Vse, česar nisi vedel o dnevu zahvalnosti

0

Dan zahvalnosti (Thanksgiving Day) je eden najbolj priljubljenih praznikov v Združenih državah Amerike in tudi drugod po svetu, ki pa se ni razširil v Evropo. K nam se širi le ideja nakupovanja na črni petek, ko nas v trgovine vabijo visoki popusti.

Kdaj praznujejo dan zahvalnosti?

Datum praznovanje dneva zahvalnosti se je v zgodovini Združenih držav Amerike nekajkrat spremenil. Zadnjo spremembo je določil ameriški kongres leta 1941, ko je praznik prestavil na zadnji četrtek v novembru. Dan zahvalnosti je v ZDA državni praznik in dela prost dan ter, kot omenjeno, nima stalnega datuma. Letos ga praznujejo 24. novembra.

Poleg Američanov dan zahvalnosti praznujejo tudi drugod po svetu. V Liberiji, Portoriku in na Norfolških otokih ga prav tako praznujejo zadnji četrtek v novembru, v Kanadi pa drugi ponedeljek v oktobru. Kanadčani so letos praznovali 10. oktobra.

Kako je nastal dan zahvalnosti?

Ameriška tradicija zahvalnega dne sega v leto 1621, ko so evropski priseljenci po uspešni žetvi povabili ameriške staroselce na pojedino. Ti so jim leto prej pomagali prebroditi težko zimo, jim dali hrano v času primanjkovanja ter jih učili kmetovanja in lova. Naučili so jih gojiti koruzo, fižol in buče ter loviti ribe.

thanksgiving dinner, dinner, sarde after dinner
Foto: ArbazKhanYousufzai iz Pixabay

Tradicionalna zahvalna večerja

Osrednji del praznika je tradicionalna zahvalna večerja. Tipična jed, ki na mizi ne sme manjkati, je pečen puran s prilogo sladkega krompirja, brusnične omake in koruznega kruha. Za sladico običajno postrežejo bučno pito.

Zakaj prav puran?

Na vprašanje, zakaj je osrednja jed zahvalne večerje prav pečen puran, nimamo točnega odgovora. Nekaj pisem iz tistega časa navaja, da so se priseljenci skupaj z staroselci pred večerjo odpravili na lov za purani. Vseeno pa iz različnih virov ne moremo z gotovostjo trditi, da so na jedilniku zares imeli pečenega purana.

Pomilostitev puranov

Joe Biden s puranom, ki ga bo pomilostil.
Foto: Win McNamee/Getty Images on Biden pardons Thanksgiving turkeys: ‘No ballot stuffing, no fowl play’

Američani ob dnevu zahvalnosti pojejo več kot 40 milijonov puranov. Ob tem se je pojavila tudi tradicija pomilostitve puranov. Tradicionalno so v Beli hiši vsako leto predstavili izbranega purana, občasno pa se je kakšen predsednik odločil, da ga bo pomilostil in mu prizanesel, torej ga ne pojedel. Uradne pomilostitve puranov je začel izvajati predsednik George Bush mlajši leta 1989. Tudi letos je ameriški predsednik, Joe Biden, pomilostil dva purana, imenovana Chocolate (čokolada) in Chip (čokoladni košček).

Po večerji sledi nakupovanje

Praznik označuje tudi začetek praznične nakupovalne sezone, ki se nadaljuje vse do božično-novoletnih praznikov. Dnevu zahvalnosti sledi tako imenovani črni petek (Black Friday), dan, na katerega trgovine znižajo svoje izdelke. Popusti so ta dan ogromni in ljudje si lahko privoščijo izdelke, ki si jih sicer nebi. V Združenih državah pred trgovinami pogosto prihaja do prerivanja in prepirov. Pri nekaterih trgovcih črnem petku sledi še kiber ponedeljek (Cyber Monday) ali celo kiber teden (Cyber Week).

Black Friday Brawls: Nothing gets between customers and a deal!

Parade in praznovanja

Dan zahvalnosti zaznamujejo velike parade in praznovanja. Največja parada poteka v New Yorku, organizira jo trgovska hiša Macy’s. Na njej sodeluje okoli 4000 udeležencev, v živo si jo ogleda 3,5 milijona gledalcev, več deset milijonov pa po televiziji.

New York Thanksgiving Day Parade NYC 4k HDR

Znanstevnikom je uspelo proizvesti gorečo plazmo

0

V NIF je znanstvenikom uspelo doseči gorečo plazmo. Tam pa jih je pričakalo presenečenje. Jedrska fuzija že dolgo buri duhove energetikov, fizikov in celo okoljevarstvenikov. Obljublja neomejen in čist vir energije, ki bi zadovoljil vsem potrebam človeštva, hkrati pa okolje pustil nepoškodovano. Najbolj znan projekt v tej smeri je ITER v Franciji, pri katerem sodeluje večina najmočnejših držav in znanstvenih ustanov. Resnični svetovni projekt.

