvalitetnejša je.

Top view photo of matcha powder on sieve
Foto: Eva Bronzini iz Pexels

Ustvarjena je bila pomotoma

Matcha, kot jo poznamo danes, je bila ustvarjena čisto pomotoma. Pred tem so jo v 12. stoletju uporabljali kitajski menihi, vendar pa je bila sama priprava popolnoma drugačna.  Današnja matcha je bila ustvarjena v 16. stoletju, med mrzlo japonsko zimo, ko so kmetje z namenom, da zaščitijo in preprečijo pozebo rastline zelenega čaja, to pokrili s slamo. Ob tem so ugotovili, da v senci začne rastlina proizvajati več klorofila in je končni produkt veliko boljši.

Superhrana?

Visoka količina antioksidantov, aminokislin, tanina, kofeina in katehina … Vse to lahko pridobimo z uživanjem matche. Pomagala naj bi tudi pri nižanju krvnega tlaka, izboljšanju delovanja srca in jeter, izgube odvečnih kilogramov, po nekaterih raziskavah naj bi celo pomagala preprečevati nastanek rakotvornih celic … Nič čudnega, da je matcha dobila laskavi naziv superhrane.

Joyful beautiful young woman in superhero costume posing on sunset background.
Foto: Choreograph iz iStock

Temperatura je pomembna

Če si že kdaj sam pripravljal matcho, potem verjetno veš, da je temperatura vode zelo pomembna. Ta naj ne bi presegala več kot 80 stopinj Celzija, razlog za to pa je, da se pri tej temperaturi najbolje izkoristijo vse hranilne in zdravilne vrednosti matche.

Proteinski napitek samurajev

V 13. stoletju so matchin čaj začeli piti samuraji. Pred bitkami so začeli pripravljati posebne obrede, kjer so popili matchin čaj in se s tem mentalno pripravili na zahtevno bojevanje. Zanje je bil ta čaj neke vrste pre-workout napitek, saj so z njim dobili energijo in večjo vzdržljivost. Naslednjič, ko greš v fitnes, namesto proteinskega napitka, spij matchin čaj in uživaj v njegovi koristi.

A woman holding a samurai while looking at the camera
Foto: cottonbro studio iz Pexels

Hrana za možgane

Glede na to, da smo trenutno v izpitnem obdobju, verjamem, da nas večina že krvavo potrebuje nahraniti naše možgane. Si vedel, da uživanje matche pripomore k izboljšanju kognitivne funkcije, zaradi česar lažje razmišljamo in polnimo podatke? Ja, matcha je prav zares neverjetna!

Najboljšo pijačo in jedi iz matche najdeš v našem članku Recepti Matcha: Čaj, latte in piškotki.

Za konec pa … Kot pravi moja prijateljica Maša: »Matche ni nikoli too match!«

Zakaj je vaza podobna hiši? Od sistemskega do fantazijskega z oblikovalko Janjo Lap

V sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje ter društvom Pekinpah so v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje pripravili pregledno razstavo del oblikovalke in arhitektke Janje Lap.

V svoji karieri se je bila kot arhitektka, oblikovalka, raziskovalka in pedagoginja sposobna vsakega izziva – od oblikovanja stekla in sistemske distribucije hrane pa vse do vojaških ali civilnih elektrooptičnih naprav ter pedagoškega dela na razpotju med Ljubljano, Sheffieldom, Londonom in Mosulom – lotiti z izjemno natančnostjo in poglobljenim znanstvenoraziskovalnim pristopom ali pa z ustvarjalno igrivostjo ob hkratnem obvladovanju metjeja.

V zapuščini, ki nam jo je uspelo pridobiti v muzejsko zbirko, se je z leti nabralo bogato gradivo – načrti, skice, osnutki predavanj, raziskovalne naloge in pregledna zbirka izdelkov, ki jih je oblikovala. Skupaj z nekaj izposojenimi predmeti to gradivo v celoti postavljamo na ogled javnosti. Poleg steklenih izdelkov bodo na ogled tudi elektrooptične naprave, ki jih je Janja Lap oblikovala v času svojega službovanja v Iskri Elektrooptiki, ter njeni manj znani arhitekturni in raziskovalni projekti. Ob razstavi bo izšla tudi monografija, ki sta jo kustosinji razstave Špela Šubic (MAO) in Barbara Predan (ALUO) skupaj s kustosinjo za arhitekturo Majo Vardjan (MAO) pripravili med raziskovanjem te vsestranske avtorice.

Gre za prvo monografsko poglobljeno znanstveno študijo o kaki slovenski ustvarjalki na področju arhitekture in oblikovanja pri nas.

Od sistemskega do fantazijskega z oblikovalko Janjo Lap
Od sistemskega do fantazijskega z oblikovalko Janjo Lap

Zakaj je vaza podobna hiši?

