Odprte so prijave v tekmovanje WEBSI Digitalni presežki Slovenije, največje tekmovanje za digitalne projekte v Sloveniji. Letos pod sloganom “Le drzni bodo izstopali”, bodo organizatorji na WEBSI dnevu nagradili tiste projekte, ki so si v preteklem letu upali pokazati svojo drznost in s tem krojili slovenski digitalni prostor. Žiriji bo letos predsedoval Lovro Peterlin, izvršni direktor A1 Slovenija.
Vse podrobnosti o tekmovanju WEBSI najdete na websi.si.
V okviru projekta WEBSI 2023 bodo tudi letos že 12. leto zapored podelili prestižne nagrade WEBSI, ki jih bodo prejeli tisti, ki si v slovenskem digitalnem prostoru drznejo izstopati iz povprečja, katerih projekti so inovativni, prijazni uporabnikom, tehnološko dovršeni in slovensko digitalno panogo postavljajo ob bok globalni. Skupno 34 prestižnih nagrad bodo podelili 14. septembra na WEBSI dnevu v Festivalni dvorani v Ljubljani.
120-članska žirija
Letošnje tekmovanje bo ocenjevala 120-članska žirija, ki jo sestavljajo ugledni in izkušeni strokovnjaki ter praktiki s področja digitalnega poslovanja (strokovna žirija), marketinga (poslovna žirija) in video produkcije (žirija za video). Tudi letos bo vsak član žirije k posameznemu prijavljenemu projektu dodal komentar in svoje priporočilo za izboljšavo, ki jih bodo prijavitelji ob koncu tekmovanja prejeli v posebnem individualiziranem poročilu. Žirija bo delovala pod budnim očesom predsednika žirije, Lovra Peterlina, izvršnega direktorja A1 Slovenija.
Tekmovanje WEBSI bosta letos obogatila dve novosti; nova kategorija Umetna inteligenca (UI), vrača pa se tudi nagrada Mladi digitalec. Skupno bo tako na WEBSI dnevu v 28 različnih kategorijah podeljenih kar 34 nagrad. Podeljene bodo tudi nagrade: Generalni WEBSI prvak 2023, Naj agencija 2023 in Naj naročnik 2023, ter posebne nagrade za Najboljše oblikovanje, Najboljšo vsebina, Najboljšo uporabniško izkušnjo in Naj digitalca 2023.
Zaključek z WEBSI dnevom
Projekt bodo tradicionalno zaključili z WEBSI dnevom – Festivalom slovenskega digitalnega komuniciranja, ki bo potekal 14. septembra v Festivalni dvorani v Ljubljani.
Čez dan se bo odvila konferenca o digitalnem komuniciranju, katere program bodo
organizatorji predstavili junija, zvečer pa bodo na slovesni podelitvi podeljene prestižne
nagrade, ki bodo razkrile, kdo je letos najbolj zaznamoval slovenski digitalni prostor. Ob
koncu tekmovanja bo izšel tudi WEBSI dosje, kjer bodo predstavljeni vsi projekti in njihovi
ustvarjalci.
Agencije, podjetja, javne organizacije in drugi lahko svoje digitalne projekte prijavijo v
tekmovanje WEBSI Digitalni presežki Slovenije vse do srede, 12. maja 2022.
Medijski sponzorji: Marketing Magazin, Računalniške novice, Val 202, Hitradio Center,
Monitor/Mladina, Adverta, Večer, STA, TSmedia, Adria Media, Žurnal24, Super Znamka,
Revija Študent, Radio Študent, Media Bus, Radio Ekspres, Dnevnik, Ljubljana Airport, Linea
Media, Domenca.
Rumena mravljaAnoplolepis gracilipes je neslavno znana kot ena najhujših invazivnih vrst na svetu. To posebno mravljo preučuje skupina mednarodnih raziskovalcev, ki jih zanima, kako se žuželke razmnožujejo, saj so samci te mravlje že dolgo spravljali znanstvenike v zadrego.
»Rezultati prejšnjih genetskih analiz rumene nore mravlje so pokazali, da imajo samci te vrste dve kopiji vsakega kromosoma. To je bilo zelo nepričakovano, saj se samci pri mravljah, čebelah in oseh običajno razvijejo iz neoplojenih jajčec – in bi tako morali imeti le eno materinsko kopijo vsakega kromosoma,« je pojasnil Dr. Hugo Darras, docent na Univerzi Johannes Gutenberg v Mainzu (JGU) in glavni avtor članka, ki je bil nedavno objavljen v reviji Science. »Glede na to smo se odločili, da bomo z nadaljnjimi poskusi raziskali ta skrivnostni pojav.«
Dva genoma v različnih celičnih gručah
Rezultati so bili precej nenavadni. Doslej se je domnevalo, da samci rumenih norih mravelj v vseh celicah svojega telesa nosijo enaka dva sklopa kromosomov. Vendar je ekipi uspelo dokazati, da je ta predpostavka vse prej kot pravilna. »Odkrili smo, da imajo samci mravelj materinski in očetovski genom v različnih celicah svojega telesa in so torej himere. Povedano drugače, vsi samci imajo dva genoma, vendar vsaka celica njihovega telesa vsebuje le enega ali drugega od obeh genomov,« je povzel Darras. Običajno v večcelični obliki življenja – naj bo to človek, pes ali netopir – vse celice vsebujejo enak genski material.
