Ameriška komisija za varnost potrošniških izdelkov (US Consumer Product Safety Commission) je začela z uporabo memov na Twitterju, s katerimi svoje sledilce opozarja in jim daje uporabne ter hkrati zanimive nasvete.
Komisija svoja sporočila predstavlja na drugačen način
Ameriška komisija za varnost potrošniških izdelkov varuje javnost pred nerazumnimi tveganji resnih poškodb ali smrti zaradi več tisoč vrst potrošniških izdelkov, ki so v njeni pristojnosti, vključno z izdelki, ki predstavljajo požarno, električno, kemično ali mehansko nevarnost ali lahko poškodujejo otroke.
Na družbenem omrežju Twitter omenjena komisija objavlja vrsto memov. Eden od tvitov opozarja sledilce, kako rezati avokado, brez da bi se poškodovali.
Študentsko delo v tujini je vedno eden izmed ciljev vsakega študenta in študentk. Kaj pa raziskovalno delo v tujini preko katerega lahko razširiš svoj akademski svet? Na srečo je bil objavljen nov razpis, ki ga je tokrat objavila Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF). V nadaljevanju prispevka najdeš vse informacije o razpisu.
Razpis raziskovalnega dela v tujini
Razpis za ASEF štipendijski program Raziskovanje v tujini 2023. Gre za triletni program, ki nadarjenim slovenskim študentom omogoča opravljanje 10-tedenskega raziskovalnega obiska ZDA, Kanade, Združenega Kraljestva in držav Evropske unije. Raziskovalni obisk poteka pod mentorstvom slovenskega profesorja na najboljših univerzah in raziskovalnih ustanovah omenjenih območij in držav.
Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) predstavlja široko mrežo nadarjenih posameznikov, ki omogočajo grajenje skupnost raziskovalcev in voditeljev. Stremijo k odličnost, značaju in se zavzemajo za dobrobit vseh.
Kdo se lahko prijavi?
Prijave so odprte za študente na akreditiranem visokošolskem zavodu. Prijave so na voljo tako slovenskim študentom kot tudi drugim študentom s slovenskimi koreninami (na primer živijo v Italiji, Avstriji, Argentini, ZDA, Kanadi, Avstraliji, …). Tipičen prijavitelj je dodiplomski, magistrski ali doktorski študent.
Kandidati so izbrani na podlagi izjemnih sposobnosti, izvirnosti in iznajdljivosti ter morajo imeti najvišje intelektualne dosežke. Kandidati bodo opravili razgovor s štipendisti ASEF iz prejšnjega leta, profesorji ASEF pa bodo pregledali raziskovalni načrt, izjavo o poslanstvu in priporočila, predstavljena v vsaki prijavi. Nazadnje bo znanstveni svetovalni odbor ASEF dal težo tudi številnim nesnovnim stvarem, vključno z razlago ciljev Fundacije. Odbor razvrsti kandidate, upravni odbor pa nato poda končno odobritev. Izbrani prejmejo triletno štipendijo.
Rok za razpis in dodatne informacije
Razpis ASEF je odprt do 23. oktobra 2022. Vse informacije najdeš na spletni strani ASEF.
ASEF Junior Fellows - Research Abroad: Kako pripraviti uspešno prijavo?
Skupina raziskovalcev je opravila študijo na ostankih pleziozavra, ki je bil najden v bližini Wyominga. Svoja odkritja so zapisali v študiji, ki je bila objavljena v iScience, obenem pa lahko predstavlja tudi natančen vpogled v delo paleontologov. Slednje ni vedno zvezdniško, ampak je po večini zamudno in vzame več desetletij.
Preiskave pleziozavra, ki je bil najden leta 1995
Skupina paleontologov je raziskala primerek pleziozavra, ki je bil najden leta 1995. Ko je bil izkopan v bližini Wyominga so ga prestavili v Paleontološki muzej Glenrock, kjer so ga vse do danes bolj ali manj uspešno in redno preučevali. Resne študije tako na primerku ni bilo vse do zdaj.
Raziskovalci so svoje delo pričeli z opazko, da so pleziozavri najdeni predvsem v dveh različnih oblikah. Tisti z dolgimi in tankimi vratovi z majhno glavo in tisti s kratkimi vratovi in širokimi glavami, podobnimi krokodiljim. Najden pleziozaver je nekako združeval obe vrsti, saj je imel na dolgem vratu lobanjo, podobno krokodilji. Poimenovali so ga Serpentisuchops pfisterae, kar v (zelo) grobem prevodu pomeni bitje s kačjim krokodiljim obrazom.
Pleziozaver je bil dolg približno 7 metrov. Paleontologi so potrdili, da so imeli pri študiji na voljo približno 35 odstotkov celotnega bitja, kar je dovolj za mnoga spoznanja. Okostje je dobro ohranjeno, bolj občutno pomanjkanje so le okončine – zanje predvidevajo, da so bile plavuti. Pleziozaver je živel v času Mezozoika, natančneje med 66 in 101 milijoni let nazaj, bil pa je le eden od mnogih predstavnikov morskih plazilcev.
