Klemen Selaković, lastnik AIDEA Podkasta, se je v nedavni epizodi pogovarjal z umetno inteligenco. To ni bil pogovor, kakršnega je naredil profesor zgodovine, saj je Selaković šel še korak dlje.
Gost podkasta je bil ChatGPT
V epizodi AIDEA Podkasta #91 je bil gost umetna inteligenca ChatGPT, o katerem lahko zadnje čase veliko slišimo in najverjetneje bomo o njem še veliko slišali. Na začetku epizode lahko preberemo, da je sam »proces vključeval izvedbo tekstovnega pogovora z modelom ChatGPT, ki mu je sledil prevod v slovenski jezik, pregled s strani profesionalnega lektorja in na koncu priprava avdio oblike pogovora s pomočjo programa Synthesia.io in video avatarja umetne inteligence«.
Kako pa je celoten pogovor potekal, si poglej v spodnjem videu.
Filozofija smisla, lepote in človečnosti (ChatGPT) — AIDEA Podkast #91
Si predstavljate, da kavo premaga le voda? Vodo, ki je najpomembnejša tekočina za preživetje, pijemo najpogosteje. In takoj za njo – kavo! Omamni napitek ali pijača št. 1 na svetu! V proizvodnjo kave je vključenih več kot 50 držav sveta, kavo pa naj bi na celem svetu gojilo kar 25 milijonov kmetov! Kar 40 odstotkov kave pridelajo v Braziliji, sledita pa ji Kolumbija in Vietnam.
Ker je kava torej tako pomembna, je prav, da ji tudi mi, na Celjskem sejmu posvetimo čisto svoj sejem, ki ga imenujemo Festival kave Slovenija. In letos je že sedmi – pravljični. In kot takega smo ga nadgradili z drugimi butičnimi ponudbami, ki velikokrat pišejo skupno zgodbo s kavo. Spoznali bomo slovenske ginarje (mmm, koktajli iz gina in kave so naravnost božanski), pa tudi ponudnike slaščic, čajev in butičnih vin.
Na Celjskem sejmu želimo s Festivalom kave Slovenija posvetiti pozornost novim trendom pri pripravi in pitju kave, jih ponesti med množico ljudi, obiskovalcev, ustvariti zahtevnejše potrošnike. Festival kave bo pisal tudi zgodbo butičnih okusov, ki vam jih bodo pričarali ponudniki čajev, domačega sladoleda in kavnih sladic, baklave, čokoladnih izdelkov, gina, temnega piva s kavo in lešniki, vin in še in še.
Festival bo strokoven, poljuden, poučen, predvsem pa prežet z novitetami. Partnersko sodelovanje z Združenjem Specialty kave Slovenija, predavanja, Ulica pražarjev, Kavno mesto z DJ-jem, tekmovanje, predstavitev opreme, zgodba čajev, slaščic, vina, piva, žgane pijače v povezavi s kavo. Kavnih zgodb je veliko. In vse bodo na 7. Festivalu kave.
Želeli boste delček tega prenesti v domačo kuhinjo.
In čisto za konec:
Ali ste vedeli?
dlje kot se kavna zrna pražijo – bolj zdrava so, a kava postaja tudi bolj grenka
da kava robusta vsebuje več kofeina kot arabica
da lahko pričakujemo, da bo cena kave naraščala
da če kavna zrna samo vonjate, bodo ta v možganih sprožila odziv, zaradi katerega se boste takoj počutili bolj živahne in manj neprespane
da če kavo spijete, traja okoli petnajst minut, da pride kofein do možganov
da vsako leto spijemo več kot 400 milijard skodelic kave
da za pripravo ene skodelice kave potrebujemo približno 42 kavnih zrn
da naj bi bili Nizozemci tisti, ki spijejo največ kave na prebivalca, in sicer 8,3 kilograma. Sledita Finska s 7,8 in Švedska s 7,6 kg.
Pridružite se nam na tridnevnem Festivalu kave Slovenija med 17. in 19. marcem.
Sejem poteka v okviru pomladnih sejmov, kjer se hkrati predstavi Festival kave Slovenija, sejem Dnevi lovstva, sejem Dnevi ribištva, sejem Altermed & Green Vita in ApiSlovenija.