Poleg tega smo lahko brali novice s Kitajske in Koreje, ki kot mnoge druge še individualno raziskujejo poti do uspešne in funkcionalne jedrske fuzije. Tudi Američani ne sedijo križem rok; NIF (National Ignition Facility) razvija svojo verzijo jedrske fuzije, ki je pred kratkim rodila sadove.

laser
Nova laser na NIF-u. Fotografija je iz leta 1984, ko je bil zgrajen. Foto: on wikipedia

NIF je že v preteklosti žel zmage

Znanstveniki z NIF se ukvarjajo z inercialno zaprto fuzijo. Pri tej majhno količino goriva (10 mg) obdano s plastiko izpostavijo laserjem. Laser tako segreje plastiko, da ta eksplodira in sila razširjanja stisne gorivo. Temperatura in tlak tako narasteta, da se sproži jedrsko zlitje – fuzija. Pred dobrim letom jim je tako uspelo postaviti nov rekord, ki je proizvedel 1,3 MJ energije v 100 bilijoninkah sekunde. To je 1,3 × 1010 MJ energije na sekundo. Za primerjavo, povprečno slovensko gospodinjstvo porabi 60 MJ energije na dan.

gorivo za fuzijo
Gorivo pri inercialni zaprti fuziji so takšne kaspule. Foto: on wikipedia

Uspelo jim je ustvariti gorečo plazmo

Zdaj pa so svoj dosežek še nadgradili. Uspelo jim je dovesti dovolj energije, da je fuzija stekla naprej sama, kot se to dogaja v zvezdah. Za gorivo so uporabili tritij in devterij v ovoju, ki so ga obstreljevali z laserji. S segrevanjem so med ioni stekle jedrske reakcije, ki proizvedejo nove delce imenovane alfa delci, ki še dodatno segrejejo proces in lahko steče jedrsko gorenje oz. kontinuirana kontrolirana fuzija. Ko so dosegli to, pa jih je pričakalo presenečenje. Ioni so imeli še več energije, kot so predvidevali. Sklepajo, da imajo s tem nekaj opraviti alfa delci, vendar za zdaj ostaja v poročilu zapisano, da je to »odprto raziskovalno vprašanje«.

reaktor
Tarčna soba na NIF. Tu se zgodi fuzija, ko laserji z vseh strani obstreljujejo gorivo. Foto: on wikipedia

Gorečo plazmo jim je uspelo ohranjati 100 bilijonink sekunde in razmerje med porabljeno ter dobljeno energijo je še vedno 10:1, vendar so prvi, ki jim je to uspelo, je povedal vodja projekta Alastir Moore.

Slovenija uvaja »zločin iz sovraštva« (hate crime)

0

Slovenija je na predlog Ministrstva za pravosodje v kazensko zakonodajo dodala zločin iz sovraštva, ki ga v angleščini poznamo kot »hate crime«, kot obvezno obteževalno okoliščino. Vlada Republike Slovenije je namreč sprejela predlog novele kazenskega zakonika (KZ-1), ki v kazensko zakonodajo uvaja omenjeni zločin kot obvezno obteževalno okoliščino. Ta se bo upoštevala pri odmeri kazni.

V kazenski zakonodaji tudi zločin iz sovraštva

Če povemo preprosto, bo katerokoli kaznivo dejanje, katerega povod so osebne okoliščine žrtve, terjalo strožje kaznovanje storilca.

Še vedno pa morajo novelo KZ-1 potrditi poslanci Državnega zbora Republike Slovenije.

V kazenskem zakoniku so utemeljena splošna pravila za odmero kazni. Navedene so tudi določene okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen manjša ali večja v okviru specialnega minimuma in maksimuma, določenega za konkretno kaznivo dejanje. Vsaka od okoliščin je lahko glede na posamezen primer olajševalna ali obteževalna, Mednje spadajo tudi nagibi, iz katerih je bilo storjeno dejanje.

Zločin iz sovraštva ali hate crime

Navedene okoliščine so kaznivo dejanje storjeno zaradi narodnostne, rasne, verske ali etnične pripadnosti oškodovanca, njegovega spola, barve kože, porekla, premoženjskega stanja, izobrazbe, družbenega položaja, političnega ali drugega prepričanja, invalidnosti, spolne usmerjenosti ali katerikoli druge osebne okoliščine.

S predlaganim novim tretjim odstavkom 49. člena KZ-1 pa je predvidena okoliščina storitve kaznivega dejanja, kadar je bil nagib za storitev katerakoli osebna okoliščina oškodovanca oziroma žrtve, ki naj se v okviru kaznovanja vedno šteje za obteževalno. Izjema so le tista kazniva dejanja, pri katerih je taka okoliščina znak kaznivega dejanja ali je zaradi nje predpisano strožje kaznovanje po tem zakoniku (na primer: 116., 131. in 297. člen KZ-1), česar pa ni potrebno določati, saj iz teorije in sodne prakse jasno izhaja, da znak kaznivega dejanja ne more biti hkrati tudi obteževalna okoliščina.