Pregled najdenega pleziozavra Serpentisuchopsa pfisteraea Foto: on phys-org
Brdo pri Kranju je bilo tudi letos mesto slovesnega sprejema zlatih maturantk in maturantov. Tradicionalno sta jih sprejela Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Igor Papič in predsednik republike Borut Pahor.
Sprejem zlatih maturantk in maturantov
Na splošni maturi je vse možne točke doseglo 22 dijakov, na poklicni maturi 94 poklicno in trije na mednarodni maturi. Zlate maturantke in maturanti prihajajo iz 14 gimnazij, 42 srednjih šol in dveh mednarodnih gimnazij. »Sedaj imamo možnost postati tisti, ki bomo sooblikovali našo prihodnost,« je povedala Nina Cankar z Gimnazije Kranj, ki je spregovorila v imenu zlatih maturantk in maturantov.
Zadnji sprejem »zlatih« s strani predsednika Pahorja
»Vaš izjemen dosežek dokazuje, da se ne zadovoljite s povprečnim in da si resnično želite znanja. Še naprej ostanite tako zagnani. Pred nekaj dnevi ste iz maturantk in maturantov postali študentke in študenti. Ne le kot minister, ampak tudi kot profesor na eni od fakultet vam lahko zagotovim, da si želimo takih študentk in študentov. Bodite radovedni in inovativni. Bodite zahtevni do profesoric in profesorjev. Tudi nas je včasih treba spodbuditi,« jim je povedal Minister za izobraževanje, znanosti in šport dr. Igor Papič.
Borut Pahor pa je svojemu zadnjemu nagovoru zlatih maturantk in maturantov v vlogi predsednika povedal: »Prosim vas, da po svoji najboljši vesti storite vse za to, da ne boste samo najboljši učenci, ampak tudi najboljši ljudje.«
Volkodlak ponoči (Werewolf by Night) je Marvelov TV special, ki je svojo premiero doživel ravno v času polne lune. Film je režiral Michael Giacchino, ki ga sicer poznamo kot izjemnega filmskega skladatelja. Glavna vloga je pripadla Gaelu Garcii Bernalu, ob njem pa zaigrata še Laura Donnelly in Harriet Sansom Harris. Film je Marvel uradno napovedal letošnjega septembra, kot uradni del Marvelove 4. faze. Vsekakor je Volkodlak ponoči po dolgem času film tega univerzuma, ki ponudi svežino, uživanje med filmom in nekaj drugačnega. Nekaj, kar je Marvel nujno potreboval.
Volkodlak ponoči je dobrodošla svežina pri Marvelu
Po smrti Ulyssesa Bloodstona se pet izkušenih lovcev na pošasti, med njimi tudi Jack Russell (Gael Garcia Bernal), na pobudo vdove Verusse zbere v palači Bloodstone. Lovu se pridruži tudi Elsa (Laura Donnelly), Ulysessova hči. Kdor zmaga bo postal novi lastnik kamna Bloodstone in novi vodja. Lov se lahko začne. V 52 minutah Marvel ponudi toliko novosti, kot jim ni uspelo že nekaj let. Režiserja Michaela Giacchina sicer poznamo kot skladatelja filmov Neverjetni, Ratatouille, V višave, Jurski svet, Doktor Strange, Rogue One, Koko, Spider-Man, Jojo Zajec in Batman. Lahko rečemo, da je s svojim prvencem vnesel tisto, kar je Marvel v tem trenutku nujno potreboval. Po nekaj (pod) povprečnih filmih studia, vsi pričakujemo le še nadaljevanje Črnega panterja kot bilko upanja za kakovost.
Gael Garcia Bernal v filmu Volkodlak ponoči Foto: on imdb
Edina slaba lastnost filma je dolžina. Obenem pa je ravno to tisti trik, ki v gledalcu vzbudi željo po več taistega materiala. Marvel si lahko take eksperimente privošči, in ker neke večje vloge (vsaj za zdaj) na celoten univerzum nima, lahko to poskusijo večkrat. Liki v tem času niso dodelani do te mere, da bi nam bilo zanje pretirano mar, vseeno pa se vse dogaja hitro in aktivno. Kar bo po dolgem času mnogim všeč v Marvelovem filmu, dramatičnih in pomembnih trenutkov ne presekajo z nepotrebnim humorjem. Že odsotnost negativnih lastnosti zadnjih filmov izpod roke Kevina Feigeja je dovolj za dvig kakovosti.
Volkodlak ponoči je črno-bel film, kar iz kratke in edine omembe vredne sekvence v četrtem Thoru ustvari celoten film in se tako pokloni izvirnim delom filmske industrije. Ideja, da je barven le delček filma, nosi svoj pomen in tako v filmu ustvari še bolj ambienten svet. Atmosferično dogajanje bi bilo verjetno še bolj dodelano z več minutami, a kot tako delujejo tudi tako.
