Netflixova produkcija v Piranu ima zgodovinski pomen

Žiga Kastelic
-
0
Netflixova produkcija v Piranu ima zgodovinski pomen

Netflixov filmski projekt v Piranu se je v Slovenijo zapisal kot največji v zgodovini države, kar je za vse velik uspeh. Na začetku tedna sta ga obiskala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han. Filmska produkcija »The Union« je v Slovenijo prinesla znane igralce, kot so Halle Berry, J. K. Simmons in Mark Wahlberg. Poleg tega pa je v okolico prinesla še marsikaj drugega, kar si bo Slovenija še kako zapomnila.

Netflixova produkcija je velik uspeh za Slovenijo

Na različnih lokacijah v Sloveniji je predvidenih 17 snemalnih dni, večji del snemanja filma poteka v Piranu. Pri pripravi in izvedbi projekta sodeluje več kot 340 slovenskih delavcev, kar je več kot polovica celotne ekipe. Slovenski sodelavci so prisotni v vseh oddelkih (organizacija, produkcija, scenografija, tehnična ekipa, asistenti v sektorjih kostumografije in filmske maske, sektorja slike in zvoka…). Na projektu so angažirani tudi številni »vajenci« v različnih oddelkih filma, vključenih pa je tudi na stotine statistov. Predvideno število vseh sodelujočih slovenskih in tujih filmskih delavcev je 650, z igralci in statisti pa se število povzpne na 1.500.

Produkcija predvideva 30.000 nočitev v hotelih in ostalih prenočitvenih kapacitetah v času priprave in snemanja filma po vsej Sloveniji. Skupna predvidena poraba sredstev za priprave in snemanje v Sloveniji je približno 10 milijonov evrov.

V Piranu lahko vidimo zgodovinski trenutek za slovensko filmsko industrijo
V Piranu lahko vidimo zgodovinski trenutek za slovensko filmsko industrijo Foto: on imdb

Privabljanje tujih investitorjev na področju filma je nujno

»To, da so se producenti tako obsežnega filmskega projekta odločili za snemanje pri nas je potrditev, da imamo v Sloveniji odlične snemalne lokacije, izkušene filmske delavce in vso potrebno infrastrukturo za servisiranje tudi največjih filmskih produkcij na svetu. Veseli me, da je vlada podprla naša prizadevanja v smeri privabljanja tujih investicij na področju filma in s tem prepoznala izjemen, ne samo kulturni, temveč tudi gospodarski pomen avdiovizualnega sektorja,« je navdušeno povedala direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar.

Sistemska krepitev avdiovizualnega ekosistema in načrtno privabljanje avdiovizualnih projektov lahko spodbudi ustvarjanje novih delovnih mest tako v avdiovizualnem sektorju kot tudi v turizmu. Obenem pa lahko pripomore k razvoju malih in srednjih podjetij ter gospodarsko manj razvitih območij. Predvsem pa je pomembna za globalno promocijo Slovenije tako v turističnem kot tudi investicijskem smislu ter prispeva k internacionalizaciji slovenskega gospodarstva. Avdiovizualna industrija primarno ustvarja dela, ki imajo pomembno kulturno vrednost in predstavljajo kulturno dediščino sodobnega časa.

Učinki produkcije v Piranu na kulturo in gospodarstvo

Minister Matjaž Han je ob obisku produkcije povedal: »Dobra filmska produkcija znanih svetovnih medijskih hiš, kot je Netflix, lahko pomembno prispeva h globalni promociji države. Poleg tega pa ima filmska produkcija tudi multiplikativen učinek na domače gospodarstvo in turizem. Doprinese lahko k razvoju tudi manj razvitih regij, ustvarja zaposlitvene priložnosti in razvoj novih kompetenc na različnih področjih. Obenem pa so visokokakovostni mednarodni filmski projekti promocija filmskega turizma v Sloveniji. Zato smo na ministrstvu podprli projekt z enim milijonom evrov, saj verjamemo, da ima sinergijske učinke z ostalimi vlaganji v mednarodno turistično in gospodarsko promocijo države.«

»Snemanje do sedaj največjega filmskega projekta v Sloveniji pomeni pomemben dogodek tudi za slovensko filmsko industrijo. V tako obsežen projekt so vključene tudi slovenske koproducentske ekipe in veliko število slovenskih delavcev in delavk na področju filma, ki sodelujejo s kolegi in kolegicami iz najrazličnejših držav, saj so takšne velike produkcije tudi vedno mednarodne. To pomeni izjemen prenos znanja, povezav in bogate izkušnje. Na ministrstvu za kulturo si želimo še več možnosti za sodelovanje, hkrati pa tudi izboljšav na tem področju, o čemer smo tudi govorili ob obisku. Prav zaradi spodbujanja različnih povezav, ki so širše od samega področja filma, saj segajo na področje gospodarstva in turizma, smo na vladi namenili temu projektu sofinanciranja tuje produkcije sredstva v višini 2,5 milijona evrov,« je povedala ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Minister Matjaž Han med obiskom filmske produkcije v Piranu
Minister Matjaž Han med obiskom filmske produkcije v Piranu Foto: on gov

O filmu, ki se snema v Piranu

Naslov filma, ki ga snemajo v Piranu je Our Man From Jersey. Kaj pravi opis filma na iMDb?

Mike, prizemljeni gradbeni delavec iz Jerseyja, je hitro pahnjen v svet supervohunov in tajnih agentov, ko ga njegova srednješolska nekdanja punca Roxanne rekrutira na visoko tvegani ameriški obveščevalni misiji.

V filmu igrajo Halle Berry, Mark Wahlberg, J. K. Simmons, Alice Lee, Adewale Akinnuoye-Agbaje in mnogi drugi. Scenarist filma je David Guggenheim, režiser pa je Julian Farino, ki je v preteklosti snemal serije kot so The Entourage, Brooklyn Nine-Nine in The Office.