Še zadnji trenutek je za izkoriščenje digitalnih bonov

0

Obdobje za izkoriščanje digitalnega bona ’22 se zaključuje. Le še do 30. novembra imaš čas, da izkoristiš 150 evrov, ki ti jih prinaša digitalni bon. Za vse študente in dijake smo na enem mestu zbrali najbolj pomembne kose računalniške opreme, ki jo potrebujete za uspešno študijsko leto.

Čas za koriščenje digitalnega bona je bil vse od 15. junija 2022. Obdobje poteče z zadnjim dnem novembra 2022, kar pomeni, da se čas že nevarno izteka. V kolikor se digitalni bon ne izkoristi, bo le ta zapadel. Zato je pomembno hitro izbrati najboljše kose opreme, na tvojo srečo pa smo našli najboljšo ponudbo za najboljšo ceno.

Kaj kupiti z digitalnim bonom v zadnjih izdihljajih?

Če boš bon koristil v zadnjem tednu, ti za premislek ne ostane več veliko časa. Odločiš se lahko za klasiko računalniške opreme, ki jo sestavljajo:

 

Vse te reči potrebuješ za uspešen študij, ki v nekaterih primerih še vedno poteka preko spleta. Po drugi strani pa so to pripomočki, ki jih boš lahko uporabljaj še daleč v svojo profesionalno kariero (ali za gaming namene, seveda). Še posebej je vredno preveriti ponudbo, predvsem, če gre za akcijsko ponudbo.

Izkoristi ponudbo računalniške opreme

Top ponudba računalniških dodatkov, ki jo je pripravil Big Bang, je izjemna priložnost za izkoristek digitalnega bona. Računalniške miške, tipkovnice, spletne kamere in komplete vseh omenjenih lahko dobiš tudi do 50 odstotkov ceneje. Enačba je enostavna, za isti denar boš dobil še več.

Preveri več kot tisoč računalniških dodatkov, ki bodo izboljšali tvoj učni, delovni in gaming proces. Sestavi svoj komplet ali pa posezi po posameznih kosih, ki so v zadnjih dneh obdobja  znižani samo zate. Izkoristi digitalni bon ’22 v Big Bangu!

Kaj zate pomeni Akt o digitalnih storitvah?

0

Začel je veljati Akt o digitalnih storitvah. To je prvi pomembnejši mejnik pri vzpostavljanju večjega sistemskega nadzora nad družbenimi omrežji in ostalimi spletnimi platformami v Evropski uniji. Evropska unija s tem aktom od upravljalcev digitalnih platform zahteva večjo odgovornost in preglednost, s tem pa tudi zaščiti uporabnike in njihove osnovne pravice na spletu.

Kar je nezakonito v realnem svetu, je nezakonito tudi na spletu

Temeljno načelo Akta o digitalnih storitvah je: kar je nezakonito v realnem svetu, je nezakonito tudi na spletu. Spletne platforme bodo tako morale prevzeti večjo odgovornost in zaščiti uporabnike in okrepiti svoje mehanizme za odstranjevanje nezakonitih vsebin in prepričevanje širjenja sovražnega govora ter dezinformacij. S tem smo na poti k varnejšemu spletnemu okolju, ki bo omogočil večjo zaščito temeljnih človekovih pravic na spletu.

Akt bo prinesel tudi številne prednosti gospodarstvu. Podjetja bodo poslovala v pravno bolj predvidljivem in varnem okolju, ki bo bolj spodbudno za inovacije ter rast konkurenčnosti digitalnega gospodarstva. Oglaševanje na spletu in družbenih omrežjih bo zaradi novih zahtev postalo bolj pregledno. Akt o digitalnih storitvah bo povečal preglednost ciljnega oglaševanja na družbenih omrežjih, zbiranja podatkov in delovanja algoritmov, ki jih omrežja uporabljajo pri ponujanju in predstavljanju vsebin končnim uporabnikom. Upravljalci največjih digitalnih platform pa bodo morali tudi omogočiti dostop do svojih ključnih podatkov.

Happy group of young friends using smartphone in the street - Millennial generation people having fun sharing content in social media platform app outdoors - Technology, friendship and youth concept
Spletne platforme bodo morale prevzeti večjo odgovornost in zaščiti uporabnike in okrepiti svoje mehanizme za odstranjevanje nezakonitih vsebin in prepričevanje širjenja sovražnega govora ter dezinformacij. S tem smo na poti k varnejšemu spletnemu okolju, ki bo omogočil večjo zaščito temeljnih človekovih pravic na spletu. Foto: Xavier Lorenzo iz iStock

»Gre za prvi pomembnejši mejnik pri vzpostavljanju večjega nadzora nad družbenimi omrežji in drugimi posredniškimi platformami, ki bodo morale vzpostaviti mehanizme za spopadanje z nezakonitimi vsebinami ter izboljšati preprečevanje širjenja dezinformacij in sovražnega govora,« so MMC-ju sporočili z vladne službe za digitalno preobrazbo.