Poklon prvemu filmskemu univerzumu z volkodlakom
Vidi se jasen poklon prvemu univerzumu filmskega sveta, kjer je bil med glavnimi zvezdami prav volkodlak. Govora je seveda o filmih Universala iz tridesetih in štiridesetih let prejšnjega stoletja. Če pa naslov omenja volkodlaka, ga je vredno tudi omeniti. Ustvarjalci so se odločili za praktične efekte, ki jih je vedno lepo videti in delujejo mnogo bolj pristno. Prizori preobrazbe so čudoviti, uporaba svetlobe pri črno-belem filmu je prekrasna. Sam volkodlak pa je jasen omaž izvornemu filmskemu volkodlaku iz leta 1941. Za razliko od povsem pošastne (in prave) različice te pošasti nam ta podoba da določen vpogled v humanost in osebnost samega lika. Kot je rekel Tony: »The Eyes Chico, they never lie.«
The Wolf Man iz leta 1941 še vedno nosi svoj zgodovinski pomen Foto: on imdb
V pogromu Marvelovih izdelkov in njihove afinitete do nepotrebnega humorja in računalniških učinkov je lepo videti tak film. Volkodlak ponoči ni mojstrovina, s svojimi novostmi in jasnim ciljem pa ponudi željo po več takih filmih. V zadnjem obdobju najboljša stvaritev studia Marvel.
Visokošolski študij 1. stopnje je v predvidenem roku leta 2017 dokončalo 38 odstotkov rednih študentov. V treh letih po predvidenem roku, do leta 2020, se je delež teh študentov povečal na 56 odstotkov. Delež se je precej razlikoval med spoloma, saj je študij uspešno zaključilo 64 odstotkov študentk in 47 odstotkov študentov.
Stopnja dokončanja izobraževanja je višja pri univerzitetnem in enovitem magistrskem izobraževanju
Stopnja dokončanja izobraževanja se je v letu 2020 pri rednih študentih posameznih vrst terciarnega izobraževanja precej razlikovala. Nižja je bila pri bolj poklicno oziroma strokovno usmerjenih študijskih programih. Višje strokovno izobraževanje je uspelo dokončati manj kot tretjini vpisanih študentov (31,3 odstotkov), visokošolsko strokovno izobraževanje pa nekoliko večjemu deležu študentov, 41 odstotkov. Študenti visokošolskega univerzitetnega izobraževanja so študij uspešno končali v večji meri – uspešno sta ga zaključili dve tretjini študentov (66,7 odstotkov). Najuspešnejši so bili študenti enovitega magistrskega študija, uspešno jih je zaključilo 81 odstotkov.
vir: SURS
Študenti s srednješolsko splošno izobrazbo uspešnejši
Visokošolsko strokovno izobraževanje je uspešno zaključilo približno 56 odstotkov študentov s srednjo splošno izobrazbo in 39 odstotkov študentov s srednjo strokovno izobrazbo. Pri tej vrsti izobraževanja je prevladoval delež študentov s srednjo strokovno izobrazbo (87 odstotkov), tistih s srednjo splošno izobrazbo je bilo manj (13 odstotkov), stopnja dokončanja terciarnega izobraževanja pa je bila tako med vsemi študenti visokošolskega strokovnega izobraževanja nižja v primerjavi s študenti univerzitetnega izobraževanja.
Vpliv predhodne izobrazbe je bilo zaznati tudi pri študentih visokošolskega univerzitetnega izobraževanja. Med vsemi s predhodno doseženo srednjo strokovno izobrazbo jih je namreč študij dokončalo 53 odstotkov, med tistimi s srednjo splošno izobrazbo pa 69 odstotkov. Pri tej vrsti izobraževanja je prevladoval delež študentov s srednješolsko splošno izobrazbo med vsemi študenti, stopnja dokončanja terciarnega izobraževanja pa je bila višja kot pri visokošolskem strokovnem izobraževanju.
vir: SURS
Študij zaradi zaposlitve pogosteje opustili študenti višješolskega in visokošolskega strokovnega izobraževanja
V obdobju, ki je predviden za študij, se je zaposlila približno tretjina študentov višjega strokovnega in visokošolskega strokovnega izobraževanja. Manjši del je študij pozneje nadaljeval, vendar ga je večina opustila. Med študenti visokošolskega univerzitetnega izobraževanja je študij opustila in se zaposlila desetina študentov, 5 odstotkov študentov pa se je zaposlilo in se nato vrnilo študirat. Med študenti enovitega magistrskega študija je študij zaradi zaposlitve prekinilo 9 odstotkov študentov, ampak ga je večina izmed njih pozneje nadaljevala.
vir: SURS
Večina študentov, ki je prekinila ali opustila študij, je to storila že po prvem letu študija. Ta delež je bil tudi najvišji v višješolskem in visokošolskem strokovnem izobraževanju (približno 28 odstotkov). Pri visokošolskem univerzitetnem izobraževanju študija po prvem letu ni nadaljevala desetina študentov, pri enovitem magistrskem študiju pa 6 odstotkov.