Usposabljanje za menedžerje mladinskih organizacij tudi letos

Žiga Kastelic
-
0
Usposabljanje za menedžerje mladinskih organizacij tudi letos

Mladinski svet Slovenije na usposabljanje za menedžerje v mladinskih organizacijah. Gre za tradicionalen in intenziven dogodek, ki bo zanimal zelo določene osebe. To so tisti, ki opravljajo vodstvene vloge v mladinskih organizacijah ali se na to vlogo šele pripravljajo. Kaj prinaša usposabljanje, kje bo potekalo, kaj se lahko naučiš in še mnoga druga vprašanja, ki se ti porajajo, bodo odgovorjena v nadaljevanju.

Mladinski svet Slovenije z usposabljanjem za menedžerje

Namen usposabljanja je usposobiti izkušene mladinske voditelje za odgovorno prevzemanje vodstvenih funkcij v mladinskih organizacijah. Usposabljanje za menedžerje je namenjeno tistim, ki opravljajo vodstvene vloge v mladinskih organizacijah ali se na to vlogo šele pripravljajo. Vodstvena vloga ne pomeni nujno ožjega vodstva v organizaciji, lahko gre tudi za vodenje lokalne enote ali druge delovne skupine.

Od udeležencev se pričakuje samoiniciativnost, zavzetost in sodelovanje. Vsebine bodo podane z uporabo aktivnih metod dela, ki zahtevajo vključevanje udeležencev. Usposabljanje se šteje za opravljeno, če je posameznik prisoten na vsaj 90 % vsebin.

Pogoji, ki jih mora izpolnjevati udeleženec usposabljanja

  • starost nad 18 let,
  • izkušnje z vodenjem skupin mladih in/ali izkušnje z vodenjem mladinskih projektov,
  • interes za opravljanje aktivne menedžerske vloge v lastni organizaciji ali na MSS,
  • zaželena je udeležba prijavitelja/-ice na kakšnem usposabljanju mladinskih voditeljev.

Na usposabljanje za menedžerje v mladinskih organizacijah bodo sprejeli 20 udeležencev. V primeru prevelikega števila prijav bomo udeležence izbirali po naslednjih kriterijih:

  • raznovrstne izkušnje z mladinskim delom,
  • izkušnje z vodenjem projektov v mladinskem delu,
  • interes za opravljanje (trenerskega in menedžerskega) dela v organizaciji ali na MSS,
  • pripravljenost za prisotnost na celotnem usposabljanju,
  • uravnoteženost po spolu in organizacijah med prijavljenimi,
  • prednost bodo imeli mlajši od 30 let.
Mladinski svet Slovenije vabi na usposabljanje za menedžerje mladinskih organizacij
Mladinski svet Slovenije vabi na usposabljanje za menedžerje mladinskih organizacij Foto: on mss

Kje in kdaj poteka usposabljanje?

4-dnevno usposabljanje za menedžerje v mladinskih organizacijah, ki bo letos potekalo od četrtka, 27. oktobra 2022, do nedelje, 30. oktobra 2022. Usposabljanje bo potekalo v Slovenj Gradcu. Usposabljanje se začne v četrtek zjutraj in konča v nedeljo popoldne.

Rok za prijavo in dodatne informacije

Prijavnico, ki jo najdeš na spletni strani MSS, moraš izpolniti najkasneje do nedelje, 2. oktobra 2022. Vse dodatne informacije o usposabljanju najdeš na spletni strani MSS – Usposabljanje za menedžerje v mladinskih organizacijah.

FOV UM po besedah prodekanice Šprajc: Študentom se ves čas dogaja, tudi za naprej imamo zastavljene ideje

Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru
-
0
FOV UM po besedah prodekanice Šprajc: Študentom se ves čas dogaja, tudi za naprej imamo zastavljene ideje

Fakulteta za organizacijske vede (FOV) je članica Univerze v Mariboru (UM), a se kot edina fakulteta nahaja v Kranju, kjer izkorišča lokalno okolje. Fakulteta samostojno izvaja pet študijskih programov, ki pokrivajo področja organizacijskih ved in managementa.

Redna profesorica in rodekanica za izobraževalno dejavnost FOV Polona Šprajc l Vir: FOV UM
Redna profesorica in prodekanica za izobraževalno dejavnost FOV Polona Šprajc Foto: on fov um

A kot pravi naša sogovornica prodekanica za izobraževalno dejavnost na FOV Polona Šprajc, se vsi programi prepletajo in študentom nudijo širino znanja.

Da predstavimo stanje na fakulteti in še neodločenim dijakom pomagamo z odločitvijo, smo redno profesorico dr. Polono Šprajc povprašali med drugim o študiju na FOV, vzdušju, Erasmusu in nekaterih prednostih fakultete.

 

Začniva s tem, kaj študentom s svojimi študijskimi programi nudi vaša fakulteta. Kaj je tisto, kar jih želite naučiti oziroma kaj želite, da odnesejo od študija?

V prvi vrsti bi poudarila, da so vsi naši študijski programi interdisciplinarno naravnani. Vsi so krovno vezani na področje organizacijskih ved, ampak prepletenost programov omogoča študentom, da osvojijo vse stebre organizacije – kadrovski menedžment, informacijske sisteme, inženiring poslovnih sistemov. Na ta način poskušamo ustvarjati in jim dati znanja in kompetence, da bodo prišli do zaposlitve. Trg danes potrebuje povezovalna znanja, ne samo izključno tehnična, družboslovna ali o digitalizaciji, ampak povezava teh.

Za vsak vaš program razpisujete nekaj deset vpisnih mest, med 10 in 60. Gre torej za manjše skupine. Je odnos med profesorji in študenti bolj oseben?