Od sistemskega do fantazijskega z oblikovalko Janjo Lap

15. 6.–5. 11. 2023, Muzej za arhitekturo in oblikovanje

Avtorice: Špela Šubic (MAO), Barbara Predan, (Oddelek za industrijsko in unikatno oblikovanje, ALUO), Maja Vardjan, strokovna sodelavka za področje arhitekture (MAO)

Oblikovanje razstave: Studio Miklavc

Fotografije: zbirka MAO

Zakaj je vaza podobna hiši? Od sistemskega do fantazijskega z oblikovalko Janjo Lap
Zakaj je vaza podobna hiši? Od sistemskega do fantazijskega z oblikovalko Janjo Lap

Od sistemskega do fantazijskega z oblikovalko Janjo Lap

Ta izjemna ustvarjalka je slovensko bivalno kulturo najbolj zaznamovala z oblikovanjem stekla. V njem se je prvič preizkusila sredi petdesetih let. Še kot študentka arhitekture pri profesorju Edvardu Ravnikarju je svoje izdelke leta 1956 predstavila na razstavi Stanovanje za naše razmere. Predmete za sodobni dom iz keramike in stekla je razvila skupaj s Steklarno Boris Kidrič iz Rogaške Slatine.

Janja Lap, miniaturni laserski razdaljemer RLD-2, 1981, izdelano v Iskri Elektrooptiki, foto:Miran Kambič, zasebna last.
Janja Lap, miniaturni laserski razdaljemer RLD-2, 1981, izdelano v Iskri Elektrooptiki, foto:
Miran Kambič, zasebna last.

Ta izjemna ustvarjalka je slovensko bivalno kulturo najbolj zaznamovala z oblikovanjem stekla. V njem se je prvič preizkusila sredi petdesetih let. Še kot študentka arhitekture pri profesorju Edvardu Ravnikarju je svoje izdelke leta 1956 predstavila na razstavi Stanovanje za naše razmere. Razstava bo poleg steklenih izdelkov osvetlila tudi manj znane naprave, ki jih je oblikovalka realizirala v Iskri Elektrooptiki. Sploh prvič pa bo javnosti predstavljeno njeno doslej neznano znanstvenoraziskovalno delo.

Skozi vso svojo pestro in dolgo karierno pot, ki so jo zaznamovali arhitektura, industrijsko oblikovanje, pedagoško in raziskovalno delo ter sistemsko in storitveno oblikovanje, je Janja Lap oblikovala tudi steklo. To je bil njen priljubljeni material, po katerem je tudi najbolj znana. Po uspešnih prvih poskusih je svoje znanje nadgrajevala in tudi delila z drugimi. Kot profesorica na Šoli za umetno obrt (danes Srednja šola za oblikovanje in fotografijo) je med drugim z dijaki razvijala steklene izdelke in jih leta 1964 tudi razstavila na prvem Bienalu industrijskega oblikovanja.

Janja Lap, Hrani MAO
Janja Lap, Hrani MAO

Za njen razvoj na področju oblikovanja stekla pa je bilo ključno raziskovanje na britanski šoli Royal College of Art (1964–1966). Tam je v najboljših pogojih, pod mentorstvom Roberta Gooddna, skupaj s steklopihaškim mojstrom raziskovala različne steklarske tehnike in ustvarila nekatere svoje najbolj znane kose, na primer vazo Kvadrat in kozarce Gubanka.

Navdih je iskala tudi v starih glažutah

V drugem letu delovanja na RCA se je na oddelku za industrijsko oblikovanje pridružila raziskovalni skupini za področje bolnišnic. Tam se je srečala z vodjo skupine, profesorjem Misho Blackom, in z bodočim mentorjem svojega magistrskega dela, profesorjem Bruceom Archerjem. Pred vrnitvijo v Slovenijo je deset let predavala na Univerzi v Sheffieldu, na oddelku za arhitekturo, kratek čas tudi na znameniti šoli Architectural Association School of Architecture v Londonu (AA). Po vrnitvi v domovino konec sedemdesetih pa je bila deset let zaposlena v Iskri kot oblikovalka elektrooptičnih naprav.

Janja Lap, skica javne plastike in načrtovanje njene postavitve pred banko Midland (Griffin House), Sheffield, načrt je bil izdelan 1976. Na fotografiji Janja Lap z metrom na lokaciji, hrani MAO.
Janja Lap, skica javne plastike in načrtovanje njene postavitve pred banko Midland (Griffin
House), Sheffield, načrt je bil izdelan 1976. Na fotografiji Janja Lap z metrom na lokaciji, hrani
MAO.

Zanimivo je, da se je šele ob koncu svoje kariere posvetila tudi oblikovanju svetil, ki so ključno povezana z njej tako ljubo snovjo, steklom.

V enem od intervjujev je povedala, da je za lestenec Satje navdih našla v starih glažutarskih lestencih, posebej je omenila viseči svečnik iz cerkve v Loki pri Žusmu. Sorodnost lahko iščemo v zrcaljenem steklu, ki je uporabljeno v obeh. A stožčaste čašice, namenjene plavajočim svečam v njenem Satju, nas še bolj spominjajo na lestence v mnogih cerkvah po svetu, ki so jih razsvetljevale številne oljne lučke v steklenih čašah, visečih znotraj mogočnega kovinskega ogrodja. Primere takih lestencev najdemo v carigrajski Hagiji Sofiji ali pa, v precej manjših dimenzijah, v stolnici v Pisi.

Na pregledni razstavi bomo prikazali vsestranskost oblikovalke in raziskovalke Janje Lap ter s tem osvetlili prepogosto spregledan opus te izjemne avtorice.