Novi semester je tu in za nekatere ta predstavlja še več stresa kakor izpitno obdobje. Zaradi pritiska, ki ga povzročajo učna uspešnost, družabno življenje in obšolske dejavnosti, zlahka postanemo preobremenjeni in izgoreli. Zato je pomembno, da imaš na voljo učinkovite tehnike sproščanja, s katerimi lahko umiriš svoje misli in zmanjšaš raven stresa. Kako si lahko pomagaš?
Globoko dihanje
Ena od najpreprostejših in najučinkovitejših tehnik sproščanja je globoko dihanje. Za vadbo globokega dihanja poišči miren prostor, kjer te nihče ne bo motil. Sedi ali lezi v udoben položaj in globoko vdihni skozi nos ter pljuča napolni z zrakom. Dih zadrži za nekaj sekund, nato pa počasi izdihni skozi usta. Ta postopek večkrat ponovi in se osredotoči na občutek, kako dih vstopa in izstopa iz telesa. Ta tehnika lahko pomaga zmanjšati stres in spodbuja sprostitev.
Ta tehnika vključuje napenjanje in sproščanje različnih mišičnih skupin v telesu. Najprej za nekaj sekund napni mišice, nato pa sprosti napetost in dovoli, da se mišična skupina sprosti. Premakni se skozi vse mišične skupine v telesu, začni s stopali in se povzpni do glave. Ta tehnika lahko pomaga pri sproščanju napetosti in spodbuja sprostitev.
Vizualizacija vključuje uporabo domišljije za ustvarjanje miselne slike, ki spodbuja sprostitev. Lahko si na primer predstavljaš, da si v mirnem okolju, na primer na plaži ali v gozdu. Osredotoči se na podrobnosti prizora in uporabi vse čute, da bo vizualizacija čim bolj živa. Ta tehnika lahko pomaga zmanjšati stres in spodbuja sprostitev.
Pri meditaciji se osredotoči na sedanji trenutek, ne da bi presojal ali odvračal pozornost. Poišči miren prostor za sedenje ali ležanje in se osredotoči na dihanje. Ko misli odidejo, pozornost nežno vrni na dihanje. Ta tehnika lahko pomaga zmanjšati stres ter izboljša zbranost in koncentracijo.
Joga je telesna in duševna praksa, ki vključuje dihalne tehnike, meditacijo in telesne položaje. Mnogi študenti menijo, da je joga učinkovit način za zmanjševanje stresa in spodbujanje sprostitve. Obstajajo številni studii joge in spletni tečaji, ki so namenjeni posebej študentom, zagotovo se kaj dobi tudi v sklopu tvoje univerze.
Obvladovanje stresa je pomemben del študentskega življenja. Z izvajanjem sprostitvenih tehnik, kot so globoko dihanje, progresivno sproščanje mišic, vizualizacija, meditacija in joga, lahko zmanjšaš raven stresa in izboljšaš svoje splošno počutje. Pomembno je, da najdeš tehniko, ki ti najbolj ustreza, in da sprostitev postane redni del tvoje rutine.
Ko vidite popolne fotografije domov drugih na družbenih omrežjih, gotovo pomislite, »kako za vraga najdejo čas, da so njihovi domovi kot iz škatlice?«. Zelo dobro veste, kako težko je. Kljub dobrim namenom zato pogosto obupate. Zakaj bi se trudili, ko ste že v štartu obsojeni na neuspeh? Pa je to res? Pravzaprav ni.
Tesnoba, ker stvari niso takšne, kot si želite, je pogosta »bolezen« sodobnosti. Toda, ali ste vedeli, da urejen in čist dom pomaga, da se tudi vaš um počuti čist in organiziran, kar v veliki meri zmanjša tesnobnost? Pazite le, da se ne ujamete v začarani krog in v želji po čistem domu žrtvujete pomembne dobrine. Čas, ki ga namenite otrokom, partnerju, prijateljem ali sebi. Ni odveč pripomniti, da so pogoj organiziranost in ustvarjene rutine. Ne čistite in ne pospravljate samo takrat, ko je umazano in razmetano, temveč sproti, kajti tako boste porabili za opravila, ki se jih nihče pretirano ne veseli, manj časa. Še enega načela se je pametno držati »kot pijanec plota«. Najprej se lotite naloge, ki vam gre najbolj na živce, ali se je najbolj branite.
Ničesar vam ne bo treba žrtvovati in življenje bo lažje, če boste upoštevali preproste nasvete učinkovitega čiščenja in se ne boste otepali uporabe sodobnih pametnih naprav. Takšni so vsestranski in izredno učinkoviti robotski sesalniki iRobot Roomba.