Nadzor nad izvajanjem akta si bodo delile države članice EU in Evropska komisija, ki bodo morale ustanoviti Koordinatorja digitalnih storitev. V Sloveniji bo implementacija akta v pristojnosti vladne službe za digitalno preobrazbo. Rok za celotno uveljavitev uredbe je 16. februar 2024.

Hands holding mobile phone
Rok za celotno uveljavitev uredbe je 16. februar 2024. Foto: B4LLS iz iStock

Kosmata druščina je poklon vsem psom

0

Kosmata druščina je knjiga spominov Toneta Hočevarja, ki vsebuje mnogim najljubše štirinožce – pse. V nekakšni biografiji, ki jo avtor zapisuje skozi vse pse v svojem življenju, spremljamo čudovito potovanje. Kako dober prijatelj je lahko pes, kaj vse prinese v naše življenje in vse druge skrivnosti, ki jih poznajo le tisti z dovolj sreče, da je prav pes njihov sopotnik.

Tone Hočevar je s Kosmato druščino ustvaril temelj

Tone Hočevar je legenda slovenskega medijskega prostora in kinologije. Nič ni lepšega kot združitev obojega, kar je razlog, da je Kosmata druščina ena najbolj prisrčnih knjig zadnjih let. Ljubezen, ki jo Hočevar čuti do vsakega izmed psov, dobesedno skače iz strani. Naj si bo to prvi nemški ovčar, prelepa dobermanka, velikanska bernska planšarka ali mali špic. Vsi imajo mesto v njegovem življenju in vsakemu bralcu se bo stopilo srce, želja po tem, da se prične nekaj urno crkljanje s štirinožcem pa bo vzklila z vsako prebrano stranjo.

Tone Hočevar je novinar, urednik, avtor številnih člankov in dokumentarcev ter dopisnik. Povsod po svetu pa so njega in njegovo družino spremljali – kužki. »Veliko, res veliko so prispevali, da sem se marsikje dokopal do ozadij in resnic, ki jih sicer ne bi poznal. V Mehiki, na Kubi in v Italiji. Vozili smo jih s seboj, z letalom iz Mehike v Ljubljano in potem spet na Kubo, pa nazaj v Ljubljano,« je Tone zapisal v svojih spominih z naslovom Skušnjave. V Kosmati druščini boste spoznali navihane, ostre, lovske in crkljive psičke, ki so Hočevarjevim bogatili življenje, včasih pa jim ga celo reševali! …

Težko je skrivati ljubezen do te knjige, še posebej, če si tudi sam lastnik prečudovitega psa. V nekem izmed intervjujev je Tone Hočevar povedal, da so lahko vsi psi kužki, če jih pravilno vzgojiš. Ker spremljamo njegovo spotovanje s pasjo druščino vse od petdesetih let prejšnjega stoletja, ugotovimo marsikaj. Pa ne le o psih, temveč tudi o kubanskih režimih, mehiški vročini in letalskih uspehih njegovih psov. Tudi ko avtor zapisuje reči, kot so izgled Kosez včasih in danes ali občutek življenja v Jugi smo s celotnim bitjem v branju. Ampak psi? Psi so vse tisto najlepše, kar lahko ustvarijo naše misli. In to Kosmata druščina tudi je. Poklon psom vseh vrst, oblik, dolžin, starosti in osebnosti.

Tone Hočevar: Kosmata druščina, založba Sodobnost, 328 strani.

Kosmata druščina je v bistvu čudovit kuža

Začetek kinologije v Sloveniji, nastanek določenih pasem in njihove spremembe, vzgoja in življenje z enim ali več psi. Vse od Kube, Mehike, Italije pa tja do Kosez se učimo skozi zapisano, ugotavljamo, kako različni in podobni so si psi med seboj ter uživamo. Več pisanja kot bo v tem prispevku, dlje bom od bistva same recenzije in zgodbe. Kosmata druščina je namenjena ljubiteljem psov, lastnikom, rejcem in vsem tistim, ki imajo psa nekje v svoji bližini. Ko pa stopimo izven tega noro dobrega pasjega okvirja, nam ostane sanjsko življenje Toneta Hočevarja, ki je polno zabavnih prigod in znanja. Lahko bi jo primerjal celo s svojim prekrasnim psom. Zabavna, z njo mi ni bilo nikoli dolgčas, vsakič znova sem se kaj naučil in vedno sem jo želel imeti ob sebi. Ena najboljših knjig v zadnjih letih!