»Nikdar ne delam kelihov na tankih podstavkih, v katerih vidim izrazito neproporcionalnost. Spominjajo me na nestabilne ženske, ki lovijo ravnotežje na visokih petah. Všeč so mi oblike, ki kažejo neko notranjo moč materiala. V nasprotju s poudarjanjem krhkosti iščem druge, predvsem prostorske izrazne oblike.«

Kratek življenjepis Janje Lap (1929–2004)

  • 1953–1957 Dela v arhitekturnem studiu profesorja Edvarda Ravnikarja na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
  • 1956 Diplomira pri prof. Edvardu Ravnikarju na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani in pridobi naziv inženir arhitekt.
  • 1956–1957 Zaposlena je v projektivnem ateljeju gradbenega podjetja Tehnika.
  • 1958–1962 Vodi projektivni atelje za stanovanjsko skupnost pri republiškem odboru za družino in gospodinjstvo, v državni arhitekturni pisarni z uradnim nazivom Projektivni atelje.
  • 1958 Deluje tudi v projektivnem ateljeju »Stanovanjska skupnost – splošni del«.
  • 1961 Vpisana je v Imenik pooblaščenih arhitektov – seznam projektantov, pooblaščenih za gradbeno projektiranje.
  • 1962–1964 Poučuje industrijsko oblikovanje na Šoli za umetno obrt Ljubljana.
  • 1964–1966 S štipendijo Britanskega sveta deluje kot raziskovalka na RCA (Royal College of Art) v Londonu.
  • 1966 Predava na Sheffieldski šoli za umetnost (The Sheffield College of Art).
  • 1967–1977 Predava na oddelku za arhitekturo Univerze v Sheffieldu.
  • 1973 Magistrira pri prof. Bruceu Archerju na RCA in pridobi naziv Master of Arts (magistrica umetnosti).
  • 1973–1975 Kot mentorica deluje na AA (Architectural Association School of Architecture) v Londonu.
  • 1979–1989 Kot industrijska oblikovalka se zaposli v podjetju Iskra Commerce, leta 1982 je prezaposlena v Iskrin Center za elektrooptiko.
  • 1989–1990 Na Univerzi v Mosulu v Iraku kot gostujoča predavateljica poučuje v okviru sporazuma z neuvrščenimi državami.
  • 1989 Se upokoji.
  • 1990 Pridobi habilitacijski naziv docentke za predmet Načrtovanje – unikatno oblikovanje: Steklo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
  • 1990–2003 Kot pogodbena zunanja sodelavka predava na Pedagoški akademiji Univerze v Ljubljani.

Mladinsko delo kot naložba v mlade

Maja se je v prostorih Ministrstva za vzgojo in izobraževanje odvijal mednarodni seminar z naslovom Kakovostno mladinsko delo – zapuščina evropskega leta mladih?

24. in 25. maja so organizatorji iz Urada za mladino in evropski ministri za področje mladine debatirali o pomenu spodbujanja potenciala mladih s pomočjo mladinskega dela in izpostavili primere dobrih praks.

Prav tako so spregovorili o tem, kako je evropsko leto mladih 2022 prispevalo h kakovosti mladinskega dela in mladinskega sektorja.

Sedež Ministrstva za vzgojo in izobraževanje.
Sedež Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Foto: on e-uprava.gov.si

Mladinsko delo je proces družbenega učenja

Decembra 2020 je preko spleta potekala tretja evropska konvencija o mladinskem delu, na kateri se je izpostavilo smernice in predloge za izvajanje agende za mladinsko delo na evropski, lokalni, regionalni in državni ravni.

Njena sklepna deklaracija neposredno nagovarja skupnost praks mladinskega dela v celi Evropi in jih spodbuja k krepitvi in razvoju.

Deklaracija opredeljuje prakse mladinskega dela kot proces družbenega učenja, v katerih dlje časa sodelujejo ljudje, ki si delijo skupno zanimanje za neko področje, ter si izmenjujejo ideje in uvajajo inovacije.

Mladinske delavce definira kot osebe, za katere je to delo poklicna pot, delo za določen čas ali pa delo s krajšim delovnim časom. Lahko so plačani ali prostovoljci, njihova izobrazba pa je plod formalne izobrazbe ali neformalnega učenja.

Tako tretja konvencija kot tudi deklaracija sta ključna elementa v bonskem procesu (ki je svoj začetek doživel prav s konvencijo), saj vzpostavljata postopke izvajanja evropske agende za mladinsko delo. Tako bonski proces vzpostavlja in ohranja okvir za krepitev mladinskega dela kot področja politike in prakse v Evropi.

Smernice iz seminarja: Kaj nam je povedal?

Cilj seminarja je med drugim bil tudi iskanje rešitev ter podajanje smernic za prihodnje obdobje v okviru omenjenega bonskega procesa.

Udeleženci so predstavili smernice glede ključnih področji mladinskega dela. Med te sodijo spremljanje in merjenje učinkov dela, beleženje aktivnosti, vzpostavitev podpornega okolja za izvajanje kakovostnega dela, seznanitev deležnikov z učinki mladinskega dela z namenom doseganja večje prepoznavnosti ipd.

Več o merjenju kakovosti mladinskega dela je spregovorila vršilka dolžnosti direktorice Urada RS za mladino Tina Kosi. Po njenih besedah je merjenje ključno za razumevanje učinka prizadevanj ter za zagotavljanje, da programi in dejavnosti dosegajo zastavljene cilje.