Raziskovalna skupina ugotavlja, da so samci rumenih norih mraveljhimere: razvijejo se iz oplojenih jajčec, v katerih se obe starševski gameti dejansko ne združita. Namesto tega se materinsko in očetovsko jedro znotraj istega jajčeca delita ločeno, kar pomeni, da imajo odrasli samci obe zaporedji starševske DNK, vendar v različnih telesnih celicah. Ko se gameti združita, se iz jajčeca razvije matica ali delavka, odvisno od genetske informacije, ki jo nosi spermij. Za zdaj še ni znano, kateri mehanizmi določajo, ali se starševske gamete zlijejo ali ne.
Raziskovalna skupina ugotavlja, da so samci rumenih norih mravelj himere. Foto: Wirestock iz iStock
Himerizem in rumena nora mravlja
Himere so osebki, katerih celice vsebujejo različne genetske materiale. Naravno se pojavljajo pri nekaterih vrstah, kot so korale in ribice, pri katerih se lahko ločeni osebki združijo v enega. Himerizem je mogoče najti tudi pri ljudeh in drugih placentarnih sesalcih. Med nosečnostjo lahko mati in plod izmenjata majhno število celic, tako da ima potomec običajno nekaj celic, ki vsebujejo enak genski material kot mati. Takšne izmenjave v majhnem obsegu se pojavljajo tudi med dvojčki v maternici.
»V nasprotju s temi znanimi primeri himerizem pri rumeni nori mravljici ni posledica zlitja dveh ločenih osebkov ali izmenjave celic med njima. Namesto tega ta proces izvira iz enega samega oplojenega jajčeca. To je edinstveno,« je sklenil Darras. Zato se zdi, da je razvoj samčeve rumene nore mravlje v nasprotju z enim od temeljnih zakonov biološkega dedovanja, po katerem bi morale vse celice posameznika vsebovati enak genom.
Himere so osebki, katerih celice vsebujejo različne genetske materiale. Foto: Riki I Gunawan iz iStock
Einsteinova splošna teorija relativnosti predstavlja začetek moderne kozmologije, ki sega v zgodnje 20. stoletje in pomeni radikalen prelom z dotedanjim mišljenjem.
Do tiste točke je veljalo splošno prepričanje, da je vesolje stalen, nespremenljiv prostor, kot ga je opisal Isaac Newton. Einstein pa je z objavo papirja, v katerem je opisal svojo splošno teorijo relativnosti, naslikal povsem drugačno sliko, ki je bila pred kratkim ponovno potrjena.
Teorija gravitacije Alberta Einsteina
Einsteinova teorija razlaga gravitacijsko silo kot posledico ukrivljenosti prostora-časa.
Ta predpostavka se je radikalno razlikovala od Newtonove teorije, kjer je v ospredju prostor, na katerega se je gledalo kot na nekakšno posodo z materialni objekti, čas pa je bil ločen od njega.
Splošna teorija relativnosti je čas in prostor poenotila v en sam prostor-čas, saj en ne more obstajati brez drugega.
V bistvu je to teorija težnosti oz. gravitacije. Gravitacije Einstein ni pojmoval kot nevidne sile, ki privlači en objekt k drugemu, temveč jo je konceptualiziral kot ukrivljenost prostora-časa.
Predmeti v vesolju se torej gibljejo v ukrivljenem prostoru-času in to ukrivljenost povzročata masa in energija teh predmetov. Bolj kot je predmet masiven, bolj ukrivlja prostor-čas okoli sebe.
Zemljevid temne snovi
Raziskovalci iz kolaboracije Atacama Cosmology Telescope (ACT) so ustvarili sliko, ki razkriva do sedaj najbolj podroben zemljevid temne snovi, ki je porazdeljena po četrtini celotnega neba in sega globoko v vesolje.
Ta podoba je ponovno potrdila Einsteinovo teorijo o tem, kako masivne strukture rastejo in ukrivljajo svetlobo v vesolju že skoraj 14 milijard let.
Ukrivljanje prostora-časa na primeru Zemlje. Foto: Design Cells iz iStock
Skupina raziskovalcev je na zemljevidu predstavila temno snov tudi do največjih razdalj, na tem pa je jasno videti njene značilnosti.
Kaj pomenijo rezultati raziskave o gravitaciji?