Recenzijo nam je omogočila založba Sodobnost.

Znebi se plastike v 7 korakih

Plastika je izum človeštva, ki nam je v veliki meri olajšal življenje. A z vedno bolj potrošniškim načinom življenja smo se v preteklih desetletjih razvadili in si vsakdana brez plastike skoraj ne predstavljamo več.

Ker je zavržene plastike, ki se je ne reciklira vedno več, to negativno vpliva na naše okolje in posledično tudi na nas. V nadaljevanju si bomo pogledali 7 nasvetov, kako se znebiti plastike v vsakdanjem življenju.

Uporabi trdo milo

Namesto tekočega mila, gela za telo in šampona v plastičnih embalažah uporabi trdo milo. Trdo milo vsebuje manj škodljivih kemikalij, je cenejše in seveda brez plastike.

soap, marseille's soap, toilet
Foto: jackmac34 iz Pixabay

Uporabljaj leseno zobno ščetko

Plastične zobne ščetke, ki jih uporablja večina ljudi niso primerne za recikliranje in zgolj polnijo smetišča ali pa se znajdejo sredi oceana. Danes je na voljo že veliko različnih lesenih zobnih ščetk iz bambusa ali drugih materialov, ki jih lahko po uporabi zavržemo na kompost.

Kupuj lokalno, sezonsko in brez embalaže

Velik del zavržene embalaže izvira iz trgovin, kjer kupujemo hrano v najrazličnejših pakiranjih. Da se temu izognemo lahko kupujemo hrano na tržnici ali pri lokalnem kmet, v svoj jedilnik vključimo čim več sezonske hrane in kupujemo v trgovinah brez embalaže. Ena izmed takih trgovin, ki jih lahko najdemo v Ljubljani je Rifuzl, ki poleg nakupa živil brez embalaže omogoča tudi nakupovanje čistil, kozmetike in ostalih potrebščin za gospodinjstvo brez embalaže. Obiščite jo in se prepričajte sami!

Uporabi steklenico za večkratno uporabo

Izogibaj se kupovanju vode in ostalih pijač v plastenkah. Investiraj raje v trpežno steklenico za večkratno uporabo in jo natoči pri vsaki pipi s pitno vodo (katerih je v Sloveniji, kjer imamo pitno vodo skoraj povsod kar veliko). Če se vseeno ne moreš izogniti pijačam, ki jih dobiš samo v trgovinah se raje odloči za alternativo ista pijače v steklenici namesto v plastenki. Planet ti bo hvaležen.

Ne uporabljaj plastičnih slamic

Ko si zunaj na pijači natakarja prosi, da ti prinese pijačo brez slamice. V kolikor pa si velik ljubitelj slamic obstaja veliko trajnostnih alternativ, kot so kovinske, steklene, papirnate, lesene ali pa celo slamice iz makaronov. Uporabi te namesto plastičnih.

Many plastic drinking colorful straws in the restaurant bar.
Foto: Elena Sapegina iz iStock

Kupuj rabljena oblačila

Trend kupovanja rabljenih oblačil v second hand trgovinah iz leta v leto narašča. Prednosti kupovanja v takih trgovinah so nižja cena, unikatni kosi oblačil, oblekam pa damo novo priložnost.

Ne kupuj plastičnih vrečk

Ko greš v trgovino s seboj vzemi nahrbtnik ali platneno vrečko za večkratno uporabo. Če pa si jo ravno pozabil doma se v trgovini raje odloči za papirnato vrečko namesto plastične ter tako prepreči, da še ena vrečka pristane na smetišču.

plastic bottles,Recycle waste management concept.
Foto: ABimagestudio iz iStock

Z zgornjimi enostavnimi nasveti lahko začneš svoje potovanje proti življenju brez plastike. Vsak sam kot posameznik ne more rešiti planeta pred poplavo plastike, a več kot nas je, večje možnosti za uspeh imamo.

Na kaj paziti pri izbiri zimske obutve

5 lastnosti dobre zimske obutve!

Čeprav nas je topla jesen dolgo razvajala, je sedaj nedvomno tu zima, ko ima pri izbiri obutve poleg udobja bolj kot kdajkoli odločilno vlogo tudi funkcionalnost. Vreme je spremenljivo, temperature so padle in večinoma so noge prve, v katere nas rado zazebe. In ko nas zebe v noge, je občutek mraza zasidran v telesu. Če smo do 15. novembra morali preobuti jeklenega konjička, nas vreme opozarja, da je čas, da preobujemo tudi sebe. Na kaj vse pazimo pri izbiri zimske obutve?