Poleg tega merjenje pomaga oblikovalcem politik in širši javnosti prikazati, kakšna je vrednost mladinskega dela, ter osvetli področja, katerim bi koristile izboljšave in več namenjenih sredstev.

Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je izpostavila še pomen aktivnosti, ki so bile izvedene v okviru evropskega leta mladih. Teh je bilo čez 30.000.

Poudarila je, da mladi predstavljajo prihodnost Evrope, zaradi česar je vlaganje vanje izjemno pomembno in koristno.

Mladinska centra kot primera dobre prakse

Ko se je dopoldanski program seminarja zaključil, so se udeleženci oglasili na naslovu dveh mladinskih centrov, ki so ju izpostavili kot primera dobre prakse.

Prvi je bil Celjski mladinski center, ki predstavlja center mladinske dejavnosti v Celju.

Celjski mladinski center
Celjski mladinski center. Foto: on mc-celje.si

S široko ponudbo dejavnosti na področju športa, kulture, izobraževanja in informiranja mladim omogoča kvalitetno preživljanje časa. Vključuje jih v njihovo socialno okolje, ponuja možnost pridobivanja novega znanja in izkušenj, ter spodbuja k izražanju kreativnosti.

Ustavili so se tudi v Mladinskem centru Brežice, kjer so, tako kot v Celju, izredno aktivni na omenjenih področjih. Oba centra se odlikujeta s širokim naborom dejavnosti in delavnic ter postavljata zgled drugim mladinskim centrom v Sloveniji.

Zahteva ministrice Aste Vrečko na sestanku z Applom

0

Ministrica za kulturo Asta Vrečko se je v Bruslju srečala s predstavniki podjetja Apple. Izrazila je nezadovoljstvo ob dejstvu, da Applove naprave še ne podpirajo slovenskega jezika. Kot je zapisala na Twitterju, to »ni sprejemljivo«.

Slovenščina je v digitalnem okolju neopazna

V Sloveniji se že več let vrstijo opozorila o uporabi – ali bolje neuporabi – slovenskega jezika pri nekaterih ponudnikih pretočnih storitev, operacijskih sistemih pametnih telefonov in avtomobilov, ki so na voljo pri nas.

iPhoni z različnimi jeziki
Foto: Daniel Romero on Unsplash

To je tudi eden od razlogov, da so lani na ministrstvu za kulturo imenovali medresorsko delovno skupino, ki pripravlja novelo zakona o javni rabi slovenščine. Zaradi zastarele zakonodaje nekateri izdelki in storitve niso dostopne v slovenskem jeziku.

O tej tematiki so razpravljali člani odbora državnega zbora za kulturo na februarski seji. S problematiko je podjetja Apple, Disney, Netflix in Amazon že takrat seznanila evropska poslanka Irena Joveva.

štiri retro televizije z imeni ponudnikov pretočnih storitev Disney', Aplle tv', Netflix in prime video
Foto: on Unsplash

Po njenih besedah je to pomembno, ker so nekateri prikrajšani za uporabo storitev, ker ne govorijo tujih jezikov (določeni starostniki, mladi in ranljive skupine). Poleg tega bi lahko podprli domače prevajalce, medtem ko zapostavljanje slovenščine prispeva k degradaciji knjižnega jezika.

Ne več želja, a zahteva

Ministrstvo torej po skoraj 20 letih prenavlja zakonodajo za varovanje slovenskega jezika, ki bo po novem zajemalo tudi določila za digitalne storitve in tehnologije. Nov zakon bo tako vplival tudi na delovanje tehnoloških podjetij, kot je Apple, je dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Ministrica dr. Asta Vrečko ob dnevu reformacije 2022
Ministrica za kulturo Asta Vrečko l Foto: on gov

Doslej smo si v Sloveniji prizadevali, da bi tuja podjetja vključila slovenščino v svoje sisteme, zdaj pa, kot je zapisala ministrica: »To ni več samo želja, ampak zahteva«.

Trenutni zakon o javni rabi slovenščine se sicer dotakne digitalnih komunikacij, a le v 20. členu: »V elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah mora biti omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis.« Zakon glede tega področja nekateri strokovnjaki ocenjujejo za zastarelega in pomanjkljivega.

tvit Aste vrečko glede sestanka z Applom
Vir: Twitter, izrez zaslona

Bo nov zakon kaj spremenil?

Sicer zakonodaja po navadi ni razlog, zaradi katerega podjetja omogočijo rabo v določenem jeziku, je na februarski seji odbora državnega zbora za kulturo dejal svetovalec za medije na ministrstvu za kulturo Lenart J. Kučić.

na mizi Applova telefon in računalnik
Foto: Josh Calabrese on Unsplash

Nekatere države so že uveljavile prevod v lokalni jezik. Sistem iOS je trenutno na voljo le v 41 jezikih, v to število je že vštetih tudi več različic nekaterih jezikov, kot sta angleščina in francoščina.

Kljub temu je želja po posodobitvi zakonodaje spodbudna in lahko predstavlja podlago za zahteve. Kot je inšpektorica na Inšpektoratu za kulturo in medije Sonja Trančar poudarila februarja na seji, bi nova zakonodaja morala omogočati pravno podlago za ukrepanje.