Postavite si časovne omejitve
Ko začnete telovaditi, ste polni navdušenja, zato vztrajate, dokler gre. Ne ravno dolgo. Prej ali slej bo telo izgorelo in dober namen bo zvodenel. Drugo je, če se odločite in se tega tudi držite, da vsak dan za vadbo porabite natančno dvajset minut. Preprosto boste to počeli iz dneva v dan. Postalo bo rutina. Podobno je s čiščenjem. Dom razdelite na področja in v obdobju enega tedna vsak dan namenite 15 minut za čiščenje enega.
Primerna območja, na katera razdelite dom, so kuhinja, kopalnice, dnevna soba, spalnice, igralnica, pralnica in garaža. Seznam se vam morda zdi dolg, toda ne pozabite, da v vsakem prostoru na dan preživite le četrt ure. Kar je popolnoma izvedljivo.
Ko delo postane rutina in vam obenem ne ukrade preveč časa, ga izvajate učinkovito in hitro najdete izdelke, ki so vam v pomoč. Ko zaključite 15-minutno pospravljenje sobe, ki je tisti dan na vrsti, čiščenje in morda tudi brisanje tal prepustite robotskemu sesalniku iRobot Roomba Combo j7. Toda ker njegovo delo časovno ni omejeno in ker prepozna predmete na tleh, ni nobenih preprek, da ne bi sesal in brisal čisto vsak dan. Brezmadežna tla dajejo videz urejenega doma, medtem ko dejstvo, da robot dela vsak dan, prisili stanovalce, da ne puščajo svojih stvari ležati na tleh.
Čistilne pripomočke imejte na dosegu roke
Znano je, da pogosteje odlašamo z delom za računalnikom, če ta ni prižgan. Verjetnejše je tudi, da se pospravljanja ne boste lotili, če boste prej morali poiskati pripomočke in čistila. Imejte jih torej organizirane in vedno pri roki. Enako je z robotskim sesalnikom. Čeprav omogočajo zagon na daljavo, razmišljanje, da ga boste zagnali, ko pridete v službo, ne zdrži vode. Nanj boste pozabili tisti hip, ko boste z avtomobilom zapeljali z domačega dvorišča. Zaradi tega imajo robotski sesalniki Roomba funkcijo oblikovanja urnika delovanja. Splača se jo uporabiti. Nastavite ga, da vsak delovni dan sesa ob točno določeni uri, ko nikogar ni doma, medtem ko ga med prostimi dnevi vedno lahko zaženete po potrebi.
Robotski sesalnik iRobot Roomba lahko povežete z Googlovim digitalnim pomočnikom ali Applovo pomočnico Siri ter ga upravljaje z glasom. Pokličite ga z njegovim imenom in odzval se bo na vaš glas.
Ko robot prvič naredi tloris prostora, si vzemite nekaj časa, da ga uredite, oblikujete scenarije uporabe in v primeru modelov Roomba i7, s9 in j7 označite površine, kamor bodisi robot ne sme ali želite, da občasno čisti le tam. Po kosilu pod in okoli jedilne mize in po tleh kuhinje. Pametno je to narediti, da lahko scenarije delovanja uporabite, ko jih potrebujete, saj močno izboljšajo učinkovitost čiščenja.
Izberite orodja, ki nudijo prihranek časa
Kakšen smisel ima sesanje, če določene površine vsaj občasno tudi ne pobrišete? Ne prav velikega, a hkrati vas ravno tako moti, da morate isto površino dvakrat očistiti. Najprej z enim in nato še z drugim čistilnim pripomočkom. Vsak pripomoček ali naprava, ki sočasno opravlja več funkcij, je zatorej več kot dobrodošla. S kombiniranim robotskim sesalnikom iRobot Roomba Coomba j7+ si povrnete dragocen čas in hkrati avtomatizirate sesanje in brisanje tal. Ker mu je dodana priključna postaja s funkcijo praznjenja koška, vas razbremeni še tega dela.
Polnilno postajo s samodejno funkcijo praznjenja koška imajo tudi nekateri drugi robotski sesalniki podjetja iRobot. Pravzaprav vsi z znakom »+« v svojem imenu. Dejali smo, da moramo organizirati čas, čiščenje doma preoblikovati v rutino in se znebiti vseh opravil, ki nam kradejo dragocen čas. Eno od teh je praznjenje koška po vsakem sesanju. Vsake toliko pa boste vseeno morali očistiti, zato je odlična novica, da ima večina sesalnikov Roomba pralni košek.