Gležnjarji Hiker
Gležnjarji Hiker
  1. Primeren profil obutve. Ko stopinje padejo okrog ledišča, se vsak prehod za pešce spremeni v drsališče. Da ne boste sredi cest lovili ravnotežja, si izberite obutev s ustreznim podplatom. Najbolje se obnesejo podplati iz poliuretana, ki so direktno brizgani na zgornji del obutve. Podplati nudijo dober oprijem, so lahki in hkrati zelo izolativni, saj v svoji notranjosti skrivajo zračne mehurčke.
  1. Topla podloga. Mehke podloge iz naravnih materialov poskrbijo za udobje in toploto. Izogibajte se sintetičnim tkaninam, v katerih se bodo noge potile, saj vas bo tako kljub sicer topli podlogi, v noge kmalu zazeblo. Za hladne zimske mesece je zelo dobra naravna podloga iz ovčke. Dobra izbira je tudi bambusov podloga in vložek, ki je okolju prijazen, saj je material pridobljen iz hitro obnovljivega naravnega vira, poleg tega je izjemno mehek in učinkovito absobrira vlago. Za razliko od bombaža se bambusova vlakna hitreje osušijo in imajo višjo vpojnost.
  1. Material, ki diha. Naravni materiali ali inovativne membrane kot je naprimer Gore-Tex bodo poskrbeli, da bodo vaša stopala ostala suha. V praksi to pomeni, da kakovostna membrana kot je Gore-Tex omogoča odvajanje potenja in vlage iz obutve in hkrati preprečuje vdor vlage od zunaj v notranjost čevlja. Stopalo tako ostaja suho tudi v zelo mokrih dnevih. V čevljih vam ne bo prevroče in se ne boste potili, zaradi česar ne bo prišlo do pojava neprijetnega vonja in drugih okužb stopal.
  1. Vodoodpornost! Na voljo je že veliko impregnacijskih sredstev, ki ob ustreznem nanosu povečajo vodoodpornost vaše obutve. Najboljša rešitev pa je vsekakor vgrajena membrana in tehnologija Gore-Tex. Membrana Gore-Tex zagotavlja dihanje stopala in ohranja optimalno temperaturo v obutvi. Čevlji so zato nepremočljivi, zračni in vzdržljivi!
  1. Udobje in trajnostna komponenta. Čeprav sta zapisani na zadnjem mestu, se nas najbrž večina strinja, da gre za pomembna faktorja pri odločitvi. Na nogah preživimo velik del dneva, zato je vsekakor pomembo, da nas obutev ne tišči, da se lepo prilega in je izdelana iz materialov, ki dihajo – torej vlago prevajajo navzven. Če smo našli čevelj, ki ustreza vsem točkam, si seveda želimo, da nam obutev dobro služi kar največ časa. Vsekakor se tu zanašamo na kvaliteto pred kvantiteto.

Vsem točkam ustreza zimska obutev ara Shoes. Kultno udobje in nemška kvaliteta, ki sta podprta z dolgoletno tradicijo in nenehnimi inovacijami tukaj ne sklepajo kompromisov. V zimski kolekciji, ki so jo pripravili v tej sezoni, je širok nabor obutve, med katero boste zagotovo našli svoj najljubši par za to zimo.

Seveda so ob vsej funkcionalnosti mislili tudi na moden izgled. Tako Gore-Tex ni rezerviran le za športno, pohodniško obutev, pač pa je postal zvezda modne obutve, ki vas bo pospremila po povsem vsakdanjih opravkih. Čudovito se bo kombinirala tudi na malce bolj elegantna oblačila, saj ohranja pridih nežnosti in ženstvenosti. Ara obutev z Gore-Texom zagotavlja popolno klimo stopal s svojo optimalno toplotno prevodnostjo in inovativnim uravnavanjem vlage. Skrivnost je nepremočljiva, zračna in trpežna membrana Gore-Tex, ki je bila razvita za zagotavljanje suhih nog in optimalnega udobja v vseh vremenskih razmerah.

Brezskrbni sprehodi

S športnim modelom gležnjarjev Hiker ste odlično opremljeni za jesen in vaše sprehode v naravi! Zahvaljujoč nepremočljivi Gore-Tex membrani ste optimalno zaščiteni v prav vsakem vremenu. Zgornji material je robusten in posebej prožen. Teddy podloga na notranji strani je nadvse mehka, zato bodo na pogled malce bolj robustni čevlji tudi udobna izbira.

Popolna kombinacija k plašču!

Spet je tu sezona plaščev. Gležnjarji Monaco v lunini barvi se odlično podajo k njim. Opremljeni s toplo podlogo zagotavljajo, da vas letos ne bo zeblo. Zračna membrana Gore-Tex pa ohranja vaša stopala suha.

Naj bo tudi na pohodu toplo!

Vsi se strinjamo: treking čevlji na vezalke Hiker ne razočarajo. Opremljeni z Gore-Tex membrano, podplatom, odpornim proti obrabi, ki je spredaj dvignjen in zagotavlja varnost pri hoji in zaščito vaših prstov. Ojačana peta nudi potrebno stabilnost za udobno in neutrudljivo hojo.