Prva rentgenska slika atoma v zgodovini

0

Skupina znanstvenikov z Univerze Ohio, Nacionalnega laboratorija Argonne, Univerze Illinois-Chicago in drugih pod vodstvom profesorja fizike na Univerzi Ohio in znanstvenika iz Nacionalnega laboratorija Argonne Saw Wai Hla je prvič na svetu posnela rentgenski SIGNAL (ali SIGNATURO) samo enega atoma. Ta prelomni dosežek je financiralo ameriško ministrstvo za energijo, Urad za temeljne energetske znanosti, in bi lahko revolucionarno spremenil način, kako znanstveniki odkrivajo materiale.

Dolgoletne sanje znanstvenikov uresničene

Odkar je leta 1895 Roentgen odkril rentgenske žarke, se uporabljajo povsod, od zdravniških pregledov do varnostnih pregledov na letališčih. Curiosity, Nasin marsovski rover, je celo opremljen z rentgensko napravo za preučevanje sestave materialov v kamninah na Marsu. Pomembna uporaba rentgenskih žarkov v znanosti je ugotavljanje vrste materialov v vzorcu.

Z leti se je zaradi razvoja sinhrotronskih virov rentgenskih žarkov in novih instrumentov količina materialov v vzorcu, ki je potrebna za rentgensko zaznavanje, močno zmanjšala. Do danes je najmanjša količina, ki jo lahko rentgensko obsevamo v vzorcu, v atomgramih, to je približno 10.000 atomov ali več. Razlog za to je, da je rentgenski signal, ki ga proizvede atom, izredno šibek, tako da ga ni mogoče zaznati z običajnimi detektorji rentgenskih žarkov.

atomium, brussels, travel
Foto: dimitrisvetsikas1969 iz Pixabay

Po Hlajevih besedah so bile dolgoletne sanje znanstvenikov, da bi rentgensko obsevali samo en atom. To je raziskovalna skupina pod njegovim vodstvom zdaj uresničila.

»Atome je mogoče rutinsko slikati z mikroskopi s skenirno sondo, vendar brez rentgenskih žarkov ni mogoče ugotoviti, iz česa so sestavljeni. Zdaj lahko natančno določimo vrsto določenega atoma, enega po enega, in hkrati izmerimo njegovo kemijsko stanje,« je pojasnil Hla, ki je tudi direktor Inštituta za nanoskale in kvantne pojave na Univerzi v Ohiu. »Ko nam bo to uspelo, bomo lahko sledili materialom do skrajne meje enega samega atoma. To bo imelo velik vpliv na okoljske in medicinske znanosti ter morda celo na iskanje zdravila, ki bo imelo velik vpliv na človeštvo. To odkritje bo spremenilo svet.«

V članku, ki je bil objavljen v znanstveni reviji Nature, je podrobno opisano, kako so Hla in več drugih fizikov in kemikov, vključno z doktorskimi študenti OHIO, uporabili posebej za to zgrajen sinhrotronski rentgenski instrument na žarkovni liniji XTIP Naprednega vira fotonov in Centra za nanomateriale v Nacionalnem laboratoriju Argonne.

Potek raziskovanja ali obsevanja enega atoma

Ekipa je za demonstracijo izbrala atoma železa in terbija, ki sta bila vstavljena v ustrezne molekularne gostitelje. Za zaznavanje rentgenskega signala enega atoma je raziskovalna skupina običajne detektorje rentgenskih žarkov dopolnila s specializiranim detektorjem iz ostre kovinske konice, ki je postavljena v skrajno bližino vzorca in zbira rentgensko vzbujene elektrone – tehnika je znana kot sinhrotronska rentgenska skenirna tunelska mikroskopija ali SX-STM. Rentgensko spektroskopijo pri SX-STM sproži fotoabsorpcija elektronov jedrnega nivoja, ki predstavljajo elementarne prstne odtise in so učinkoviti pri neposredni identifikaciji elementarne vrste materialov.

Po Hlajevih besedah so spektri kot prstni odtisi, saj je vsak od njih edinstven in lahko natančno zazna, za kaj gre.

»Uporabljena tehnika in koncept, dokazan v tej študiji, sta odprla nove temelje v rentgenskih znanostih in študijah na nanometrski ravni,« je dejal Tolulope Michael Ajayi, ki je prvi avtor članka in to delo opravlja v okviru svoje doktorske disertacije. »Še več, uporaba rentgenskih žarkov za zaznavanje in opisovanje posameznih atomov bi lahko pomenila revolucijo v raziskavah in porodila nove tehnologije na področjih, kot so kvantne informacije in zaznavanje elementov v sledovih v okoljskih in medicinskih raziskavah, če jih naštejemo le nekaj. Ta dosežek prav tako odpira pot za napredne instrumente v znanosti o materialih.«

Zadnjih 12 let je Hla skupaj z Volkerjem Roseom, znanstvenikom iz Naprednega vira fotonov v Nacionalnem laboratoriju Argonne, sodeloval pri razvoju instrumenta SX-STM in njegovih merilnih metod.

»V 12 letih sem lahko uspešno vodil štiri diplomante OHIO pri njihovih doktorskih nalogah, povezanih z razvojem metode SX-STM. Prehodili smo dolgo pot do zaznavanja rentgenskega podpisa posameznega atoma,« je dejal Hla.