Študentke dokončale študij v večji meri kot študenti
Razlike pri stopnji dokončanja je bilo zaznati tudi med spoloma. Delež žensk z dokončanim izobraževanjem je bil višji kot pri moških pri vseh vrstah izobraževanja. Najmanjša razlika med spoloma (9 odstotnih točk) je bila pri dokončanju višjega strokovnega izobraževanja, največja pa pri visokošolskem univerzitetnem izobraževanju. Pri slednjem je študij uspešno zaključilo 74 odstotkov študentk in 57 odstotkov študentov.
vir: SURS
Pri dokončanju študija najuspešnejši študenti pedagoško usmerjenih programov
Stopnja dokončanja študija se je precej razlikovala tudi med posameznimi področji izobraževanja. Študij je dokončalo približno 80 odstotkov študentov, vpisanih na visokošolski program 1. stopnje s področja izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev. Sledili so študenti s področja zdravstvo in socialna varnost (72 odstotkov). Po drugi strani pa je bila stopnja dokončanja nizka pri študentih programov s področja kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo, kjer jih je študij uspešno zaključilo 39 odstotkov, in študentih s področij transport, varnost, gostinstvo in turizem (43 odstotkov) ter poslovne in upravne vede, pravo (45 odstotkov).
vir: SURS
Otroci terciarno izobraženih staršev študij pogosteje dokončali
Študenti vpisani v visokošolsko izobraževanje 1. stopnje so študij uspešno zaključili v 65 odstotkih primerih. To velja za tiste z vsaj enim staršem s terciarno izobrazbo. Med študenti, katerih starši so dosegli največ osnovnošolsko izobrazbo, pa je bil ta delež za 21 odstotnih točk nižji. Razlika v stopnji dokončanja študija med moškimi študenti z nižje izobraženimi starši in tistimi, katerih starši so dosegli terciarno izobrazbo, je znašala torej 20 odstotnih točk ter bila manjša kot pri ženskah. Pri slednjih je znašala skoraj 30 odstotnih točk.
vir: SURS
Področje izobraževanja pogosteje zamenjale študentke
Med diplomanti visokošolskega strokovnega in univerzitetnega izobraževanja je bilo takih, ki so med študijem zamenjali vrsto izobraževanja, okrog 6 odstotkv. Največ jih je bilo med študenti, ki so se prvotno vpisali v enoviti magistrski študij (8 odstotkov).
Nekateri študenti so med študijem zamenjali področje izobraževanja. Najmanjši delež teh študentov (manj kot 3 odstotke) je bil med tistimi, ki so ob vpisu izbrali področja kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo, zdravstvo in socialna varnost ter transport, varnost, gostinstvo in turizem. Na drugi strani pa je od vpisa do diplomiranja področje izobraževanja zamenjala več kot desetina študentov s področij družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (11 odstotkov) ter naravoslovje, matematika in statistika (13 odstotkov).
V večji meri so se med študijem za zamenjavo področja izobraževanja odločile ženske. Ta delež je bil največji med študentkami, ki so bile prvotno vpisane na področje naravoslovje, matematika in statistika (15 odstotkov). Edino področje, na katerem se je za menjavo odločil večji delež moških (10 odstotkov) kot žensk (5 odstotkov), so bile izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev.
Filmi o volkodlakih so redki, saj le mnogim uspe izpolniti vse točke, ki jih ti filmi morajo. Obenem pa filmi o volkodlakih nikoli niso dosegli take ravni priljubljenosti, kot se je to zgodilo vampirjem ali zombijem. Daleč največjo gledanost so imeli volkodlaki v filmih, kjer volkodlaki niso bili bistvo zgodbe. To sta bila predvsem Harry Potter in jetnik iz Azkabana ter Somrak. Prvi je imel enega najboljših volkodlakih v filmski zgodovini, drugi pa niso bili niti volkodlaki, kot bi morali biti.
Najboljši filmi o volkodlakih se začnejo precej povprečno, saj zaradi malega števila filmov o teh legendarnih bitjih, ni veliko izbire. V nadaljevanju najdeš 16 najboljših filmov o volkodlakih, ki so bolj ali manj razvrščeni od najslabšega do najboljšega na seznamu.
Podzemlje
Filmska serija Podzemlje (Underworld) je predstavila več različnih volkodlakov oziroma likanov. Štirje glavni filmi, ki prikazujejo bitko med vampirji in volkodlaki, so predstavili Selene (Kate Beckinsale), ki želi maščevati svojo družino. Tretji del franšize je tudi predzgodba, kjer vidimo tudi ozadje te večne bitke.
Underworld: Rise of the Lycans (2009) Official Trailer 1 - Rhona Mitra Movie
Ameriški volkodlak v Parizu
Kvazi nadaljevanje enega najbolj uspešnih filmov o volkodlakih, ki ga najdeš pri dnu prispevka. Ameriški volkodlak v Parizu si izposodi temeljno idejo originala in ga zapakira v slabšo izvedbo. Kljub temu je lahko to film, ki bo mnogim všeč zaradi svoje preprostosti in slabše kakovosti, četudi se to sliši absurdno.
Van Helsing
Van Helsing je poklon vsem zverem studia Universal. Lovec na zveri Van Helsing (Hugh Jackman) se najde nasproti volkodlakom, grofu Drakuli in njegovim vampirkam, Gospodu Hydu in Jekyllu, Frankensteinovi stvaritvi in drugim pošastim. Ni mojstrovina, vsekakor pa je vreden večernega ogleda ob kokicah.