Rezultati raziskave so resnično osupljivi. Temno snov je namreč izredno težko zaznati, kljub temu, da sestavlja okoli 85 % vesolja in vpliva na njegov razvoj. Razlog je v dejstvu, da temna snov nima interakcij s svetlobo ali drugimi oblikami elektromagnetnega sevanja. Kolikor je trenutno znano znanstvenikom, vpliva samo na gravitacijo.
Da so jo lahko izsledili, so zgradili teleskop in opazovali svetlobo, ki izhaja iz obdobja po velikem poku. Na splošno je ta svetloba bolj znana pod imenom prasevanje (prásévanje).
Ekipa je preko teleskopa spremljala, kako gravitacijska privlačnost masivnih struktur (z osrednjim fokusom na temni snovi) ukrivi prasevanje na njegovem potovanju do nas, dolgem 14 milijard let.
Na podlagi te izkrivljene svetlobe, ki je ostala od velikega poka, so torej naredili nov zemljevid mase, ki je med drugim razkril več tudi o grudastosti vesolja.
Ko govorimo o grudastosti kozmosa, govorimo o neenakomerni porazdelitvi snovi v vesolju; v njem se nahajajo območja visoke gostote in velika območja skorajšnje praznine.
Einsteinova teorija pravi, kot že omenjeno, da bolj masivna snov, ali, v našem primeru, področje vesolja, kjer je visoka koncentracija temne snovi, bolj ukrivlja prostor-čas. To pomeni, da je gravitacija v tem območju močnejša. Posledično se snov lahko tako rekoč zlepi, kar povzroči nastanek grudic, recimo galaksij.
Te meritve potrjujejo Einsteinovo teorijo gravitacije, saj dokazujejo, da sta tako grudastost vesolja kot hitrost njegove rasti ravno to, kar bi pričakovali od standardnega modela kozmologije.
Babičino seksualno življenje (2021) je slovenski kratki animirano-dokumentarni film režiserk Urške Djukić in Émilie Pigeard. Nastal je po predlogi prepoznavne serije knjig Ogenj, rit in kače niso za igrače, v kateri pisateljica Milena Zupančič razkriva zamolčano spolno življenje naših prednikov in trpljenje žensk. Kratki film je presunljivo pričevanje o spolnem življenju žensk na Slovenskem v prejšnjem stoletju, ki spregovori o njihovih nasilnih možeh in zlorabah.
Babičino seksualno življenje: Dolžnost, ne užitek!
Babičino seksualno življenje popelje gledalca na kratek pregled intimnosti naših babic in dedkov. Povzame partnerski odnos v prvi polovici 20. stoletja, ko so bile ženske v prvi vrsti »objekt« potešitve moških, ženski užitek pa prepovedana tema, o kateri se ni in niti ni smelo govoriti. Še posebej v oziru strogih pravil in naukov cerkve ter splošnih družbenih konvencij, ki so veljale v tistem času. Tradicionalna vloga ženske kot matere in žene je bila jasno začrtana. Morala je biti dobra gospodinja, ki je rojevala in skrbela za otroke ter bila pokorna možu »Uleži se, nastau, pa boš imela za nekaj časa mir.«
Ženske so bile v spolnosti povsem podrejene, kar se nam danes zdi povsem nepredstavljivo. V zelo patriarhalni in cerkveno pogojeni družbi je bila spolnost greh, atribut za rojevanje otrok. Za moškega užitek, za žensko pa dolžnost. Moški so si želeli regulirati žensko telo, zaradi sposobnosti rojevanja otrok, ženska pa se je morala ves čas boriti za njene lastne pravice.
Odmevno delo, ki hkrati zelo navdušuje in razburja. Film je prejel številne mednarodne nagrade. Meddrugim nagrado Evropske filmske akademije za najboljši kratki film, nazadnje pa prestižno najvišje francosko filmsko priznanje cezar v kategoriji najboljših animiranih kratkih filmov. Foto: on Slovenski filmski center
Film nas razoroži, življenje prednikov si radi predstavljamo lepše, kot je v resnici bilo, njihovega intimnega življenja pa v resnici niti ne poznamo. Zelo tragične so tudi zgodbe posilstev znotraj družin, ko so ženske zaradi strahu ostajale tiho, travme pa so se prenašale iz generacije v generacijo: »Kako je bolel ne bom nikoli pozabila!«
Trdna struktura
Film se zelo bolečih tem loteva s spoštovanjem, brez obsojanja, hkrati pa opozarja na problematiko, ki ne sme biti zamolčana. Kratki film gre po začrtanih poteh dokumentarnega, ki pa ga lepo presekajo nežne, neinvazivne »sketchy« animacije (Émilie Pigeard), ki preko humorja lepo nadomestijo anonimna pričevanja žensk.