Ja, absolutno. Imela sem študentski raziskovalni projekt, kjer so sodelovali tudi študenti drugih fakultet Univerze v Mariboru, kamor spada naša fakulteta. Tudi oni so izrazili, da je Univerza v Mariboru res prijazna oziroma individualno usmerjena, da imajo študenti občutek, da niso številke.

Torej bi rekli, da je dobro vzdušje na fakulteti?

Ja, študentom se trudimo ponuditi tudi širok spekter obštudijskih dejavnosti. Letos smo jih po dolgem času epidemije peljali na mednarodno strokovno ekskurzijo v Nemčijo. Interes je bil ogromen in presegel tisto, kar smo si lahko privoščili. Poleg tega konferenčna dejavnost, karierni center pa raznorazni dogodki, karierno usmerjeni itn. Dejansko se jim ves čas precej dogaja poleg predavanj in vaj.

Ko sva že pri obštudijski dejavnosti. Delujejo na vaši fakulteti tudi kakšna društva, pripravljate okrogle mize, poletne šole itd.?

Ravno septembra je potekala mednarodna poletna šola, imeli smo študente s Finske, Belgije, Nemčije, Romunije, Litve, Francije, Portugalske, Bosne in Hercegovine, Hrvaške. Smo kar veseli za tak projekt, da se imajo naši študenti možnost resnično mednarodno povezovati.

Študenti imajo študentski svet, v okviru katerega sami formirajo različne dogodke. Tudi kot fakulteta jih vključujemo, pred petimi leti smo na primer postavili Tribuno o razvoju študija, tako da se ob vsakem koncu študijskega leta kot prodekanica dobim z vodjami študijskih programov in s predstavniki študentov, s katerimi podiskutiramo za nazaj in postavimo za naprej.

Poleg tega skušamo aktualne zadeve nuditi prek okroglih miz, študente povezovati v študijo primera, da se tudi na ta način srečajo z mednarodnimi kolegi in pa z delovnim okoljem.

Ko ste omenili sodobne načine, ste fakulteta s tradicijo – bili ste med ustanovnimi članicami UM, a svet se vsak dan spreminja. Med strateškimi cilji vaše fakultete glede izobraževalne dejavnosti ste navedli, da želite uporabljati in razvijati nove metode poučevanja ter sodobnih učnih okolij. Lahko navedete kakšen primer, kako se študijski proces spreminja, nove prakse oziroma na kakšen način se izraža ta sodobnost?

Posamezni učitelji se poslužujejo novejših načinov poučevanja od priprave do načinov izvajanja izpitov na daljavo. Vključujejo študije primera in študente tekom pedagoškega procesa spodbujajo h kreativnemu razmišljanju, da ni samo poslušanje in izpit.

Profesorji imajo možnost, da – predvsem na informacijskih sistemih, tudi na kadrovskih, izobraževalnih itn., – pristopijo z novimi pristopi, tudi preko spletne učilnice, ki vedno več omogoča. Poleg tega lahko študenti v dveh laboratorijih prek aparatur poskusijo, kako določene stvari, ki se jih učijo na teoretični ravni, delujejo v realnem okolju.

Fakulteta za organizacijske vede
Fakulteta za organizacijske vede Foto: on fov um

Vaša fakulteta spodbuja znanstveno-raziskovalno dejavnost. Imate veliko doktorskih študentov?

Število vpisnih mest za prvi letnik doktorskega študija na treh študijskih programih, ki jih ponujamo, je 3, 3 in 4. Ta mesta se kar zapolnjujejo skozi leta. Tudi interesa je precej, kar se vidi skozi vstopne intervjuje, ki jih izvajata vodja doktorskega študija in prodekan za znanstveno-raziskovalno dejavnost.

Gre pa kdo po prvih dveh stopnjah naprej v nekem varnem zavetju na tretjo stopnjo. Zato skušamo študentom in bodočim študentom povedati, kaj vse jih čaka in kako izgleda doktorski študij, da ni samo podaljšek, da še malo ostaneš na fakulteti.

Čas študija je odličen čas za mednarodne izkušnje. Imate dober program za Erasmus izmenjave? Prihajajo študentje k vam oziroma vaši radi hodijo v tujino?

Več hodijo v tujino, zaenkrat malo manj zaznavamo prihode iz tujine k nam, česar bi si želeli več. Fakulteta stoji v Kranju, ki ni Ljubljana ali Maribor. Marsikdaj se tisti, ki prihajajo iz tujine, odločajo, da bodo v centru dogajanja, kar ni Kranj. Spomnim se študentke iz Belgije, ki je bila žalostna, da je tukaj v relativno spalnem mestu in je prosila, če gre lahko v Maribor. Študentje iščejo tudi to izkušnjo, ne samo študija, ampak se trudimo, da bi povečevali prihode. Po epidemiji se bolj kaže interes naših študentov, da bi šli v tujino. Trudimo se najti povezave, da se jim pri nas priznajo predmeti, ki jih izberejo. Na to zagotovo gledamo s pozitivnim predznakom.

mize za študij v knjižnici na fakulteti
Foto: on fov um

V  Kranju ste pozicionirani kot edina fakulteta. Dislociranost lahko predstavlja ovire, kaj pa je dobrega v tem? Kako izkoriščate prednosti lokalnega okolja?

Prednost je pozicija v gorenjskem okolju. Fakulteta sodeluje v projektu z Mestno občino Kranj in lokalnimi podjetji pri razvoju novega programa za usposabljanje s tem, kar podjetja iščejo. Podjetja, predvsem tehnološka, se po eni strani srečujejo s pomanjkanjem kadrov in znanja. Celoten univerzitetni prostor razumejo kot počasen, saj se ne more premikati, prestavljati in spreminjati kar tako.