Van Helsing je vsekakor med bolj zabavnimi filmi o volkodlakih Foto: on IMDb
Cursed
Film Wesa Cravena, ki nosi v slovenščini naslov Prekleti, je eden tistih velikih »če-jev« filmske industrije. Že vse od prvih idej filma pa tja do kultnega režiserjevega reza, ki ga javnost ne bo nikoli videli, če ta sploh obstaja. Ne glede na to je Prekleti precej gledljiv film, ki sloni na igri Cristine Ricci in Jesseja Eisenberga kot brata in sestre. Skozi celotno dolžino filma lahko vidimo zametke nečesa, kar bi lahko bila mojstrovina.
Jesse Eisenberg in Cristina Ricci v filmu Prekleti režiserja Wesa Cravena Foto: on IMDb
The Wolf of Snow Hollow
Film Jima Cummingsa je nekakšen hibrid med komedijo in grozljivko o volkodlakih. Malo mestece v Utahu začnejo preplavljati umori volkodlaka. Čeprav ne gre za klasično grozljivko ali nasploh film o volkodlakih, sta humor Jima Cummingsa in prisrčnost ekipe dovolj za odlično preživet večer. Film ne bo za vse, vsekakor pa si zasluži mesto na seznamu, saj gre tudi za zadnjo vlogo igralca Roberta Forsterja.
Wolf of Snow Hollow je vreden naziva zadnjega filma Roberta Forsterja Foto: on IMDb
Wer
Odvetnica Kate Moore izve, da je njen klient v resnici volkodlak. Nizkoproračunski film je bil zasnovan v dokumentarnem stilu, a se je to spremenilo v produkciji. Tako ima precejšnjo količino tresoče kamere, kar je že popolnoma izpeto, a s svojim napetim dogajanjem v preprosti zgodbi poskrbi za svoje mestu na seznamu.
Wer je eden bolj podcenjenih filmov o volkodlakih, ki ima svoje težave Foto: on IMDb
Late Phases
Mehiško-ameriški film režiserja Adriana Garcie Bogliana je njegov prvi angleško govoreči celovečerec. Late Phases predstavi slepega vojnega veterana, ki postane žrtev napada volkodlaka. Film predstavi enega bolj zanimivih volkodlakov, vsaj kar se tiče njegove podobe in zmožnosti. Vsekakor je Late Phases eden manj znanih in vsekakor najbolj podcenjenih filmov o volkodlakih.
Late Phases je film o volkodlakih, ki sloni predvsem na srhljivi podobi likana Foto: on IMDb
Bad Moon
Bad Moon je včasih veljal za razočaranje, danes pa je zgodba drugačna. Zaradi pomanjkanja kakovostnih filmov o volkodlakih, je vredno sprejeti tudi nekoliko bolj preproste in »poceni« filme. Čeprav nikakor ne gre za najboljši film na svetu, je Bad Moon dokaj dober in na trenutke strašljiv ogled, ki bi ga priporočal predvsem v oktobrskem mesecu. Janet in njen sin Brett v svojo hišo sprejmeta njenega brata Teda, ki v sebi nosi veliko skrivnost.
Bad Moon je precej povprečen nizkoproračunski film o volkodlakih Foto: on IMDb
When Animals Dream
Danska grozljivka iz leta 2014 je v marsičem podobna enemu izmed kultnih filmov, ki ga najdeš na najvišjih mestih tega seznama. Marie je sramežljiva šestnajstletnica, ki skupaj z očetom in mamo odrašča na odročni vasici. Bolj kot se spreminja njeno telo, več Marie spozna o sebi in družinski skrivnosti.
When Animals Dream je zelo oseben film o volkodlakih Foto: on IMDb
Werewolves Within
Zgodba filma Werewolves Within temelji na istoimenski videoigri, scenarij zanj pa je napisala Mishna Wolf. Že to je dovolj za usodo uspeha filma, ki lahko brez težav velja za eno najboljših filmskih adaptacij videoiger. Majhno mesto v Vermontu zajame snežni vihar, prebivalci pa morajo odkriti kdo od njih je volkodlak. Daleč največja težava filma Werewolves Within pa je pretirano naslanjanje na komedični aspekt, ki odvzame od stila volkodlakov.
Werewolves Within je najbolj komični film o volkodlakih na seznamu Foto: on IMDb
Volkodlak
Predelava legendarnega filma iz leta 1941, ki je začel žanr volkodlakov, je daleč najbolj ambiciozen projekt tega seznama. Benicio del Toro, Anthony Hopkins, Emily Blunt in Hugo Weaving v filmu režiserja Joea Johnstona (Jumanji, Jurski park 3, Stotnik Amerika,..) z glasbeno podlago Dannyja Elfmana. Proračun v višini 150 milijonov dolarjev je nekaj, kar oboževalci volkodlakov še niso videli na filmskem platnu. To pa je prineslo tudi zelo visoka pričakovanja, ki jih vsaj finančno film Volkodlak ni dosegel. Le kako bi lahko presegel tudi pričakovanja predelave ene najboljših grozljivk vseh časov. Kljub temu je več kot vreden ogleda, saj takega proračuna v tem žanru ne bo verjetno nikoli več. Za kakovost in pomen legendarnosti, pa je tu original iz leta 1941.