Vizualni material nam je posredovan preko nedolžne »otroške risbe« s pomembno težko sporočilno noto. V samo strukturo dodajo tudi igrano-zvočni efekti, pričevanj in besedila ni veliko, je pa to veliko bolj sporočilno. Ostane nekaj ključnih stavkov, ki so tako močni, da ostro zarežejo v doživljanje gledalca.
Émilie Pigeard se poleg režije podpisuje tudi pod animacijo, soscenaristka pa je poleg Djukić še Maria Bohr. Glasove v filmu so posodili Doroteja Nadrah, Jure Henigman, Mara Vilar, Božena Zabret in Bojana Ciglič, skladatelj glasbe je Tomaž Grom. Zvok je oblikoval Julij Zornik.
Glas preslišanih žensk v zgodovini
Babičino seksualno življenje je več kot potrebna iniciacija, da je treba več govoriti o tej temi. Je nujno potreben most do temne plati intimnosti naših prednikov. Sredstvo s katerim lahko dovolimo preteklosti, da jo vidimo takšno kot je v resnici bila in ustvarimo takšno prihodnost kot si jo želimo.
Granny's Sexual Life (Babičino seksualno življenje) | U. Djukic and E. Pigeard | Trailer
Opravljanje je ena izmed najbolj razširjenih aktivnosti, ki se pojavlja v različnih oblikah in situacijah. Čeprav se nam pogosto zdi neškodljiva aktivnost, ima lahko resne posledice za posameznika, ki je tarča govoric. Si vedel, da opravljanje lahko celo ustvarja družbeno hierarhijo?
Zakaj opravljamo?
Po mnenju antropologov je opravljanje izmenjava informacij o ugledu drugih članov skupnosti, a je manj jasno, kaj je zares namen govoric. Opravljanje naj bi pomagalo uveljaviti družbene norme, ali pa naj bi pripomoglo h krepitvi socialnih vezi med ljudmi, ki opravljajo. Obstaja pa še ena teorija, ki zagovarja, da obstaja povezava med opravljanjem in prejemanjem dodatnih sredstev.
Ljudje ne govorijo o naključnih stvareh, zato opravljajo, da lahko med seboj tekmujejo za najrazličnejša sredstva. Pozitivne in negativne govorice namreč vplivajo na to, ali smo nekomu pripravljeni izplačati povišico ali celo dediščino. Tako so govorice, da oseba dobro dela pod pritiskom, povečale možnosti za dodelitev ugodnosti na delovnem mestu, v primerjavi z govoricami o družinskih odnosih.
Vpliv govoric v različnih kulturah
Kljub različnim kulturnim vzorcem obstaja univerzalna psihologija pri tem, kako ljudje podeljujejo ugodnosti na delovnem mestu. Raziskave so namreč pokazale, da imajo govorice v vseh kulturnih okoljih vpliv na to, ali bodo osebe dobile določene ugodnosti. Tako govorice vplivajo na prejemanje ugodnosti na delovnem mestu v ZDA, Indiji in celo v Afriki.
Poznaš zgodovino tvojih najljubših krajev? Ti srce zatrepeta, ko vidiš zgodovinski spomenik in pomisliš, kako so nekoč živeli naši predniki? Verjetno si tudi velik oboževalec zgodovinskih knjig, ki slikajo preteklost in ohranjajo spomin na minule dogodke. Pa si že prebral spodnje knjige?
Atlas prazgodovinskega sveta
Če obožuješ čudovite ilustracije in te zanima razvoj življenja na Zemlji, je ta knjiga kot nalašč zate! V njej boš našel pregled razvoja življenja od izvora Zemlje in prvih preprostih oblik življenja pa do sodobnih ljudi. Vsako obdobje ima svoje poglavje in velik zložljiv zemljevid, poseben prostor pa je namenjen tudi prazgodovinskim kuščarjem.
Zgodovina je izredno fascinantna stvar. Razkriva nam zgodbe o davno preminulih kraljih in kraljicah, izgubljenih narodih in dosežkih človeštva. Kako je sploh nastala sodobna država in se razvila naša družba? Odgovore na ta vprašanja boš dobil v tej prelepo ilustrirani enciklopediji, ki ti bo dokazala, da zgodovina niti pod razno ni dolgočasna.
Kako si predstavljaš Zemljo? Kot velikansko snežno kepo? Planet, prekrit z morji lave? Ali kot svet, poseljen z dinozavri in drugimi nenavadnimi oblikami življenja? V tej čudovito ilustrirani knjigi boš raziskal zgodovino Zemlje in odpotoval v izginule pokrajine iz skoraj pozabljenih časov.
Priporočamo za: ljubitelje narave in prazgodovine.
Številni dogodki so zaznamovali našo preteklost, vse od vzpona človeštva do padca Berlinskega zidu. Ta bogato ilustrirana knjiga predstavlja 23 mejnikov človeške zgodovine, vse od ledene dobe pa tja do 20. stoletja.
Priporočamo za: vse, ki jih zanimajo predvsem ljudje in zgodovina človeštva.