Z organizacijo svojega časa, oblikovanjem dobrih rutin in izrabo vseh pripomočkov, ki jih nudijo sodobne tehnologije, med katerimi so robotski sesalniki na vrhu lestvice želja, boste dosegli, da bo dom vedno urejen ter vam obenem čiščenje in pospravljanje ne bo vzelo preveč časa. Poskusite in se prepričajte, da je to res.
Portal zVem, ki je postal izjemno razširjen v času epidemije koronavirusa, je prejel večjo oblikovno in vsebinsko prenovo. Na portalu lahko pacienti pregledujejo svoje dokumente, naročila, bolniške liste, recepte in še kaj.
Prenovljen portal in aplikacija zVEM
Ministrstvo za zdravje je ponosno oznanilo novico, da je portal zVem prenovljen. V naslednjih dneh bo v dokumente vključena tudi Osebna kartica zdravil za paciente, ki so jo oziroma jo bodo prejeli ob odpustu iz bolnice ali pa jo bodo osvežili v lekarni ob zamenjavi zdravila. Prav tako se bo v naslednjih mesecih število funkcij na portalu in v mobilni aplikaciji dopolnjevalo. Med novosti spada predvsem obveščanje uporabnikov mobilne aplikacije o novem izvidu, receptu, napotnici, terminu naročila in bolniškem listu z obvestili mobilne aplikacije na pametnih telefonih.
Psihologi z Univerze v Iowi so v novi raziskavi preučevali delovanje golobjih možganov in njihovo podobnost umetni inteligenci. Golobom so za reševanje dali zapletene teste, pri katerih razmišljanje z uporabo logike in sklepanja, ni bilo v pomoč. Namesto tega so si golobi na podlagi poskusov in napak sčasoma lahko zapomnili dovolj scenarijev v testu, da so dosegli skoraj 70-odstotno natančnost.
Princip poskusov in napak, ki so jih raziskovalci opazili pri golobih, lahko enačimo z umetno inteligenco, ki za prepoznavanje predmetov in vzorcev uporabljajo isto metodologijo. Seveda pa računalniki zaradi svojega ogromnega pomnilnika daleč presegajo vse, kar si lahko zamislijo golobji možgani.
Golobe testirali s prikazovanjem dražljajev
Ed Wasserman, profesor eksperimentalne psihologije na Oddelku za psihološke in možganske vede na Univerzi v Iowi, je skupaj z ekipo psihologov vsakemu testnemu golobu prikazal dražljaj. Ta se je moral s kljukanjem gumba na desni ali levi odločiti, kateri kategoriji ta dražljaj pripada. Kategorije so vključevale širino črte, kot črte, koncentrične obroče in razdeljene obroče. Pravilen odgovor je prinesel priboljšek, napačen odgovor pa ni prinesel ničesar.
Dražljaji so bili posebni – niso bili podobni drug drugemu in se nikoli niso ponovili. Zato so si golobi, da bi opravili nalogo, morali zapomniti posamezne dražljaje ali območja, kjer se dražljaji pojavijo.
Vsak od štirih poskusnih golobov je na začetku pravilno odgovarjal približno polovico časa. Toda v stotinah testov so svoj rezultat na koncu izboljšali na povprečno 68 %.
Večino živalskih vrst uporablja asociativno učenje – kaj pa umetna inteligenca?
Raziskovalci so poskušali razločiti dve vrsti učenja. Prvo, deklarativno učenje, temelji na uveljavljanju razuma na podlagi niza pravil ali strategij. Drugo, asociativno učenje, pa se osredotoča na prepoznavanje in vzpostavljanje povezav med predmeti ali vzorci. Večino živalskih vrst uporabljajo asociativno učenje, a le nekatera izbrana bitja – med drugim delfini in šimpanzi – naj bi bila sposobna deklarativnega učenja.
Ugotovili so, da tako umetna inteligenca kot golobi uporabljata asociativno učenje, ki ga dojemamo kot togega in nezahtevnega. Vendar pa je ravno razmišljanje na osnovni ravni tisto, ko je golobom omogočilo, da so na koncu uspešno dosegli rezultate. Wasserman vidi paradoks v tem, kako se gleda na asociativno učenje – ljudje s(m)o namreč navdušeni nad umetno inteligenco, ki dela neverjetne stvari z uporabo učnega algoritma, vendar konec koncev deluje podobno kot golobji možgani.