Pozitiven je celoten gorenjski prostor ter neposredna bližina Avstrije in Italije. Ker smo del Univerze v Mariboru, pa se zgodi, da kdo vpraša, zakaj smo v Kranju in ne v Mariboru. Včasih se zgodi, da gre kdo tja na informativni dan.

Bi izpostavili kakšne še posebej ambiciozne (nekdanje) študente, ki so s svojimi dosežki pokazali, kaj vaša fakulteta nudi svojim študentom? Ste na nekatere še posebno ponosni.?

V preteklem letu je nekaj študentov magistrskega študija doseglo prvo mesto na konferenci in zdaj smo dobili nagrado za študentski projekt. Že na tej ravni se kaže, da so posamezniki, ki zelo izstopajo in se angažirajo že tekom študija.

Imamo pa tudi predstavnike na vodilnih delovnih mestih, med njimi prepoznavna imena, naši diplomanti se srečajo tudi v kakšni vladi, ker, kakor sem rekla na začetku, gre za širino znanj, ki omogoča velik razpon.

Na kaj ste še posebej ponosni v okviru svojega delovanja kot prodekanica?

Na to, da v zadnjih petih letih s kolegi in kolegicami vsako leto dvigujemo vpis študentov, da smo dvignili vpis rednih študentov tudi iz bivših držav Jugoslavije, ki prihajajo kot zelo dobri študenti, da smo krepko dvignili znanstveno-raziskovalno dejavnost sodelavcev in sodelavk ter dvignili nivo Erasmus in mednarodnih projektov.

Rezultati, ki nas definirajo zadnjih pet let, kažejo na to, da rastemo, se trudimo, se krepko angažiramo na vseh področjih, ki jih fakulteta pokriva; znanstveno-raziskovalno, pedagoško in strokovno delo, ki je povezovanje z gospodarstvom. Dober občutek je, da veš, da dobro delaš in tudi za naprej imamo ves čas zastavljene ideje, kaj bi lahko še naredili.

Preverite, zakaj je virus HPV nevaren in kako se zaščititi

Sidera
-
0
Preverite, zakaj je virus HPV nevaren in kako se zaščititi

Humani papilomavirus (HPV) je v svetu znan kot najpogostejša spolno prenosljiva okužba, s katero se vsaj enkrat v življenju okuži večina spolno aktivnih ljudi. Za okužbo je lahko namreč dovolj že tesen stik, povsem napačno pa je razmišljanje, da je nevaren le za ženske. Veliko težav namreč lahko povzroči tudi moškim.

Kaj je HPV in kaj povzroča?

HPV je pravzaprav skupina virusov- poznamo več kot 200 različic oziroma genotipov, najdemo pa jih lahko v koži in sluznicah ljudi. Po svetu je danes s HPV okuženih približno 600 milijonov ljudi.

hpvOkužba s HPV, za katero ne poznamo zdravila, posamezniku lahko povzroči različne zdravstvene težave. Večina okužb mine brez bolezenskih znakov in brez hujših posledic. Nekateri manj rizični genotipi HPV so vzrok neprijetnih in trdovratnih genitalnih bradavic, poznamo pa tudi trinajst zelo nevarnih.

 

Slednji lahko povzročijo raka materničnega vratu, nožnice in vulve pri ženskah, raka penisa pri moških ter raka zadnjika in ustnega dela žrela pri obeh spolih. Visokorizični genotipi HPV so tako vzrok za skoraj vse primere raka materničnega vratu, 88 % raka zadnjika, 78 % raka nožnice, četrtino primerov raka ženskega zunanjega spolovila (vulve), polovico primerov raka penisa ter skoraj tretjino (31 %) primerov raka ustnega dela žrela.

Evropska statistika

Rak materničnega vratu je za evropske ženske med 15. in 44. letom starosti drugi najpogostejši rak, takoj za rakom dojk. Kljub nekaterim učinkovitim ukrepom, je rak materničnega vratu še vedno zdravstveni problem tudi v Sloveniji, kjer na letni ravni za njim zboli okrog 120 žensk, med 40 in 50 pa jih žal vsako leto umre, navajajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Zaskrbljujoč je tudi podatek, da mora v Sloveniji zaradi predrakavih sprememb, ki so posledica kronične okužbe z enim od rakotvornih HPV, vsako leto na operacijo več kot 1600 žensk.

hpvKako se okužimo in kdo je najbolj izpostavljen?

Zmotno je prepričanje, da se virusi HPV se najpogosteje prenašajo z vaginalnimi, analnimi in oralnimi spolnimi odnosi. A pravzaprav so dovolj že tesni intimni stiki, npr. stiki s sluznico ali kožo okužene osebe. Prav tako je pomembno vedeti, da jih med različnimi deli telesa lahko prenašamo tudi z rokami, prenos pa je možen tudi z matere na novorojenčka ob porodu. Večina ljudi se sicer okuži že kmalu po začetku spolne dejavnosti, zato je pogostost okužb najvišja pri mladostnikih in mlajših odraslih, torej v starostnem obdobju med 15 in 25 let.

Okužbi s HPV tvega vsak spolno aktivni posameznik, tudi če je imel spolni odnos le z eno osebo, simptomi pa se lahko razvijejo tudi leta po spolnem odnosu z okuženim. Pravzaprav je izjemno težko (iz)vedeti kdaj ste virus prvič dobili. Kar pa je pomembno, je vedeti, da za okužbo s HPV ni zdravila, lahko pa se zdravijo bolezni, ki nastanejo kot posledica te okužbe.