Si kot otrok oboževal mitologijo? Potem moraš prebrati to osupljivo knjigo! Polna je zanimivih mitoloških bitij, kot sta zahodnoafriški pajk anansi, ki rad za šalo spreminja svojo podobo, in tanuki, prikupen, a nagajiv rakunasti pes iz japonskih legend. Katera je tvoja najljubša mitološka žival?
Priporočamo za: ljubitelje čarovnije in skrivnosti. Velika doza domišljije priporočena. 🙂
Frida se s svojimi prijatelji odpravi v Grčijo, zibelko zahodne civilizacije. Z zmajem Artujem Gajem nas bo popeljala skozi deželo antičnih templjev, gledališč in slovite grške mitologije. Spoznaj slavne bojevnike in neusmiljene bogove, poglej v svojo prihodnost v Delfiju in obišči slovito pesnico Sapfo.
Priporočamo za: ljubitelje grške mitologije in zgodovine.
Vse omenjene knjige najdeš pri založbi Morfemplus, ki ponuja več kot 500 različnih naslovov za različne starosti in okusov. Pokukaj na njihovo spletno stran in odkrij novo najljubšo knjigo!
Elon Musk je nedavno napovedal preimenovanje funkcije Super Follows v Subscriptions, ki bo uporabnikom omogočala naročanje na ekskluzivne vsebine.
Twitter z novostmi
Musk je v svojem tvitu zapisal, da bodo lahko uporabniki sledilcem zaračunavali ekskluzivno vsebino, vključno z dolgimi besedili, dolgimi videoposnetki in prostori samo za naročnike. Naročniki bodo dobili tudi posebne značke.
Apply to offer your followers subscriptions of any material, from longform text to hours long video!
Naročiti se je možno tudi na Elena Muska. Lastnik Twitterja je tvitnil, da ga bodo lahko tisti, ki se bodo nanj naročili za 4 dolarje na mesec, enkrat na nekaj tednov vprašali karkoli.
Once every few weeks, I will do an ask-me-anything for subscribers only
Milijarder je dodal, da Twitter ne bo obdržal nič denarja, ki ga bodo uporabniki zaslužili v naslednjih 12 mesecih, če odštejemo po njegovih besedah 30-odstotno dajatev, ki sta jo uvedla Apple in Google za iOS in Android.
Google je za Reuters povedal, da je Muskova trditev napačna, in dodal, da je lani znižal pristojbino za storitve za vse naročnine na Google Play s 30 odstotkov na 15.
Najnovejši poskus Twitterja, da bi pridobil več prihodkov, se je zgodil, ko je Musk nedavno v intervjuju z dopisnikom BBC News Jamesom Claytonom v oddaji Twitter Spaces dejal, da je podjetje zdaj »približno na pragu rentabilnosti«.
Odkar je Musk oktobra prevzel podjetje za družbene medije, je uvedel nove funkcije, kot je Twitter Blue, ki uporabnikom omogoča, da dobijo modro kljukico, če so plačali mesečno članarino. Prav tako je zmanjšal število zaposlenih za približno 80 odstotkov.
Ali bi planetu dejansko dobro delo ugašanje jedrskih elektrarn? Skoraj 20 odstotkov električne energije v Združenih državah Amerike se danes proizvede iz jedrske energije. ZDA imajo največjo jedrsko floto na svetu z 92 reaktorji, razpršenimi po vsej državi. Številne od teh elektrarn obratujejo že več kot pol stoletja in se približujejo koncu predvidene življenjske dobe.
Konec jedrske energije?
Politični odločevalci razpravljajo o tem, ali naj upokojijo starajoče se reaktorje ali okrepijo njihove strukture, da bi lahko še naprej proizvajali jedrsko energijo, ki je po mnenju mnogih nizkoogljična alternativa premogu, nafti in zemeljskemu plinu, ki segrevajo podnebje.
Raziskovalci tehnološkega inštituta Massachusettsa (MIT) pravijo, da je treba pri odločanju o prihodnosti jedrske energije upoštevati še en dejavnik: kakovost zraka. Poleg tega, da je jedrska energija vir z nizkimi emisijami ogljika, je relativno čista tudi z vidika onesnaževanja zraka, ki ga povzroča. Kako bi se spremenil vzorec onesnaženosti zraka brez jedrske energije in kdo bi občutil njene učinke?
Ekipa MIT se je s temi vprašanji ukvarjala v novi študiji, objavljeni v reviji Nature Energy. Pripravili so scenarij, po katerem bi se zaprle vse jedrske elektrarne v državi, in preučili, kako bi drugi viri, kot so premog, zemeljski plin in obnovljivi viri energije, pokrili nastale potrebe po energiji v celotnem letu.