Svetu grozi, da bo zašel v podnebno zanko, ki bo povzročila pogubo. V novem poročilu o svetu je zapisano, da bi samo spopadanje z vse hujšimi posledicami podnebne krize lahko odvračalo sredstva in pozornost od prizadevanj za zmanjšanje emisij ogljika, kar bi razmere še poslabšalo.
Škoda globalnega segrevanja
Škoda, ki jo povzroča globalno segrevanje po vsem svetu, je vse bolj očitna, odpravljanje posledic podnebnih nesreč pa že zdaj stane milijarde dolarjev. Poleg tega lahko te nesreče povzročijo kaskadne težave, vključno z vodno, prehransko in energetsko krizo ter povečanimi migracijami in konflikti, kar vse izčrpava vire držav.
Raziskovalci Inštituta za raziskovanje javnih politik (IPPR) in Chatham House so povedali, da je trenutni primer vpliva podnebne krize, ki otežuje prizadevanja za zmanjšanje emisij in druge ukrepe, razprava o tem, ali je še mogoče zadržati dvig globalne temperature pod 1,5 °C, kar je mednarodni cilj.
Tisti, ki trdijo, da je 1,5 °C še vedno mogoče doseči, tvegajo, da se bo ohranilo samozadovoljstvo, da je današnje počasno ukrepanje zadostno, pravijo raziskovalci, medtem ko tisti, ki trdijo, da to ni mogoče, podpirajo fatalizem, da je zdaj mogoče storiti le malo, ali skrajne pristope, kot je geoinženiring.
Trenutni primer vpliva podnebne krize, ki otežuje prizadevanja za zmanjšanje emisij in druge ukrepe, je razprava o tem, ali je še mogoče zadržati dvig globalne temperature pod 1,5 °C, kar je mednarodni cilj. Foto: Weeraa iz iStock
Izogniti bi se morali podnebni zanki
Raziskovalci menijo, da bi se morali politiki izogniti usodni zanki, če bi se bolj pošteno zavedali velikih tveganj, ki jih prinaša podnebna kriza, vključno z grozečo možnostjo prelomnih točk ter velikim obsegom gospodarske in družbene preobrazbe, ki je potrebna za odpravo globalnega segrevanja. To bi bilo treba združiti s pripovedovanjem o velikih koristih, ki jih prinašajo podnebni ukrepi, in zagotavljanjem poštenega izvajanja politik.
»Žal smo vstopili v novo poglavje podnebne in ekološke krize,« je dejala Laurie Laybourn, strokovna sodelavka pri IPPR. »Lažna vojna se bliža koncu in resnične posledice nas zdaj postavljajo pred težke odločitve. Zagotovo se lahko usmerimo v bolj trajnosten in pravičnejši svet. Vendar je ključnega pomena, da znamo krmariti skozi pretrese in se hkrati osredotočiti na to, kako se izogniti nevihti.«
V poročilu je navedeno: »Posledice (podnebne) krize odvračajo pozornost in vire od odpravljanja njenih vzrokov, kar vodi k višjim temperaturam in ekološki izgubi, ki nato povzročijo hujše posledice, kar preusmeri še več pozornosti in virov, in tako naprej.«
Opozorjeno je, da na primer afriško gospodarstvo zaradi vse hujših učinkov globalnega segrevanja že izgublja do 15 odstotkov BDP na leto, kar zmanjšuje sredstva, potrebna za podnebne ukrepe, in poudarja potrebo po podpori razvitih držav, ki izpuščajo največ ogljikovega dioksida.