Čeprav morda velja nekakšno splošno prepričanje, da je virus nevaren predvsem za ženske, to ne drži povsem. Okužijo se lahko tako moški kot ženske. V javnosti je še vedno veliko premalo informiranosti, da HPV povzroča številne bolezni tudi pri moških oziroma dečkih. Po okužbi s HPV se pri moškem lahko razvije rak penisa, ustnega dela, žrela, prav tako lahko v spolovilu ali žrelu nastanejo papilomi, bradavice, ki se kljub posegu v 30 odstotkih pojavijo ponovno. Stroka zato ugotavlja, da za t. i. čredno imunost ne zadošča zgolj cepljenje deklic, ki bi pasivno zaščitilo tudi dečke, ampak je potrebno tudi cepljenje dečkov.

hpvKako se zaščititi?

Recept za zaščito je zelo preprost. Strokovnjaki so si enotni, da se najučinkoviteje pred okužbo s HPV in s tem pred rakom zaščitimo s cepljenjem. V Sloveniji se ga od lanskega leta lahko brezplačno udeležijo tako deklice kot tudi dečki od 6. razreda osnovne šole oziroma od 12. leta starosti dalje.

Pomembno pa je, da se mladostniki cepijo dovolj zgodaj, saj je najbolj učinkovito pred prvo okužbo. Za večino otrok sta dovolj le dva odmerka cepiva, če se cepijo pred 15. letom starosti, zato strokovnjaki pozivajo starše, da s pravočasno odločitvijo za cepljenje njihovih otrok v mladosti, poskrbijo za njihovo zdravje v odrasli dobi. Ko je okužba enkrat prisotna, je cepivo žal ne zdravi. Cepljenje je sicer priporočljivo do 26. leta starosti, po tej starosti pa je priporočljivo po individualni presoji, glede na tveganje za okužbo.

Uvedba brezplačnega cepljenja za dečke je bil velik korak k zaščiti slovenskih dečkov pred boleznimi, ki jih povzroča HPV ter vzpostavitvi kolektivne imunosti. Vendar pa je precepljenost v Sloveniji trenutno še vedno prenizka in je po zadnjih podatkih v času pandemije covid-19 celo nekoliko upadla, kar ovira odpravo rakov, ki jih povzroča okužba s HPV.

»V šolskem letu 2020/21 smo v Sloveniji zabeležili 49,8 % precepljenost šestošolk proti HPV, kar je skoraj 9 % manj kot v šolskem letu 2019/20, ko je precepljenost znašala 58,5 %,« opozarja Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ.

Je pa že opaziti dvig precepljenosti dečkov. Namreč, pred uvedbo cepljenja dečkov proti HPV v program cepljenja, se je v Sloveniji proti HPV cepilo med 3 % in 5 % dečkov, do konca junija 2022 pa je po preliminarnih podatkih polno cepljenje proti HPV prejelo že okoli 15 % dečkov, rojenih leta 2010.

Ali je cepivo učinkovito?

Cepljenje z devetvalentnim cepivom, ki je na voljo v Sloveniji, velja za zelo učinkovito zaščito pred okužbami s sedmimi najpogostejšimi genotipi HPV, ki povzročajo okrog 90 % raka materničnega vratu ter nekatere druge rake spolovil, danke in ustnega dela žrela ter pred dvema genotipoma HPV, ki povzročata do 90 % genitalnih bradavic. Neželeni učinki, ki se lahko pojavijo po cepljenju, pa so največkrat blagi in prehodni (pordelost na mestu vboda, rahla oteklina na tem delu, kratkotrajna povišana temperatura ipd.).

Odločitev v drugi smeri, torej proti cepljenju, ima lahko velike posledice za zdravje. Posameznik, ki ni bil cepljen, ima bistveno večje tveganje, da bo zbolel za določenimi raki ali predrakavimi spremembami, in tudi večje tveganje za druge bolezni, ki so povezane s HPV, kot tudi za zaplete po zdravljenju le-teh.

Dr. Šinkovec Zorko ob tem poudarja, da zaščita po cepljenju traja vsaj deset let in je najverjetneje dolgotrajna.

7. oktober – pomemben dan za slovenske učence, dijake in študente

Marketing
-
0
7. oktober – pomemben dan za slovenske učence, dijake in študente

Prvič po treh letih se v Ljubljano vrača največji dogodek, namenjen izobraževanju v tujini.  Svojo prisotnost so potrdile številne institucije iz sedmih držav Evropske Unije in Velike Britanije. Učencem, dijakom in študentom bodo na voljo informacije o mednarodni maturi, študijskih programih in specializacijah v angleščini. Brezplačne predstavitve vključujejo informacije o štipendijah in študentskih posojilih. Dogodek omogoča tudi individualna karierna svetovanja.

Ljubljanski hotel Slon se bo za en dan spremenil v mednarodno izobraževalno središče, kjer bodo slovenski dijaki in študenti spoznali predstavnike vodilnih tujih univerz ter elitnih srednjih in jezikovnih šol. Ti bodo bodočim študentom in njihovim družinam predstavili svoje izobraževalne ustanove in študijske programe.

Na voljo bodo brezplačne informacije:

  • o sprejemnih pogojih za vpis na šolanje oziroma študij,
  • o več kot 150 različnih študijskih programih,
  • o iskanju namestitve,
  • o šolninah in financiranju šolanja oziroma študija,
  • o štipendijah, ki jih izobraževalne institucije nudijo slovenskim dijakom in študentom.

Najpogostejši razlogi za izobraževanje v tujini

V mednarodni pisarni Integraledu, kjer mladim pomagajo pri vpisu na študij v tujino, so v zadnjih petih letih svetovali več sto mladim Slovencem in Slovenkam. Med najpogostejšimi razlogi za študij v tujini, ki so jih dijaki in študenti navedli, so se največkrat znašli naslednji.