Obutev ara najdete na prodajnih mestih Ara Shop, Mass, Maximarket, Kopitarna, Ars, La Scarpa, Pami in drugih. Novostim lahko sledite na njihovi facebook strani, del nove kolekcije pa si oglejte v katalogu.

Kaj obiskati na Slovenskem knjižnem sejmu?

0

Začel se je že 38. Slovenski knjižni sejem, ki se je letos vrnil na »kraj zločina«, na svoje izvorno mesto, Gospodarsko razstavišče. Trajal bo vse do 28. novembra, hibridno pa ga boste lahko obiskali do 4. decembra. Spremljevalni program je zelo pester, poleg stalne prodajne ponudbe se bodo zvrstili številni dogodki.

Izbrali smo jih nekaj, ki bodo vsekakor zelo zanimiva popestritev knjižnične ponudbe.

Kako napisati 100 + 1 knjigo?

  • 26 november (18:00 – 18:45), Gospodarsko razstavišče
Marcel Štefančič, jr. je v treh desetletjih in pol objavil 101 knjigo. Kako je prišlo do tega? Kaj je recept za tako produktivnost? Kako izbira teme knjig? Kakšen je princip njegovega dela? H katerim temam se vrača vedno znova? Kako je potekalo njegovo sodelovanje z različnimi založbami v tem času? O vsem tem in še čem se bomo pogovarjali z enim naših najplodovitejših knjižnih avtorjev v tretjem tisočletju.

Sodeluje: Marcel Štefančič, jr.

Moderira: dr. Samo Rugelj

Dogodek KAKO NAPISATI 100 + 1 KNJIGO.
Foto: on knjižni sejem

Močne ženske – Čarovnice današnjega časa?

  • 25 november (18:00 – 18:45), Gospodarsko razstavišče

Koliko metel smo že polomile, da bi izbrisale s sveta izviren greh, ki nas je označil na enem izmed začetkov civilizacije? Očitno ne dovolj. Zažiganje čarovnic je že zdavnaj mimo, lotimo se dvojne morale in sprenevedanja, ki ga Urška opisuje v svoji knjigi, ko maziljeni preiskovalec polaga junakinji na usta svoje lastne sprevržene sanjarije. Začuda so iste kot dan današnji. Smo se sploh kaj premaknili iz teh okov lažnivega dušebrižnistva?
Mogoče pa ni problem ŽENSKA ampak nekaj drugega!

Sodeluje: Urška Klakočar Zupančič (Gretin greh)

Moderira: Zvezdana Mlakar

Slovenski knjižni sejem
Foto: SKS on knjižni sejem

O  zdravnikih, ki pišejo, in o tem, zakaj so zdravniške vsebine tako priljubljene med bralci

  • 25 november (16:00 – 16:45), Gospodarsko razstavišče

Novinar Slavko Jerič se bo z gostoma, Markom Pokornom in Davidom Zupančičem,
pogovarjal o tem, zakaj kljub poklicu, ki te posrka celega, pišeta (in počneta še kopico drugih zanimivih, ustvarjalnih stvari). In ohranjata smisel za humor.

Slovenski knjižni sejem
Foto: SKS on knjižni sejem

Ali se lepe knjige dobro prodajajo?

  • 24 november (17:00 – 17:45), Gospodarsko razstavišče

Pomembnost oblikovanja in naslovnice za uspešnost knjig.

Nekatere bralce zanima samo dobra vsebina, ni pa malo takih, ki ne bodo kupili knjige,
če jim ni všeč naslovnica ali črkopis ali vezava. Založniki že dolgo vedo, da je pri
hiperprodukciji knjig izrednega pomena, ali jo je mogoče opaziti med stotinami drugih;
v zadnjem času pa se vse več govori tudi o »instagramskosti naslovnic«. O tem, kako
pomembno je oblikovanje (naslovnic) za identiteto in opaznost knjige, bomo govorili z Žigo
Valetičem, avtorjem knjige Nomadi med platnicami, ki je v zadnjih 25 letih poslal v tiskarne
približno tisoč knjig različnih založb, Suzano Duhovnik, dolgoletno vodjo oblikovalcev v
Mladinski knjigi, ter Sanjo Janša, avtorico številnih prepoznavnih naslovnic slovenskih založb.

Ali se lepe knjige dobro prodajajo?
Foto: SKS on knjižni sejem

Ali je mogoče ločiti pisatelja od njegovega dela?