Afriško gospodarstvo zaradi vse hujših učinkov globalnega segrevanja že izgublja do 15 odstotkov BDP na leto. Foto: eric1513 iz iStock
Raziskovalci so zaskrbljeni
»Najbolj me skrbi, da ne upoštevamo kaskadnih tveganj za družbe,« je dejala Laybourn. »Ne gre le za velike nevihte, ki uničujejo mesta, temveč za posledice, ki se širijo po naših globaliziranih sistemih. Za Združeno kraljestvo ni nujno, da bodo največji problem sami stroški odzivanja na nesreče. Morda se bo moralo hkrati spopadati s šokom zaradi cen hrane in ponovnim vzponom nativizma, pri čemer bo moralo izkoristiti strahove pred tako imenovanimi podnebnimi begunci.«
Laybourn je še dejala, da so pripovedi, ki se uporabljajo za opisovanje razmer, zelo pomembne. Povedala je, da »na primer okolju prijaznejši promet ne pomeni zgolj prehoda na električna vozila, temveč boljši javni promet in preoblikovana mesta, ki ljudem omogočajo, da so bližje delovnim mestom, izobraževanju in zdravstvenemu varstvu, ki jih potrebujejo. To pa je pomenilo ponovno oceno proračunov in davkov lokalnih oblasti za izvajanje sprememb. Nepravičnost podnebne politike bi povzročila pogubno zanko, saj bi ljudje zavrnili potrebo po zelenem prehodu, če bi menili, da se jim vsiljujejo spremembe, ki si jih ne morejo privoščiti. Vendar če je v središču stvari pravičnost, se lahko namesto tega ustvari ugoden krog, če ljudje spoznajo, da bo prehod na toplotno črpalko in boljšo izolacijo zanje boljši ne glede na podnebno krizo.«
»Najbolj me skrbi, da ne upoštevamo kaskadnih tveganj za družbe,« je dejala Laybourn. Foto: D. Talukdar iz iStock
Napredek pri podnebnih ukrepih mora biti odporen na težave
Ključnega pomena je tudi, da je napredek pri podnebnih ukrepih odporen na težave, ki jih povzročajo podnebni vplivi. »Sem velika privrženka državljanskih skupščin, saj če imajo ljudje občutek, da imajo vlogo pri sprejemanju odločitev, je bolj verjetno, da bodo ohranili svojo podporo tudi v prihodnosti, ko se bodo pretresi začeli stopnjevati. To so trenutki, ko se dejansko izboljšamo,« je dejala Laybourn, za razliko od krize leta 2008 in pandemije Covida.
Bob Ward z Granthamovega raziskovalnega inštituta za podnebne spremembe na Londonski šoli za ekonomijo je dejal: »To poročilo upravičeno poudarja kritično točko, ki smo jo dosegli, in sicer vse večjo verjetnost, da se bo globalna temperatura dvignila za več kot 1,5 °C. To ne pomeni, da bi morali opustiti cilj. Naš glavni cilj mora biti še vedno radikalno zmanjšanje emisij, da bi se izognili prekoračitvi 1,5 °C, vendar moramo zdaj razmisliti tudi o tem, kaj se bo zgodilo, če nam še naprej ne bo uspelo. To bo pomenilo, da bomo morali ponovno znižati temperature in vlagati v možnosti geoinženiringa, kot sta odstranjevanje ogljikovega dioksida in celo upravljanje sončnega sevanja. To pa pomeni tudi, da bomo morali veliko več porabiti za odpravljanje podnebne škode, kar bo otežilo prehod v trajnostni, vključujoč in odporen svet.«
Ključnega pomena je tudi, da je napredek pri podnebnih ukrepih odporen na težave, ki jih povzročajo podnebni vplivi. Foto: Bianca Neacsu iz iStock
Pred dobrim mesecem je Netflix potrdil govorice – prihaja tretja sezona priljubljene serije Outer Banks! Deset epizod nove sezone bo na Netflixu premierno na ogled ta četrtek, 23. februarja.
Serija Outer Banks se vrača
Po tem, ko jim v prejšnji sezoni ni uspelo dobiti zlatega križa od Cameronovih, se je skupina prijateljev (Pogues) izkrcala na zapuščenem karibskem otoku. Tam nekaj časa uživajo v brezskrbnem življenju ter si dneve krajšajo z ribolovom in plavanjem. Vendar pa se stvari hitro spremenijo. V novi sezoni se odpravljajo na največji lov za zakladom doslej. Tokrat jih bo iskanje vodilo v El Dorado, izgubljeno mesto zlata. Ustvarjalci serije Jonas Pate, Josh Pate in Shannon Burke pravijo, da se prijatelji zavedajo, da so bile njihove pustolovščine v prvih dveh sezonah le uvod v najstarejši lov za zakladom
V glavnih vlogah so ponovno John B (Chase Stokes), Sarah (Madelyn Cline), Kiara (Madison Bailey), Pope (Jonathan Daviss), JJ (Rudy Pankow) in Cleo (Carlacia Grant), najnovejša članica njihove skupine.