  1. Želja po spoznavanju drugih držav, kultur, kulinarike in jezika.
  2. Več možnosti za zaposlitev v državi študija, pa tudi doma.
  3. Ugodne cene šolnin za najboljše univerze na svetu.
  4. Življenjska izkušnja in znanja, ki jih akademsko izobraževanje ne ponuja, jih pa omogoči samostojno življenje v tujini.
  5. Možnost sprotnega opravljanja izpitov tekom leta in ne le med semestralnimi počitnicami, kot to poznamo v Sloveniji.
  6. Bogat nabor študijskih programov.

Študijski programi, ki jih v Sloveniji ni

Čeprav imamo v Sloveniji velik nabor študijskih programov in izobraževanj, pa tuje univerze ponujajo študije in specializacije, ki jih v Sloveniji trenutno še ni. Prav tu se skriva pomembna dodana vrednost Mednarodnega sejma izobraževanja. Na dogodku se bo predstavilo kar nekaj tujih univerz, ki nudijo možnost študijev, ki jih slovenski izobraževalni sistem še ne vključuje v svoj kurikulum. Na sejmu bodo med drugim predstavili tudi študij Robotike in umetne inteligence, študij alternativnih virov energije, Trajnostno gradbeništvo, Kriminalno psihologijo, Psihologijo v marketingu, Avtomobilsko oblikovanje, Oblikovanje računalniških iger, študij kognitivne znanosti in umetne inteligence, Zdravstveni menedžment, Menedžment prireditev, Investicijski menedžment, Študij nevroznanosti, Vede o konjih in mnogo drugih.

Učenci »naglas« pogosteje zgubijo pred 12. letom starosti

Vedno več staršev se odloča, da na šolanje v tujino vpišejo že svoje najstniške otroke. Včasih k tej odločitvi botruje selitev celotne družine, velikokrat pa se starši za šolanje v tujini odločijo takrat, ko imajo zelo talentiranega otroka. Znanstveno dokazano dejstvo je, da otroci pred 12. letom starosti pogosteje izgubijo »naglas«. Če se tujega jezika učijo v okolju, kjer jezik govorijo vsi, ga zelo kmalu začnejo govoriti na ravni maternega jezika. Nekatere srednje šole v tujini nudijo posebne prilagoditve za otroke z ADHD, avtizmom ali drugimi podobnimi posebnostmi.

Na medarodnem sejmu izobraževanja se bodo predstavile srednje šole iz Velike Britanije in Nemčije, ki nudijo šolanje v angleščini (in nemščini).

Mednarodni sejem izobraževanja

Da je študij v tujini predrag in zato dosegljiv le najpremožnejšim otrokom je bolj mit kot resnica in o tem se boste sami lahko prepričali v petek, 7. oktobra od 12h do 16h. Takrat boste lahko stopili v stik s predstavniki izbranih evropskih univerz in srednjih šol ter izvedeli vse o šolanju oziroma študiju pri njih.

V hotelu Slon bo na voljo tudi brezplačno svetovanje s strani izkušenih svetovalcev iz skupine Integraledu. Predstavili bodo mnoge oblike izobraževanja za različne starosti: jezikovne tečaje v tujini, študij na prestižnih internatnih šolah, dodiplomski in podiplomski študiji ter MBA programe. Na voljo bodo tudi informacije o programu »Work and Travel USA« in o možnostih pripravništva v ZDA.

O organizatorju

Skupina Integraledu je s svojimi pisarnami prisotna v šestih evropskih državah in ima več kot 29 let izkušenj na področju svetovanja študentom, staršem in vsem, ki se zanimajo za izbiro najboljših izobraževalnih programov in izobraževalnih ustanov v tujini. Od leta 2017 dalje imajo svojo podružnico tudi v Ljubljani. V tem času so pri vpisu na šolanje in študij v tujino pomagali že več sto mladim Slovencem.

O »World Education Fair«

World Education Fair je eden izmed največjih svetovalnih projektov v Evropi, ki predstavlja najnovejše trende izobraževanja v tujini, povezanih s profesionalno perspektivo. Sejem se tekom leta zgodi v več državah, skupno pa ga obišče več deset tisoč mladih na leto. Več o sejmu lahko preberete na spletni strani www.integraledu.si in na www.worldeducation.si

Bi rad postal glasnik človekovih pravic?

Žiga Kastelic
-
0
Bi rad postal glasnik človekovih pravic?

Mladinski svet Slovenije je objavil poziv za glasnike človekovih pravic. V nadaljevanju lahko prebereš vse o pozivu, kjer bo izbranih 15 mladih. Ti bodo opravljali vlogo glasnikov človekovih pravic v digitalni dobi in pridobivalo nova znanja, informacije in sodelovali v kampanjah.

Glasniki človekovih pravic

Mladinski svet Slovenije sporoča, da bodo izbrani glasniki pridobili znanje in informacije o varovanju človekovih pravic v digitalni dobi ter sodelovali v nacionalni kampanji. V okviru slednje bodo glasniki organizirali aktivnost v svojem lokalnem okolju in prispeval k ozaveščanju o pomenu človekovih pravic v digitalni dobi.

Kaj pričakujejo od kandidatk in kandidatov?

  • da se bodo udeležili 3-dnevnega izobraževanja v Sloveniji, kjer bodo pridobili znanje o človekovih pravicah in digitalnem prehodu ter varovanju človekovih pravic na spletu, sodelovali v razpravah ter se seznanili s Cilji trajnostnega razvoja (Agenda 2030);
  • izvedli eno aktivnosti v svojem lokalnem okolju. Namen lokalnih aktivnosti je prenos znanja in dobrih praks s treninga v lokalna okolja in med vrstnike;
  • posneli kratek video na temo človekovih pravic, ki bo objavljen na spletu;
  • promovirali zaščito človekovih pravic na spletu in delovali kot glasniki človekovih pravic.
Juneteenth holiday or June Teenth commemorating the end of slavery as a Social justice concept or Emancipation Day representing freedom and equal rights celebration in a 3D illustration style.
Foto: wildpixel iz iStock

Kaj ponujajo

  • najnovejše podatke in raziskave s področja človekovih pravic in digitalizacije;
  • mentorsko podporo pri izvedbi lokalnih aktivnosti po Sloveniji;
  • mreženje in vzpostavitev stikov s strokovnjaki in odločevalci;
  • mreženje z vrstniki;
  • brezplačno izobraževanje;
  • možnost vključitve v druge aktivnosti, ki so povezane z omenjeno tematiko.