Raziskovalci tehnološkega inštituta Massachusettsa (MIT) pravijo, da je treba pri odločanju o prihodnosti jedrske energije upoštevati še en dejavnik: kakovost zraka. Foto: abadonian iz iStock
Konec jedrskih elektrarn = večja onesnaženost
Njihova analiza je pokazala, da bi se onesnaženost zraka dejansko povečala, saj bi se viri premoga, plina in nafte povečali, da bi nadomestili odsotnost jedrske energije. To samo po sebi morda ni presenetljivo, vendar pa je ekipa to napoved podkrepila s številkami in ocenila, da bi imelo povečanje onesnaženosti zraka resne učinke na zdravje, kar bi v enem letu povzročilo dodatnih 5200 smrti zaradi onesnaženosti.
Če pa bo za oskrbo energetskega omrežja na voljo več obnovljivih virov energije, kar naj bi se zgodilo do leta 2030, se bo onesnaževanje zraka zmanjšalo, čeprav ne v celoti. Ekipa je ugotovila, da se tudi v tem scenariju, ki temelji na obnovljivih virih energije, onesnaženost zraka v nekaterih delih države še vedno nekoliko poveča, kar v enem letu povzroči 260 smrtnih primerov, povezanih z onesnaženostjo.
Ko so preverili, katere skupine prebivalstva so bile neposredno prizadete zaradi povečanega onesnaženja, so ugotovili, da so bile najbolj izpostavljene črnske ali afroameriške skupnosti – nesorazmerno veliko jih živi v bližini elektrarn na fosilna goriva.
Še ena raven k enačbi okoljskih zdravstvenih in družbenih vplivov
»To dodaja še eno raven k enačbi okoljskih zdravstvenih in družbenih vplivov, ko razmišljamo o ustavitvi jedrskih elektrarn, kjer se pogovor pogosto osredotoča na lokalna tveganja zaradi nesreč in rudarjenja ali dolgoročnih podnebnih vplivov,« pravi glavna avtorica Lyssa Freese, podiplomska študentka na oddelku za Zemljo, atmosferske in planetarne vede (EAPS) na MIT.
»V razpravi o ohranjanju jedrskih elektrarn v obratovanju kakovost zraka ni bila v središču te razprave,« dodaja avtorica študije Noelle Selin, profesorica na Inštitutu za podatke, sisteme in družbo (IDSS) in Oddelku za Zemljo, atmosferske in planetarne vede (EAPS) na MIT. »Ugotovili smo, da je onesnaženost zraka iz elektrarn na fosilna goriva tako škodljiva, da bo imelo vse, kar jo povečuje, na primer zaprtje jedrske elektrarne, znatne posledice, in to za nekatere ljudi bolj kot za druge.«
Konec jedrskih elektrarn = večja onesnaženost Foto: KE ZHUANG iz iStock
Prihodnja postopna ukinitev
Ko so v preteklosti zaprli jedrske elektrarne, se je zaradi tega povečala poraba fosilnih goriv. Leta 1985 je zaprtje reaktorjev v dolini Tennessee povzročilo povečanje porabe premoga, medtem ko je zaprtje elektrarne v Kaliforniji leta 2012 povzročilo povečanje porabe zemeljskega plina. V Nemčiji, kjer je bila jedrska energija skoraj v celoti ukinjena, se je sprva povečala poraba energije iz premoga, da bi zapolnila vrzel.
Ekipa MIT se je ob upoštevanju teh trendov spraševala, kako bi se odzvalo energetsko omrežje ZDA, če bi jedrsko energijo popolnoma ukinili.
»Želeli smo razmisliti o tem, kakšne spremembe se pričakujejo v energetskem omrežju v prihodnosti,« pravi Freese. »Vedeli smo, da se raba premoga zmanjšuje, in veliko je bilo že opravljenega dela, ki je preučevalo, kakšen vpliv bi to imelo na kakovost zraka. Nihče pa še ni preučil kakovosti zraka in jedrske energije, za katero smo prav tako opazili, da je v upadanju.«
V novi študiji je ekipa uporabila model razporejanja energije v omrežju, da bi ocenila, kako bi se ameriški energetski sistem odzval na ukinitev jedrske energije. Model simulira proizvodnjo vseh elektrarn v državi in deluje neprekinjeno, da bi uro za uro ocenil potrebe po energiji v 64 regijah po vsej državi.
Podobno kot na dejanskem trgu z energijo se model odloči za povečanje ali zmanjšanje proizvodnje elektrarne na podlagi stroškov: Elektrarne, ki v danem trenutku proizvajajo najcenejšo energijo, imajo prednost pri oskrbi omrežja pred dražjimi viri energije.