Atom nucleus with electrons on blue background - 3D illustration
Foto: peterschreiber.media iz iStock

Ključni cilj ekipe tudi uporabiti tehniko za raziskovanje vpliva okolja na en atom

Hlajeva študija je osredotočena na nanoznanosti in kvantne znanosti s posebnim poudarkom na razumevanju kemijskih in fizikalnih lastnosti materialov na temeljni ravni – na ravni posameznega atoma. Poleg doseganja rentgenskega podpisa enega samega atoma je bil ključni cilj ekipe uporabiti to tehniko za raziskovanje vpliva okolja na en sam atom redke zemlje.

»Zaznali smo tudi kemijska stanja posameznih atomov,« je pojasnil Hla. »S primerjavo kemijskih stanj atoma železa in atoma terbija v ustreznih molekularnih gostiteljih smo ugotovili, da je atom terbija, redke zemeljske kovine, precej izoliran in ne spreminja svojega kemijskega stanja, medtem ko je atom železa v močni interakciji z okolico.«

Številni materiali iz redkih zemelj se uporabljajo v vsakdanjih napravah, kot so mobilni telefoni, računalniki in televizorji, ter so izredno pomembni pri ustvarjanju in razvoju tehnologije. S tem odkritjem lahko znanstveniki zdaj poleg vrste elementa določijo tudi njegovo kemijsko stanje, kar jim bo omogočilo boljše upravljanje atomov v različnih materialih gostiteljih, da bi zadovoljili nenehno spreminjajoče se potrebe na različnih področjih. Poleg tega so razvili tudi novo metodo, imenovano rentgensko vzbujeno resonančno tuneliranje ali X-ERT, s katero lahko s pomočjo sinhrotronskih rentgenskih žarkov ugotavljajo, kako se orbitale posamezne molekule orientirajo na površini materiala.

»Ta dosežek povezuje sinhrotronske žarke X s kvantnim tunelskim procesom za zaznavanje rentgenskega podpisa posameznega atoma in odpira številne zanimive raziskovalne smeri, vključno z raziskavami kvantnih in spinskih (magnetnih) lastnosti samo enega atoma z uporabo sinhrotronskih žarkov X,« je dejal Hla.

V prihodnje bodo Hla in njegova raziskovalna skupina še naprej uporabljali rentgenske žarke za odkrivanje lastnosti samo enega atoma in iskali načine za nadaljnjo revolucijo njihove uporabe za uporabo pri zbiranju kritičnih raziskav materialov in še kje.

Ali si že kdaj podprl evropsko državljansko pobudo?

Ali si že kdaj podprl evropsko državljansko pobudo? Mladi bodo lahko izvedeli več o oblikovanju demokracije v EU z izobraževalno zbirko za šole.

Mladi iz vse Evrope bodo lahko spoznavali, kako oblikovati EU, zahvaljujoč zbirki za šole »Demokracija EU v praksi – povejte svoje mnenje z evropsko državljansko pobudo«, ki bo predstavljena 8. junija 2023.

Namen izobraževalne zbirke je srednješolcem pomagati razumeti prednosti čezmejnega sodelovanja in sprožiti morebitne pobude za oblikovanje demokratičnega procesa v Evropski uniji.

Od leta 2012 so evropski državljani oddali 101 pobudo na področjih, ki zajemajo vse od okolja, kmetijstva, dobrega počutja živali in varstva potrošnikov do socialnih in temeljnih človekovih pravic.

»Demokracija EU v praksi – povejte svoje mnenje z evropsko državljansko pobudo« – izobraževalna zbirka za šole

Demokracija EU v praksi
Demokracija EU v praksi Foto: on europa.eu

Interaktivna izobraževalna zbirka evropske državljanske pobude za šole je zasnovana tako, da srednješolcem zagotovi znanje in veščine, ki jim bodo omogočile, da postanejo bolj aktivni in angažirani državljani EU.

Zbirka je sestavljena iz štirih tematskih sklopov, od katerih se vsak osredotoča na drug poudarek, in sicer teme napredujejo od bolj splošnih informacij o Evropski uniji do bolj konkretnih informacij in dejavnosti, povezanih z evropsko državljansko pobudo.

Zbirka evropske državljanske pobude je na voljo v vseh uradnih jezikih EU. Vključuje interaktivno skupinsko delo in projektno delo.

Kdo lahko sproži pobudo?

Zbirka orodij „Demokracija EU v akciji“ izpostavlja, kako lahko evropski državljani sodelujejo med seboj, da bo njihov glas slišan.

Evropsko državljansko pobudo lahko sproži skupina organizatorjev iz najmanj 7 držav članic. Evropska komisija najprej preveri pravno upravičenost pobude, preden organizatorjem dovoli začetek zbiranja podpisov.

Ko nacionalni organi zberejo 1 milijon podpisov in jih preverijo, kolegij komisarjev oblikuje uradni odgovor na pobudo, v katerem komisarji odločijo, kakšne ukrepe bodo sprejeli in zakaj.