Rok prijave in več informacij

Prijavijo se lahko mladi od 15 do 30 let.

Prijave zbirajo do 2. oktobra 2022, prijaviš pa se lahko prek elektronske prijavnice.

Več informacij in prijavno dokumentacijo lahko najdeš na spletni strani Poziva za glasnike človekovih pravic.

Dan boja proti steklini: Eno zdravje, nič smrti!

Žiga Kastelic
-
0
Dan boja proti steklini: Eno zdravje, nič smrti!

Danes obeležujemo Svetovni dan boja proti steklini. 28. september je namenjen ozaveščanju, preprečevanju ter zavzemanju za odpravo stekline po vsem svetu in hkrati združevanju organizacij in deležnikov v boju proti steklini. Tema letošnjega dneva je »Steklina: eno zdravje, nič smrti!«. Vedno se spomnimo na zadnjo smrt zaradi stekline v Sloveniji, ki se je zgodila leta 2013. Tako ima naša država priznan status države, proste stekline. To si želi obdržati tudi v prihodnje, zato je današnji dan še kako pomemben.

Svetovni dan boja proti steklini – »Nič do 30«

Svetovni dan boja proti steklini je priložnost, da vsak od nas pripomore k uresničitvi zadanega cilja – tako z izvajanjem predpisanih ukrepov kot z drugimi aktivnostmi, ki pripomorejo k ozaveščanju o bolezni in odgovornemu lastništvu živali.

Sodelovanje je ključnega pomena za uspeh. Edini način za odpravo stekline in nepotrebno trpljenje je skupno delo za dosego cilja – »Nič do 30« (Nič primerov stekline pri ljudeh do leta 2030). Letošnja tema nosi pozitivno sporočilo, osredotoča se na eno zdravje z zavedanjem, da je izkoreninjenje urbane stekline mogoče, kljub temu da bolezen na letni ravni še vedno zahteva več kot 50.000 človeških življenj. Za izkoreninjenje stekline so pomembni naslednji dejavniki: močna globalna skupnost, orodja in strokovno znanje ter cilj – odprava umiranja ljudi zaradi stekline.

Kljub uspešnemu boju proti steklini sta izvajanje preventivnih ukrepov in visoka raven ozaveščenosti nujna za ohranjanje statusa države, proste bolezni. Pri tem je ključnega pomena sodelovanje vseh – tako veterinarske kot zdravstvene službe in posameznikov, ki morajo z roko v roki izvajati vse ukrepe, potrebne za preprečevanje pojava stekline pri ljudeh.

The veterinarian makes a vaccination of a cat with a syringe, close-up, blurry. Owner with pet in veterinary clinic
Foto: Ivan-balvan iz iStock

O steklini

Steklina je ena najstarejših poznanih zoonoz, bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi in obratno. Povzročajo jo Lyssa virusi iz družine Rhabdoviridae in lahko prizadene vse sesalce, vključno z ljudmi.

Steklina se prenaša preko okužene sline, z ugrizi, opraskaninami okuženih živali, pa tudi preko poškodovane kože in sluznice. Inkubacijska doba je zelo različna, večinoma traja dva do tri mesece (dva tedna do šest let glede na poročila). Inkubacijska doba je odvisna od mesta ugriza oziroma vstopa virusa v organizem, količine virusa in tipa virusa.

Steklina je razširjena širom po svetu. Več kot 55.000 ljudi umre za steklino vsako leto. Večina vseh smrtnih žrtev med ljudmi je v Aziji in Afriki, in sicer kar 95 %. Smrtni primeri med ljudmi so večinoma posledica ugriza steklega psa. Od 30 do 60 % žrtev zaradi ugrizov psov je otrok, mlajših od 15 let.

Več o steklini si lahko prebereš na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

Dijaški dom Črnomelj, tri četrt milijona za sanacijo stavbe

Žiga Kastelic
-
0
Dijaški dom Črnomelj, tri četrt milijona za sanacijo stavbe

Dijaški dom Črnomelj je prejel novico, ki se jo je nadejal že kar nekaj časa. Vlada Republike Slovenije je na včerajšnji seji uvrstila projekt sanacije stavbe nekdanjega dijaškega doma Črnomelj v veljavni Načrt razvojnih programov 2022-2025. S tem je tudi prerazporedila sredstva v proračunu države za leto 2022, a v prispevku je pomen na dijaškemu domu Črnomelj.

Vlada določila projekt sanacije stavbe dijaškega doma

Vlada Republike Slovenije je na včerajšnji seji Odbora za državno ureditev in javne zadeve v veljavni Načrt razvojnih programov 2022-2025 uvrstila nov projekt – Sanacija stavbe bivšega dijaškega doma Črnomelj. Projekt je bil izbran na podlagi Javnega poziva za sofinanciranje nujnih programov na področju kulture za leto 2022.

Sanacija vključuje izvedbo potresne sanacije objekta, ureditev sanitarij v objektu in popolno rekonstrukcijo 1. nadstropja stavbe. S tem posegom bodo zagotovljeni osnovni pogoji, da lahko Občina Črnomelj nadaljuje s projektom ureditve prostorov knjižnice, postavi dvigalo in nadaljuje z obnovo prostorov. Vrednost investicije je 792.081,60 evrov, od tega bo Ministrstvo za kulturo zagotovilo, 324.623,60 evrov, Občina Črnomelj pa 467.458,00 evrov.