The Wolfman - Trailer
Howl
Predstavljaj si Kače na letalu ampak z volkodlaki in na vlaku. Predstavljaj si Vlak do Busana ampak z volkodlaki in ne ravno tako izjemen. Le redki so filmi z dogajanjem na vlaku, ki so slabi. Howl k sreči ni eden izmed teh, saj je dovolj napet, zanimiv in kakovostno posnet, da zadovolji visoka pričakovanja oboževalcev žanra. Če to povežemo še z dejstvom, da film ni bil nikoli izdan v kinematografih, temveč je doživel le domači izid, potem imamo uspeh. Film je režiral Paul Hyett, ki je bil dolga leta masker pri mnogih britanskih filmih, med drugim tudi filmu, ki je na najvišjem mestu tega seznama. V filmu igrata tudi Ed Speelers (Eragon) in Sean Pertwee.
Howl (2015) | Official Trailer HD
Ginger Snaps
Kultni film žanra volkodlakov je vsekakor Ginger Snaps, ki si zasluži visoko mesto na tem seznamu. Brigitte in Ginger sta sestri, ki sta obsedeni s smrtjo. Ko pa se Ginger z začetkom menstruacije spremeni v volkodlakinjo, je pod vprašajem tudi njuno razmerje. Letošnji film studia Pixar Jaz, Rdeči panda (Turning Red) je le predelava tega filma, namenjena otrokom. Ginger Snaps vsekakor ni, brez dvoma pa je daleč najboljši film o volkodlakih z najstniki. Uspeh filma je ustvaril še nadaljevanji, ki pa sta daleč od kvalitete prvega.
Ginger Snaps iz začetka stoletja je eden kultnih filmov o volkodlakih Foto: on IMDb
Eight for Silver
Film nosi tudi naslov The Cursed, a je Osem za srebro mnogo boljši naslov. Sean Ellis je zaslužen za režijo, scenarij in kinematografijo tega čudovitega filma o volkodlakih. Četudi gre zaradi nizkega proračuna in odločitve za računalniško animirane volkodlake za, vsaj v aspektu videza zveri, manjšo zgrešeno priložnost, ni pri tem nič hudega. Vse ostalo okoli dela je srhljivo, napeto in atmosferično. Najbolj znan igralec filma je Boyd Holbrook (Sandman), film pa svoje dogajanje najde 35 let pred Bitko pri Sommi na francoskem podeželju. Eight for Silver ponudi kar nekaj novitet v mitologiji, srhljivih prizorov in metafor za pomen volkodlakov.
Eight for Silver (tudi The Cursed) je prečudovit film o volkodlakih, ki ponudi tudi mnogo več Foto: on IMDb
The Howling
Joe Dante je med Piranho, Zono Somraka in Gremlini posnel tudi The Howling. Posnet po istoimenskem romanu iz leta 1977 je The Howling eden od najboljših in najbolj uspešnih filmov o volkodlakih. Skupaj s filmoma Wolfen in Ameriški volkodlak v Londonu je bil tako eden od filmov velike trojice, ki so bili v istem žanru izdani istega leta. O uspehu filma priča tudi dejstvo, da je edini na tem seznamu, ki je sprožil dejansko franšizo. Ta se je razvila še v sedem filmov, zadnji je izšel leta 2011. Netflix je prav tako napovedal predelavo originala, režiser pa je Andy Muschietti (Mama, Tisto, Flash,..).
The Howling režiserja Joeja Danteja spada med najbolj pomembne filme o volkodlakih Foto: on IMDb
Ameriški volkodlak v Londonu
Kot si že opazil, je bilo leto 1981 legendarno za filme o volkodlakih. Filma Wolfen na tem seznamu ni, The Howling pa si že opazil. Tu je zdaj še Ameriški volkodlak v Londonu, komična grozljivka režiserja Johna Landisa. David in Jack sta Američana, ki potujeta čez lužo, med tem pa enega od njih ugrizne volkodlak. Do naslednje polne lune imata čas, da ugotovita, če se bo spremenil tudi on. Ne le smešen in grozljiv temveč pameten in srhljiv do konca. Za oboževalce filmov o volkodlakih je največkrat na najvišjem mestu in skupaj z zadnjim filmom na seznamu dokaz, da so praktični efekti pri volkodlakih milijonkrat boljši kot računalniški. Prizor preobrazbe v volkodlaka je vsekakor eden najbolj ikoničnih v filmski zgodovini.
Ameriški volkodlak v Londonu je za mnoge najboljši film o volkodlakih Foto: on IMDb
Pasji vojaki
Film Neila Marshalla v katerem zaigrajo Kevin McKiss, Lian Cunningham, Sean Pertwee in Emma Cleasby je najboljši film o volkodlakih. Ko se skupina šestih britanskih vojakov pripravlja na vaje v škotskem višavju, naletijo na razmesarjeno enoto specialnih enot. Zasliši se tuljenje in enota mora v samotni koči preživeti do jutra. Film na višjo raven postavijo kemija med igralci, napeto dogajanje, pristen humor, odlična glasbena podlaga in izjemne maske volkodlakov. Pasji vojaki je živi dokaz, da je lahko preprosta zgodba izjemna, če je celotna ekipa s srcem pri stvari. Nujen ogled pri katerem najdemo kar nekaj poklonov kultnim grozljivkam.