Uporabite svoj vpliv
Uporabite svoj vpliv Foto: on europa.eu

Evropska državljanska pobuda v Sloveniji

Več kot 900 evropskih državljanov organizatorjev je sprožilo 101 evropsko državljansko pobudo, med njimi je tudi 17 organizatorjev iz Slovenije. V celotni EU so zbrali več kot 18 milijonov podpisov v podporo pobudam, od tega jih je bilo približno 77 000 zbranih v Sloveniji.

100. evropska državljanska pobuda

Aprila 2023 je bila prijavljena 100. državljanska pobuda. Pobuda, ki je 30. maja začela zbirati podpise v podporo, poteka pod naslovom: „Povezovanje vseh evropskih prestolnic in ljudi prek mreže hitrih vlakov“.

Pobuda se pridružuje osmim drugim pobudam, ki trenutno zbirajo podpise. Evropski državljani nenehno vlagajo in prijavljajo nove pobude in 31. maja je bila prijavljena že 101. pobuda.

Uspeh evropske državljanske pobude: Rešimo čebele in kmete! – en milijon podpisov

Potem ko je bilo uspešno zbranih več kot milijon overjenih podpisov, je pobuda: Rešimo čebele in kmete! Čebelam prijazno kmetijstvo za zdravo okolje pred kratkim prejela pozitiven odziv s strani Evropske komisije.

Vlagatelji evropskih državljanskih pobud so pozvali k:

  • postopni odpravi sintetičnih pesticidov do leta 2035;
  • obnovi biotske raznovrstnosti v kmetijstvu;
  • podpori za kmete v prehodu na trajnostno kmetovanje.

Komisija pozdravlja to pobudo in priznava njen pomen, zlasti ker medsebojno povezane krize zaradi podnebnih sprememb, onesnaževanja in izgube biotske raznovrstnosti predstavljajo vse večje izzive za evropsko kmetijstvo in prehransko varnost.

EU demokracija
Foto: on europa.eu

Po skrbnem premisleku je Komisija izrazila mnenje, da obstoječa zakonodaja pokriva številne zahteve pobude. Prednostna naloga je zagotoviti, da so predlogi, o katerih se trenutno pogajata Evropski parlament in Svet, pravočasno sprejeti in nato vpeljani. Več kot milijon izjav v podporo tej državljanski pobudi je jasen znak in spodbuda Komisiji, da mora ohraniti visoko raven ambicioznosti svojih predlogov.

Komisija bo julija predstavila odgovore na še dve veljavni državljanski pobudi.

Izvedite več o evropski državljanski pobudi

Če želite izvedeti več o evropski državljanski pobudi, lahko poslušate novo epizodo na podkastu CitizenCentral (na voljo tudi na Apple Podcasts, Spotify, Google Podcasts in Soundcloud).

V epizodi lahko prisluhnete intervjujem s poslancem Evropskega parlamenta, srednješolsko učiteljico in članico Evropske komisije o novo predstavljeni izobraževalni zbirki za šole o evropski državljanski pobudi, ki je namenjena srednješolcem.

Evropska državljanska pobuda
Evropska državljanska pobuda Foto: on europa.eu

Evropska državljanska pobuda v številkah
Pobude, ki trenutno zbirajo podpise
Sodelujte z ambasadorji evropske državljanske pobude (Europa.EU)
Promocijsko gradivo na voljo v vseh jezikih EU

Ocena filma: Kri in zlato (Blood & Gold)

0

Kri in zlato (Blood & Gold) je Netflixova akcija, ki pripoveduje zgodbo s konca druge svetovne vojne, kjer se v malem mestu Sonnenberg nacisti in meščani borijo za zapuščeno zlato. Nemški film je pravzaprav bolj špageti vestern, ki je postavljen v drugo svetovno vojno.

Špageti vestern v času druge svetovne vojne

Režiser Peter Thowrath je bil pred več kot petnajstimi leti eden od scenaristov film Val (Die Welle, 2015), kjer skuša učitelj z eksperimentom učencem predstaviti življenje pod diktaturo, a mu ga ne uspe pravočasno ustaviti. V letih zatem je ustvaril kar nekaj nemških akcijskih filmov, ki so povečini pozabljivi, nato pa leta 2021 za Netflix ustvaril film Blood Red Sky, ki ga je napisal in režiral. Zdaj se je vrnil z nemškim špageti vesternom, ki je še en dokaz, da lahko Netflix brez težav stavi na nadvse gledljive filme evropskih produkcij.

Robert Maaser kot Heinrich v filmu Kri in zlato
Robert Maaser kot Heinrich v filmu Kri in zlato Foto: on imdb

Povsem pri koncu druge svetovne vojne nemški vojak Heinrich ob iskanju svoje hčerke pade v zanimivo iskanje zlata, ki ga enota nemških vojakov išče v malem mestu, kjer nihče ne želi razkriti lokacije zlatih palic. Čeprav zgodba skriva še marsikaj, je precej prisrčno, če si lahko gledalci privoščimo nekaj skrivnostnosti, kajne? Tako je Kri in zlato precej več kot le preprost, a nadvse zanimiv opis filma.

Nemška vojska, ki pri koncu vojne išče zlato v mestu Sonnenberg
Nemška vojska, ki pri koncu vojne išče zlato v mestu Sonnenberg Foto: on imdb

Ustvarjalci filma so očitno strmeli k posnemanju Quentina Tarantina in posledično želeli ustvariti svoj spin na špageti vesterne Sergia Leoneja. Brez obotavljanja bi rekli, da jim je uspelo, saj je film noro gledljiv in v najboljših trenutkih spomni na najboljše trenutke iz žanra špagetijev.