Že lani sta črnomaljski župan Andrej Kavšek in direktor podjetja TGH Stjepan Jarnević podpisala pogodbo za sanacijo stavbe bivšega Dijaškega doma Črnomelj. Takrat je šlo za preureditev sanitarij v objektu, statično ojačanje stavbe in ureditev prvega nadstropja za potrebe OŠ Milke Šobar – Nataše. Vrednost projekta je bila približno 780 tisoč evrov.

Znano, kdaj bo izplačana državna štipendija!

Žiga Kastelic
-
0
Znano, kdaj bo izplačana državna štipendija!

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo informacijo, ki zanima vse dijake in študente. Vsi tisti, ki ste prejemniki državnih štipendij, lahko v nadaljevanju prispevka najdete informacije o datumu izplačil za študijsko leto 2022/2023.

Prejemniki državnih štipendij so dobili datume

Štipendije bodo izplačane 10. oktobra 2022 za mesec september in 10. novembra 2022 za mesec oktober.

Poleg obeh omenjenih datumov, sta aktualna še dva. Za vse vloge, ki bodo odobrene in tako še neizplačane v zgornjih datumih, sta sporočena dodatna datuma izplačil. To sta 26. oktober za mesec september in 25. november za mesec oktober.

O državni štipendiji

Državna štipendija je dopolnilni prejemek, namenjen kritju stroškov, ki nastanejo v času šolanja. Z državno štipendijo želimo spodbuditi izobraževanje in doseganje višje izobrazbene ravni upravičencev. Dodeljujejo jo pristojni centri za socialno delo tako za študij v Republiki Sloveniji kot za študij v tujini na javno veljavnem izobraževalnem programu in izobraževalni ustanovi.

Vlada predlaga višanje povprečnin za občine

Žiga Kastelic
-
0
Vlada predlaga višanje povprečnin za občine

Vlada Republike Slovenije je na včerajšnji seji združenjem občinam predlagala zvišanje povprečnine za naslednji dve leti. Kot so pojasnili, bo v Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 državnemu zboru predlagala povprečnino v višini 667 evrov (za obe leti enako). To bo 20 evrov na prebivalca več, kot je trenutno določeno z dogovorom za leto 2023.

Vlada je predlagala zvišanje povprečnin za občine

Slovenske občine bodo za izvajanje zakonsko določenih nalog vsako leto posebej prejele 1.390.481.658 evrov. To je 41,7 milijona evrov več, kot je bilo sicer predvideno za leto 2023. Zvišala se bodo tudi druga razvojna sredstva, ki jih na podlagi povprečnine prejemajo občine iz državnega proračuna.

Vlada Republike Slovenije se je na sestanku z reprezentativnmi združenji občin sestala, a do dogovora o višini povprečnin ni prišlo. Prišlo pa je do razhajanja med zahtevami občin in javno finančnimi zmožnostmi države prevelika.

Vlada še vedno upa, da bo z občinskimi združenji podpisala dogovor o višini povprečnine za leti 2023 in 2024.

money, bank notes, euro notes
Foto: MabelAmber iz Pixabay

Kaj je povprečnina občine?

Za vse občine v Republiki Sloveniji, ne glede na njihovo raznolikost, velja enak sistem financiranja. Cilj je državljanom zagotoviti enake možnosti za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov ne glede na to, v kateri občini prebivajo. Občine se financirajo z lastnimi viri, ti pomenijo več kot 90 % vseh virov, transfernimi prihodki iz državnega proračuna in s sredstvi EU, lahko pa se tudi zadolžujejo.

Občinam za izvajanje obveznih nalog država zagotavlja sredstva za financiranje na podlagi sistema primerne porabe. S tem jim je omogočena večja finančna avtonomija, tako pri pridobivanju teh sredstev kot pri njihovi porabi. V izračunu primerne porabe občin oziroma zneska, ki pripada posamezni občini, upoštevajo stroške tistih nalog, ki jih morajo občine opravljati na podlagi zakonskih predpisov. Postopek izračuna se začne z izračunavanjem povprečnih stroškov na prebivalca (tako imenovane povprečnine). Metodologijo za izračun povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog določi vlada z uredbo. Ministrstvo za finance na podlagi podatkov iz preteklih štirih let in novih ali ukinjenih nalog občin pripravi izračun ter ga z obrazložitvami pošlje reprezentativnim združenjem občin do 1. julija tekočega leta. Združenja sporočijo svoje mnenje o izračunu najpozneje do 1. septembra tekočega leta. Po prejemu mnenja reprezentativnih združenj se začne postopek za določitev višine povprečnine.

V tem postopku se poleg izračunanih povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog upošteva tudi javnofinančne zmožnosti in fiskalno pravilo ter znesek dohodnine, ki pripada občinam. Vlada in reprezentativna združenja občin pred predložitvijo predloga proračuna za obravnavo v Državnem zboru sklenejo dogovor o višini povprečnine za naslednji dve proračunski leti. Če dogovor ni sklenjen, se v predlog državnega proračuna vključi višina povprečnine, ki jo predlaga vlada, Državni zbor pa jo določi z zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna.

Na podlagi določene povprečnine se za vsako občino posebej izračuna znesek primerne porabe, ki je namenjen za izvajanje obveznih nalog. Če 54-odstotni delež vplačane dohodnine v predpreteklem letu ne zadošča za financiranje primerne porabe občin, manjkajoča sredstva zagotovi država v obliki tako imenovane finančne izravnave iz državnega proračuna.

1...783784785...2.155Stran 784 od 2.155