Ko so v preteklosti zaprli jedrske elektrarne, se je zaradi tega povečala poraba fosilnih goriv. Foto: Artush iz iStock
Potek modela
Ekipa je v model vnesla razpoložljive podatke o spreminjajočih se emisijah in stroških energije vsake elektrarne skozi celo leto. Nato so model izvajali po različnih scenarijih, vključno z energetskim omrežjem brez jedrske energije, osnovnim omrežjem, podobnim današnjemu, ki vključuje jedrsko energijo, in omrežjem brez jedrske energije, ki vključuje tudi dodatne obnovljive vire, ki naj bi jih dodali do leta 2030.
Vsako simulacijo so združili s kemijskim modelom ozračja, da bi simulirali, kako različne emisije vsake elektrarne potujejo po državi, in te sledi prekrili z zemljevidi gostote prebivalstva. Za prebivalce na poti onesnaževanja so izračunali tveganje prezgodnje smrti glede na stopnjo izpostavljenosti.
Odziv sistema
Njihova analiza je pokazala jasen vzorec: Brez jedrske energije se je onesnaženost zraka na splošno poslabšala, najbolj pa je prizadela regije na vzhodni obali, kjer so jedrske elektrarne večinoma skoncentrirane. Brez teh elektrarn je ekipa opazila povečanje proizvodnje v premogovnih in plinskih elektrarnah, kar je v primerjavi z osnovnim scenarijem povzročilo 5.200 smrti zaradi onesnaženja po vsej državi.
Izračunali so tudi, da bo več ljudi verjetno prezgodaj umrlo tudi zaradi podnebnih vplivov povečanja emisij ogljikovega dioksida, saj bo omrežje nadomestilo odsotnost jedrske energije. Podnebni učinki dodatnega dotoka ogljikovega dioksida bi lahko v naslednjem stoletju povzročili 160.000 dodatnih smrti.
»Če poskušamo o jedrskih elektrarnah razmišljati kot o delu energetskega sistema, moramo dobro premisliti, kako jih bomo umaknili iz obratovanja,« pravi Freese. »Ustavitev nečesa, kar samo po sebi nima neposrednih emisij, lahko še vedno povzroči povečanje emisij, saj se bo na to odzval sistem omrežja.«
»To lahko pomeni, da bomo morali uvesti še več obnovljivih virov energije, da bi zapolnili luknjo po jedrski energiji, ki je v bistvu vir energije z ničelnimi emisijami,« dodaja Selin. »V nasprotnem primeru se bo kakovost zraka zmanjšala, na kar nismo nujno računali.«
Brez jedrske energije se je onesnaženost zraka na splošno poslabšala. Foto: Thomas Rieger iz iStock
Znanstveniki na Metodističnem raziskovalnem inštitutu v Houstonu so zasnovali potencialno prelomno novo napravo za zdravljenje raka trebušne slinavke, ki je manjša od enega zrna riža. Rak trebušne slinavke je ena najbolj agresivnih oblik bolezni in ena najtežje ozdravljivih, vendar lahko ta nova naprava za vsaditev imunoterapijo dostavi neposredno v tumor. Avtorji študije so vsadek opisali v reviji Advanced Science.
Naprava za vsaditev, manjša od zrne riža
Avtorji študije so izumili, razvili in preizkusili implantibilno nanofluidno napravo za dostavo monoklonskih protiteles CD40 (mAb), obetavnega imunoterapevtskega sredstva, v trajnem nizkem odmerku prek nanofluidnega semena, ki se uvaja v zdravilo (NDES). Končni rezultat, opažen na mišjih modelih, je bil zmanjšanje tumorja pri štirikrat manjšem odmerku kot pri tradicionalnem sistemskem imunoterapevtskem zdravljenju. Preprosto povedano, naprava potrebuje manj zdravila za zmanjšanje rakavih tumorjev.
»Ena najbolj vznemirljivih ugotovitev je bila, da smo kljub temu, da je bila naprava NDES vstavljena le v enega od dveh tumorjev na istem živalskem modelu, opazili zmanjšanje tumorja brez naprave,« pravi doktorica Corrine Ying Xuan Chua, soavtorica in docentka za nanomedicino na akademskem inštitutu Houston Methodist, v sporočilu za medije. »To pomeni, da je lokalno zdravljenje z imunoterapijo lahko aktiviralo imunski odziv, ki je bil usmerjen proti drugim tumorjem. Dejansko je eden od živalskih modelov ostal brez tumorja še sto dni nadaljnjega opazovanja.«
Naprava za vsaditev, manjša od zrna riža, ki zmanjšuje tumorje raka trebušne slinavke. Foto: Houston Methodist on studyfinds
Zdravniki raka trebušne slinavke najpogosteje diagnosticirajo v napredovalni fazi
Raka je v napredovalni fazi veliko težje zdraviti. Natančneje, približno 85 odstotkov bolnikov ima ob diagnozi že metastatsko bolezen, kar pomeni, da se rak širi v druge dele telesa.