Pasji vojaki (Dog Soldiers) je najboljši film o volkodlakih Foto: on IMDb
Univerza za medicino na Dunaju je začela z raziskavo o vplivu Covida-19 na pljuča in debelo črevo. Iskali so razlike med posledicami, ki jih bolezen povzroča organom na molekularnem nivoju. Njihove ugotovitve so zarisale smernice za razvoj novih oblik zdravljenja.
Vpliv koronavirusa na človeško telo
Najbolj znano je dejstvo, da omenjena bolezen povzroča respiratorna obolenja, saj SARS-Cov-2 virus napada naša pljuča. Kljub temu je treba poudariti, da lahko napade tudi druge organe; na primer črevesje. Približno 60 % pacientov beleži negativne vplive bolezni na njihov prebavni trakt.
S podrobno analizo so raziskovalci ugotovili, da se ob pojavu virusa v različnih delih telesa nanj organi odzivajo preko različnih molekulskih mehanizmov. Medtem ko okužbe dihal sprožajo klasični odziv imunskega sistema, v prebavnem traktu virus sproža odzive, ki so povezani z delovanjem jeter, natančneje z metabolizmom lipidov.
Poleg tega se lahko virus manifestira tudi v drugih organih. Na primer v ledvicah, srcu ali na koži. Raziskovalci menijo, da je za to lahko kriva posebna struktura virusa. Dejstvo, da napade celo črevesje, je lahko posledica dolgotrajnosti bolezni.
»Naše ugotovitve lahko pospešijo identifikacijo novih biomarkerjev in strategij zdravljenja Covida-19, če upoštevamo specifične odzive in manifestacije izven pljuč.«
Diana Mechtcheriakova, vodja skupine, ki opravlja raziskave na področju biologije molekulskih sistemov in patofiziologije
Mechtcheriakova zagotavlja, da bodo rezultati raziskave ponudili nov vpogled v delovanje virusa in njegov vpliv na naše zdravje. S tem so si postavili novo vprašanje, ki se mu obetajo dodatne raziskave v prihodnosti.
Raziskovalci Medicinske fakultete Univerze v Virginiji in njihovi sodelavci so razrešili desetletja staro skrivnost, kako se bakterije E. coli in druge bakterije lahko premikajo.
Ugotovili, kako se premikajo bakterije E. coli
Bakterije se premikajo naprej tako, da dolge nitaste priveske zvijejo v oblike štorovk, ki delujejo kot improvizirani propelerji. Toda kako točno to počnejo, je znanstvenike zmedlo, saj so ti propelerji narejeni iz ene same beljakovine.
Mednarodna ekipa pod vodstvom doktorja Edwarda H. Egelmana z Univerze v Amsterdamu (UVA), vodilnega na področju visokotehnološke krioelektronske mikroskopije (krioEM), je to razvozlala. Raziskovalci so razkrili tisto, česar ni bilo mogoče videti z običajnim svetlobnim mikroskopom: nenavadno strukturo teh propelerjev na ravni posameznih atomov.
»Medtem ko so 50 let obstajali modeli, kako bi lahko te nitke tvorile tako pravilne zvite oblike, smo zdaj določili strukturo teh nitk v atomskih podrobnostih,« je dejal Egelman z Oddelka za biokemijo in molekularno genetiko UVA. »Lahko dokažemo, da so bili ti modeli napačni, naše novo razumevanje pa bo pomagalo utreti pot tehnologijam, ki bi lahko temeljile na takšnih miniaturnih propelerjih.«
Bakterije se premikajo naprej tako, da dolge nitaste priveske zvijejo v oblike štorovk, ki delujejo kot improvizirani propelerji. Foto: Dr_Microbe iz iStock
Načrti za dodatno zvitje bakterij
Različne bakterije imajo enega ali več priveskov, znanih kot bički. Biček je sestavljen iz več tisoč podenot, vendar so vse te podenote popolnoma enake. Morda bi si mislili, da bi bil tak rep raven ali v najboljšem primeru nekoliko upogljiv, vendar se bakterija zaradi tega ne bi mogla premikati. Takšne oblike namreč ne morejo ustvariti potiska. Za potiskanje bakterije naprej je potreben vrteči se propeler, podoben izvijaču. Znanstveniki takšno obliko imenujejo dodatno zvitje in zdaj, po več kot 50 letih, razumejo, kako bakterije to počnejo.
Egelman in njegova ekipa so z uporabo krioelektronske elektroencefalografske metode ugotovili, da lahko beljakovina, ki sestavlja biček, obstaja v 11 različnih stanjih. Natančna mešanica teh stanj je tista, ki povzroči nastanek vijačnice.