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani se lahko pohvali z Zvočno knjižnico. Ljubljanska fakulteta je odprla zvočno knjižnico, ki jo lahko najdemo na spletni strani.
Zvočna knjižnica Filozofske fakultete
Zvočna knjižnica Filozofske fakultete predstavlja zbirko vseh jezikov, ki se trenutno poučujejo na fakulteti. Tako sodobni kot klasični in drugi strani jeziki. Tako njihove različice, zemljepisne ali časovne. Za vsak jezik je na voljo posnetek prebranega besedila. Spremlja ga datoteka z besedilom v izvirniku in prevodom ter prepisom v latinico, če gre za besedilo z nelatinično pisavo. V tem trenutku je na voljo več kot 80 enot.
Besedila, ki jih najdeš v Zvočni knjižnici, so prebrali visokošolski učitelji oziroma lektorji, ki jezik poučujejo. »S tem je filološko jedro Filozofske fakultete UL dobilo imeniten portal za promocijo izjemnih kompetenc, ki jih fakulteta premore na področju jezikovnega poučevanja. Celó v srednjeevropskem prostoru je namreč malo univerz, ki bi se uspele ponašati s strokovnjaki za takó zavidljivo število jezikov. Vabljeni k poslušanju in eventuelnemu vzporednemu branju priloženih besedil,« so zapisali pri Filozofski fakulteti.
Zvočna knjižnica Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Foto: on ff.uni-lj
Zvočno knjižnico Filozofske fakultete najdeš na njihovi spletni strani. V podzavihku Leto jezikov boš našel tudi Zvočno knjižnico FF in potovanje se lahko prične.
Organizacijsko kulturo oblikujejo vrednote, obnašanje in stališča, ki opredeljujejo organizacijo in njene zaposlene. Nanjo vpliva več dejavnikov – zgodovina podjetja, velikost in struktura organizacije, njeno vodstvo in tudi industrija, v kateri deluje. Močna korporacijska kultura lahko ustvari pozitivno delovno okolje, izboljša zadovoljstvo zaposlenih in spodbuja večjo uspešnost in rezultate.
Ko je organizacijska kultura v sozvočju s poslanstvom in vrednotami podjetja, to spodbudi uspešnost in podjetju pomaga doseči cilje, saj so pričakovana obnašanja in ustaljene prakse poenotene s postavljenimi cilji. Kultura vpliva tudi na ugled podjetja in mu lahko pomaga pri razlikovanju podjetja od njegovih konkurentov. Prav tako pa vpliva tudi na ugled podjetja kot delodajalca. Pozitivna in spodbudna kultura izboljša zadovoljstvo zaposlenih, poveča predanost organizaciji in zmanjša fluktuacijo. Obenem je tudi privlačen dejavnik za potencialne zaposlene ter lahko pomaga podjetju pritegniti in obdržati najboljše talente.
Znotraj podjetja pa se lahko pojavijo tudi obnašanja in prakse, ki negativno vplivajo na organizacijsko kulturo. Poimenujemo jih lahko kar “ubijalci korporativne kulture”. Za podjetja je ključnega pomena, da jih znajo zgodaj prepoznati, se z njimi soočiti in jih odpraviti. Eno izmed večjih groženj predstavlja mikromanagement, o katerem v zadnjem času veliko slišimo. O tem, kaj mikromanagement sploh je, kako se kaže ter kako se mu lahko upremo, smo poklepetali z Danijem Polajnarjem, direktorjem TBA akademije.
Pretiran nadzor, ki daje občutek nezaupanja
»Mikromanagement je slog vodenja, za katerega je značilna visoka stopnja nadzora in natančno spremljanje dela podrejenih s pogostim in prekomernim preverjanjem in vmešavanjem. Vodja pozorno nadzoruje in usmerja delo svojih sodelavcev, namesto da bi naloge delegiral in jim dovolil, da delo opravijo sami. Ta slog vodenja zaposlenim jasno sporoča, da jim vodja ne zaupa in posledično privede do nižje morale in motivacije med zaposlenimi ter zaduši ustvarjalnost in inovativnost,« je povedal Dani Polajnar. Poudaril je, da je nova realnost tudi vodje postavila pred nove izzive in vsak se je znašel po svoje. »Delo na daljavo je močno izpostavilo promblematiko (ne)zaupanja v korporacijah. Precej skrajen način nadzorovanja, s katerim smo se srečali na eni izmed delavnic za vodje, je bil primer vodje, ki je od svojih zaposlenih zahtevala, da imajo med delovnikom ves čas prižgane kamere, da je lahko videla, ali “res delajo”. Torej so se ob 8:00 vsi člani tima povezali na MS Teams in imeli prižgane kamere do 16:00, ko so zaključili z delom,« opisuje g. Polajnar.