Raziskovalci Houstonske metodistične klinike trenutno proučujejo podobno tehnologijo nanofluidne dostave na Mednarodni vesoljski postaji. Grattonijev laboratorij za nanomedicino pri Houston Methodist se medtem osredotoča na vsadljive platforme na osnovi nanofluidike, namenjene nadzorovani in dolgoročni dostavi zdravil ter presaditvi celic za zdravljenje različnih kroničnih bolezni.
Imunoterapija je še posebej obetavna pri zdravljenju rakavih obolenj, ki se ne odzivajo na običajna zdravljenja. Ker pa imunoterapija vpliva na celotno telo, lahko povzroči tudi številne stranske učinke, ki so včasih dolgotrajni, če ne celo življenjski. Z uporabo te nove naprave, s katero se zdravljenje dostavi neposredno v tumor, lahko zdravniki zaščitijo preostalo telo bolnikov pred izpostavljenostjo strupenim zdravilom. To pa bo povzročilo manj stranskih učinkov, kar bo bolnikom z rakom omogočilo boljšo kakovost življenja.
»Naš cilj je spremeniti način zdravljenja raka. To napravo vidimo kot učinkovit pristop za prodiranje v tumor trebušne slinavke na minimalno invaziven in učinkovit način, kar omogoča bolj osredotočeno zdravljenje z uporabo manj zdravil,« pojasnjuje doktor Alessandro Grattoni, soavtor in predstojnik oddelka za nanomedicino na raziskovalnem inštitutu Houston Methodist.
Naprava NDES je sestavljena iz rezervoarja za zdravilo iz nerjavnega jekla z nanokanali, ki tvorijo membrano, ki omogoča trajno difuzijo pri sproščanju zdravila. Druga podjetja s področja medicinske tehnologije sicer ponujajo intratumoralne vsadke, ki sproščajo zdravila za zdravljenje raka, vendar so ti običajno v uporabi krajši čas. Avtorji študije so nanofluidno napravo zasnovali za dolgoročno nadzorovano in trajno sproščanje. S tem naj bi se izognili ponavljajočim se sistemskim zdravljenjem, ki pogosto povzročajo neželene stranske učinke.
Znanstveniki izvajajo dodatne laboratorijske raziskave, da bi ugotovili učinkovitost in varnost te tehnologije dostave. Raziskovalci pravijo, da si želijo, da bi v prihodnjih petih letih postala uporabna možnost za bolnike z rakom.
Dokumentarni filmi o živalih so priljubljeni že vrsto let. Te vrste filmov nas učijo o življenju živali in nas navdušujejo z njihovimi vedenji in interakcijami v naravnem okolju. Predstaviljamo ti nekaj najboljših dokumentarnih filmov o živalih.
Planet Zemlja – Planet Earth (2006)
Planet Earth je dokumentarna serija, ki prikazuje življenje na Zemlji in njenih različnih ekosistemih. Serija je postala priljubljena zaradi svojih neverjetnih posnetkov in izjemne naravne lepote. Serija se osredotoča na teme, kot so gore, reke, puščave in džungle. Zanimivi posnetki, ki prikazujejo živali v njihovem naravnem okolju, so naredili to serijo eno izmed najbolj priljubljenih dokumentarnih serij o živalih.
Planet Earth 2006 Trailer [HD]
Popotovanje cesarskega pingvina – March of the Penguins (2005)
March of the Penguins je dokumentarni film, ki prikazuje življenje pingvinov na Antarktiki. Film prikazuje pot, ki jo morajo pingvini prehoditi vsako leto, da bi se parili in vzgojili svoje mladiče. Film je znan po svojih neverjetnih posnetkih in ganljivi zgodbi o vztrajnosti in ljubezni do družine.
March of the Penguins Official Trailer #1 - (2005) HD
Orka – Blackfish (2013)
Blackfish je dokumentarni film o orki Tilikumu, ki je ubil trenerko v Seaworldu leta 2010. Film prikazuje življenje ork v ujetništvu in vpliv, ki ga ima ujetništvo na njihovo vedenje. Film je sprožil razprave o ujetništvu morskih sesalcev in je imel pomemben vpliv na spremembe v Seaworldu.
Blackfish Official Trailer #1 (2013) - Documentary Movie HD
Skriti zaliv – The Cove (2009)
The Cove je dokumentarni film, ki prikazuje lov na delfine v Japonskih vodah. Film prikazuje nezakonito lovljenje in pobijanje delfinov v zalivu Taiji. Film je sprožil številne proteste in kampanje proti lovu na delfine in je bil nagrajen z oskarjem za najboljši dokumentarni film leta 2009.
The Cove (2009) Official Trailer #1 - Documentary
Slonja kraljica – The Elephant Queen (2019)
The Elephant Queen je dokumentarni film, ki prikazuje življenje slonov v Keniji. Film prikazuje zgodbo o matriarhinji slonov, ki poskuša voditi svoje čredo skozi sušo. Film je znan po svojih neverjetnih posnetkih in zanimivih informacijah o življenju slonov.