Znano je bilo, da se biček pri bakterijah precej razlikuje od podobnih bičkov, ki jih uporabljajo srčni enocelični organizmi, imenovani arheje. Arheje najdemo v nekaterih najbolj ekstremnih okoljih na Zemlji, na primer v skoraj vrelih bazenih kisline, na samem dnu oceanov in v naftnih nahajališčih globoko v zemlji.
Beljakovina, ki sestavlja biček, obstaja v 11 različnih stanjih. Foto: libre de droit iz iStock
Beljakovina, ki tvori njen biček, obstaja v 10 različnih stanjih
Egelman in sodelavci so s krioEM pregledali bičke ene od oblik arhej, Saccharolobus islandicus, in ugotovili, da beljakovina, ki tvori njen biček, obstaja v 10 različnih stanjih. Čeprav so se podrobnosti precej razlikovale od tistih, ki so jih raziskovalci opazili pri bakterijah, je bil rezultat enak, saj so filamenti tvorili pravilne štorklje. Sklepajo, da je to primer konvergentne evolucije – ko narava pride do podobnih rešitev na zelo različne načine. To kaže, da so se kljub temu, da so propelerji bakterij in arhej po obliki in delovanju podobni, te lastnosti razvile neodvisno.
»Tako kot pri pticah, netopirjih in čebelah, ki so neodvisno razvile krila za letenje, je evolucija bakterij in arhej konvergirala k podobni rešitvi za plavanje pri obeh,« je dejal Egelman, ki je bil zaradi svojega predhodnega slikovnega dela sprejet v Nacionalno akademijo znanosti, kar je ena najvišjih časti, ki jih lahko prejme znanstvenik. »Ker so se te biološke strukture na Zemlji pojavile pred milijardami let, se 50 let, ki smo jih potrebovali za njihovo razumevanje, morda ne zdi tako dolgo.«
Propelerji bakterij in arhej so po obliki in delovanju podobni, a so se nekatere lastnosti razvile neodvisno. Foto: libre de droit iz iStock
Vsak četrti mladostnik doživlja duševne stiske in kar 50 odstotkov duševnih motenj se začne do 14. leta starosti, 75 odstotkov pa do 25. leta. Vse to so bili razlogi za nastanek nove platforme Najdi.se, kjer mladi lažje spregovorijo o svojih stiskah in spoznajo, da pri tem niso sami. Platforma, sofinancirana iz strani Ministrstva za javno upravo iz Sklada za NVO, tako v prvi vrsti omogoča destigmatizacijo duševnih stisk. V sklopu projekta je bila opravljena tudi analiza o duševnem zdravju med mladimi, kjer so ugotovili, da internet za mlade lahko predstavlja varno okolje, kjer se lažje obrnejo na pomoč drugih.
Platforma Najdi.se in Samo Iskalnik
Da so vsebine platforme zares prilagojene posamezniku, poskrbi tako imenovani Samo Iskalnik. Ta ti najprej predstavi nekaj kratkih zgodb vrstnikov, tvoja naloga pa je, da z drsnikom označiš, v kolikšni meri se v njih najdeš. Nato dobiš tebi prilagojene informacije, nasvete in koristne povezave. Če na primer računalniški algoritem ugotovi, da imaš morda težave z odvisnostjo od digitalnih tehnologij, ti bo to sporočil in ponudil različne članke in nasvete s to tematiko.
Po različnih kategorijah tematik lahko raziskuješ tudi sam. Članki so v grobem razdeljeni na pet širokih področij: šola, družina, prihodnost, odnosi in posameznik. Pod članki najdeš tudi vprašanja vrstnikov na izbrano temo. Vprašanje seveda lahko zastaviš tudi sam ali pa z odgovorom na eno izmed vprašanj pomagaš vrstniku. Če potrebuješ zgolj nekaj dnevne motivacije, da se prebiješ čez naporen začetek novega študijskega leta, te v zavihku delavnice čakajo Motivacijski plonkceglci. Kaj je to? Najbolje, da pogledaš sam 😉.
Posebnost platforme je tudi uporaba umetne inteligence (AI, artificial inteligence) pri oblikovanju spletne strani in slik. S pomočjo orodja Midjourney so tako iz ključnih besed izbranih čustev in čustvenih stanj generirali abstraktne vizualne podobe, ki jih vsak lahko interpretira po svoje in se v njih najde. Pri projektu to primerjajo s kompleksnimi občutki, ki jih prav tako vsak doživlja nekoliko po svoje, a zato izkušnja enega posameznika ni boljša ali slabša od izkušnje drugega. Gre za prvi slovenski projekt, ku je v ta namen uporabil umetno inteligenco.
V sklopu projekta so organizirane tudi motivacijske delavnice za osnovnošolce in srednješolce, kjer mlade nagovorijo športniki in parašportniki ter jim pomagajo odkriti svoje želje in najti potrebno motivacijo. Vse to poteka v sodelovanju s študentkami psihologije, ki skrbijo tudi za Instagram profil @dusozlom. Tudi ta pomaga pri anonimnem deljenju težav in izzivov mladih ter tako prispeva k destigmatizaciji duševnih stisk.