Delati napake je povsem človeško in najbrž si vsi želimo napredovati, postajati vse boljši in v tem procesu prepoznavati ter odpravljati svoje napake. Poglejmo, ali se v vas skriva mikromanager.
Znaki, da ste (morda) mikromanager:
Imate težave z delegiranjem nalog in raje vse naredite sami. Ko enkrat postanete vodja, se vaše delo popolnoma spremeni. Vaša naloga ni več opravljanje vseh nalog, temveč ustvariti čimbolj optimalno okolje, v katerem bodo ljudje lahko dali kar največ od sebe in razvijali svoje potenciale.
Podrejenim pogosto podate predloge in nasvete, tudi ko ne vprašajo zanje. Nezaželeni nasveti – tudi kadar so dobronamerni – so pogosto slabo sprejeti in lahko zaposlenim dajo občutek, da jim ne zaupate oz. dvomite v njihove sposobnosti. Morda boste s tem zatrli njihovo kreativo in proaktivnost, saj bodo dobili vtis, da morajo delovati skladno z vašo dobronamerno usmeritvijo.
Imate dolg seznam odločitev, ki jih morate sprejeti.
Sprejemanje odločitev je del vodenja. To pa še ne pomeni, da mora vsako najmanjšo odločitev sprejeti vodja. Poglobljen pregled vsake točke lahko demotivira vašo ekipo in predstavlja ozko grlo pri napredku. S predajanjem določenih sprejemanj odločitev vaši ekipi boste članom tima vsekakor sporočili, da jih cenite ter zaupate v pravilnost njihovih odločitev.
Pogosto preverjate zaposlene in njihovo delo ter se ubadate z najmanjšimi podrobnostmi. Raje kot na proces se osredotočite na rezultate. Jasno sporočite želene rezultate, nato pa pustite zaposlenim, da se odločijo, kako naprej. Če boste bdeli nad vsakim korakom, bodo zaposleni hitro dobili vtis, da jim ne zaupate oz. dvomite v njihovo kompetentnost.
Želite biti vključeni v vse vidike projekta. Dobro je, če se pridružite projektom, da postavite okvir in dobite povratne informacije, ko je nekdo v projektu nov. A ko zaposleni rastejo, naj raste tudi vaše zaupanje do njih – če vas ne potrebujejo, se umaknite. Vsak pa bo rad slišal, da so mu vaša vrata odprta v primeru dilem ali vprašanj, ki bi se utegnila pojaviti.
Kako lahko izboljšate svoje vodenje?
Delegirajte naloge sodelavcem in jim dovolite, da prevzamejo lastništvo nad svojim delom. To vam bo pomagalo, da se osredotočite na bolj strateške naloge. Uspehi, ki jih bodo zaposleni dosegli, bodo tako plod sodelovanja in njihovega dela. Na svoje dosežke pa smo ponavadi najbolj ponosni.
Postavite jasna pričakovanja in svojim podrejenim zagotovite potrebna sredstva in podporo za učinkovito opravljanje nalog.
Osredotočite se na rezultate, ki jih dosegajo sodelavci, namesto na to, kako jih dosegajo. Ljudje smo različni in od točke A do točke B vodi več pravih poti.
Spodbujajte neodvisnost sodelavcev pri sprejemanju odločitev in prevzemanju odgovornosti za svoje delo, namesto da se nenehno vmešavate. Verjemite, da bodo cenili občutek prostih rok in zaupanja, ki ga bodo dobili z vaše strani.
Sodelavcem podajajte redne povratne informacije o njihovi uspešnosti, tako pozitivne kot konstruktivne, da jim pomagate pri rasti in razvoju. Vsakdo rad sliši pohvalo in včasih moramo slišati tudi konstruktivno kritiko, a nikar ne bodite eden tistih, ki dobro opravljeno delo jemlje za samoumevno, ob negativnih odstopanjih pa za to sliši celoten tim. Napake so možnost za učenje, izkoristite jih in postanite še boljši.
Tudi vi kot vodja bodite odprti za povratne informacije in pripravljeni spremeniti svoj stil vodenja, če je to potrebno.