Po drugi strani pa spomni tudi na nekaj, kar je polno naključij in poseduje izredno preprosto zasnovo. Čeprav je stil, ki ga prinesejo ustvarjalci v film, nadvse zabaven in še vedno svež, pa postane film na polovici precej predvidljiv in na prvo žogo.

Marie Hacke kot Elsa v filmu Blood & Gold
Marie Hacke kot Elsa v filmu Blood & Gold Foto: on imdb

Nadvse gledljiv film, ki ga bo marsikdo pozabil

Kri in zlato je akcijski film, ki svoje adute kaže predvsem v izvirnih, svežih in povečini brutalnih prizorih. S pomočjo Heinricha (Robert Masser) in Else (Marie Hacke) ima prepričljiv vodilni duo, ki jima uspešno parira Alexander Scheer kot poveljnik nemške enote. Določeni zapleti in odločitve pri poteku zgodbe sicer dodajo nekaj želenega zagona, a bencina zmanjka v zadnji tretjini, zaradi katere bo film mnogim utonil v pozabo. Je pa gledljiv!

Blood & Gold | Official Trailer | Netflix

Matej Lebič predstavlja novo pesem, Pr’jatli (VIDEO)

0

25-letni Matej Lebič, ki si ga na našem spletnem mestu že zasledil, ima novo skladbo Pr'jatli. Gre za pesem zabavnih ritmov, v kateri opisuje vse lepe trenutke v družbi najboljših prijateljev, ki ga podpirajo na glasbeni poti.

Za skladbo ‘Pr'jatli' je posnel že svoj tretji videospot. Po dveh romantičnih, se mu je tokrat najboljša tematika zdela prav opisovanje lepih trenutkov v družbi tistih, s katerimi preživi največ časa. Zgodba torej govori o prijateljih, ki se zberejo ob bazenu, kjer nazdravijo z barvitimi koktejli in se skupaj poveselijo ob dobri glasbi. Popoldansko veselje se prevesi v pravo večerno zabavo, ob družbi prikupnih plesalk pa Matej konča na dnu bazena.

Matej Lebič - Pr'jatli (Official video)

Pri pesmi je združil moči z Alexom Volaskom, spot pa je režirala produkcija pod taktirko Andreja Pratnemerja na domačiji Metul v Lučah v Zgornji Savinjski dolini, kjer je bilo muhasto vreme. Vendar kot pravi Matej, je vse to del posla.

»Vsakdo, ki ima ob sebi iskrenega prijatelja, je lahko zelo srečen. Nekoga, ki mu lahko iskreno zaupaš svoje skrivnosti in odpreš svoje srce, je namreč težko najti. Lepo je biti torej obkrožen s pravimi prijatelji, ki so ob tebi lahko veseli in tudi žalostni. To je namreč največje bogastvo, ki ga v življenju ne smeš izpustiti iz rok. Zato le dvignimo pr'jatli čaše in naj prava družba najbolj paše!,« pravi Matej.

Matej Lebič z ekipo

Poslastica za vaše ljubke hišne prijatelje: MR.PET prispel v Ljutomer!

V Ljutomeru se je odprl popolnoma nov prodajni raj za ljubitelje živali – Mr.Pet. Na dan svečane otvoritve je več kot štiristo strastnih lastnikov živali obiskalo trgovino. Nekateri so se odločili, da bodo povabili tudi svoje kosmate štirinožce, ki so se lahko razvajali in preizkušali vrhunske izdelke iz vrste Wolf Pack v pasji restavraciji.

Mr. Pet vam nudi vse, kar vaši ljubljenčki potrebujejo

Mr. Pet v Ljutomeru se nahaja na Kolodvorski ulici 24 in vam prinaša izjemno zadovoljstvo pri nakupovanju za vaše ljubljenčke. V izjemni trgovini boste našli raznolik nabor izdelkov, saj ponujamo več kot sto prestižnih znamk, ki zagotavljajo najvišjo kakovost nege in opreme za vaše živali. Poleg tega so na voljo tudi izjemno kakovostni prehranski izdelki.

Mr Pet tudi v Ljutomeru

Razkošje za vsako živalsko vrsto

Mr. Pet LjutomerMr. Pet pa ne ponuja le bogate izbire izdelkov za vaše kosmate prijatelje – kužke in muce. V naši ponudbi se skriva širok spekter izdelkov za druge hišne ljubljenčke, kot so glodalci, ptice, ribe, kače in še mnogi drugi. Poleg tega boste v naši trgovini našli vse, kar potrebujete za akvaristiko in teraristiko.

Vabimo vas, da postanete del Kluba Mr. Pet

Otvoritev Mr PetPridružite se čudoviti družini Kluba Mr. Pet. Z včlanitvijo v to čarobno skupnost boste prejeli bonus na vašo kartico Mr. Pet ob vsakem nakupu. In kar je najbolje, članstvo je povsem brezplačno! Klub Mr. Pet že šteje več kot 100.000 navdušenih članov in vam ponuja množico ugodnosti.

Mr. Pet. Vse za vaše male živali.