  • 27 november (12:00 – 12:45), Gospodarsko razstavišče

Nastopajoči: Franjo H. Naji, Breda Mulec, Jernej Dirnbek, Vinko Möderndorfer

Moderator: Gabriela Babnik Ouattara

V slovenski literarni krajini se je vsaj od podelitve Nobelove nagrade Petru Handkeju začelo zastavljati vprašanje, ali je pomembno ločevati pisatelja od njegovega dela. Ali je literatura nekaj, kar je prosto ideoloških podmen in obstaja samo na sebi? Ali je pisatelj legitimen, da se vživlja v lik moškega, ženske, otroka in govori z njegovim/njenim glasom? Ali pa je zaradi tega, ker opravlja svoje poslanstvo, pravzaprav uzurpator? Ali je empatija, s pomočjo katere je mogoče preseči subjektivno doživljanje, dovolj? Morda pa je vsa stvar v tem, kako, in ne kaj? In je pravzaprav vse samo stvar žanra, v katerem se pripoveduje? Ali celo telesa? Zamolkov? Besed, ki zadevajo ob rob mogočega in izrekljivega? Ne nazadnje pa gre pri tem tudi za iznajdevanje prostora literature in premišljevanja, kakšen je njen družbeni status. Če sploh?

O (avto)biografijah

  • 25 november (12:00 – 12:45), Gospodarsko razstavišče

Nastopajoči: Malina Schmidt Snoj, Tanja Tuma, Črt Kanoni

Moderator: Nela Malečkar

(Avto)biografske knjige nastajajo po različnih poteh: je čustvena povezanost in živo zanimanje za osebo, katere zgodbo pripovedujemo, nujna za nastanek verodostojne biografije? Malina Schmidt Snoj je z glavno junakinjo biografije Samo en ples živela kot njena hči, zgodbo svoje mame Marte Paulin Schmidt-Brine, pa je začela sestavljati po njeni smrti. Tanja Tuma je temeljito raziskala »oddaljeno« življenje založnika Lavoslava Schwentnerja in ga v romansirani zgodbi prikazala skupaj z njegovimi sodobniki. Črt Kanoni pa je snov za knjigo Tam dola za zidom črpal iz spominov na lastno otroštvo – torej je v isti osebi glavni junak in avtor knjige!

Slovenski knjižni sejem
Foto: SKS on knjižni sejem

Najdeno s prevodom

  • 24 november (13:00 – 13:45), Gospodarsko razstavišče

Nastopajoči: Ariela Herček, Natalija Milonovanović, Vesna Dragar

Moderator: Jedrt Jež Furlan

Kako je v naši deželi biti mladi literarni prevajalec in prevajalka? V sodelovanju s projektom CELA.EU bomo z mladimi prevajalkami razlagali primer dobre prakse projekta, kjer je poudarek na tem, da bo čim več evropskih literarnih zgodb prevedenih v čim več evropskih jezikov. V projektu sodelujejo prekaljeni avtorji in avtorice in mladi prevajalci in prevajalke. Zanimalo nas bo tudi, kako (in ali sploh) poteka mentorstvo pri prevajanju v Sloveniji in koliko priložnosti za literarno prevajanje je na voljo pri nas.

Dogodek NAJDENO S PREVODOM.
Foto: SKS on knjižni sejem

Sinica in taščica

  • 24 november (11:00 – 11:45), Gospodarsko razstavišče

Prva knjiga Gorana Vojnovića za otroke. Zgodbo je imenitno upodobila Polona Lovšin.
Skupaj z avtorjema gremo na pot, daleč daleč. Potovali bomo s sinico in taščico in njunimi
mladički, s koscem, vodomcem, smrdokavro, kraljičkom … Pogovor z avtorjema bo vodila
urednica Irena Matko Lukan.

Dogodek SINICA IN TAŠČICA.
Foto: SKS on knjižni sejem

Na ogled bodo tudi številne zanimive razstave, izpostavljamo:

Španska razstava 50 proti 50

Razstava knjig, prevedenih iz jezikov španske države in v te jezike.

Španija je letošnja gostja Slovenskega knjižnega sejma, zato bo razstava v okviru sejma ponudila pregled knjig španskih avtorjev, ki so izšle v slovenščini, in slovenskih avtorjev, ki so bile prevedene v španščino, pa tudi katalonščino, baskovščino in galicijščino. Izbor bo zajel prevodno produkcijo v jezikih obeh držav zadnjih nekaj let ter ponudil pogled na dve zelo različni književni krajini, slovensko in špansko. Obenem bo predstavil dva literarna velikana, Borisa Pahorja in Javierja Maríasa, za katerima so v letošnjem letu ostale le še knjige, ki sta jih napisala.

Za vodstvo po razstavi je potrebna predhodna najava.

V poklon Borisu Pahorju

Razstava ilustracij iz romana v stripu Nekropola.

Tržaški umetnik in ilustrator Jurij Devetak (1997) je roman v stripu Nekropola ustvaril po znamenitem avtobiografskem romanu Borisa Pahorja, v katerem je ugledni pisatelj in intelektualec popisal izkušnjo življenja v koncentracijskih taboriščih. Jurij Devetak je v strip vključil večinoma nespremenjene odlomke iz integralnega besedila Pahorjeve Nekropole. Nekateri si v izvirniku sledijo v drugačnem vrstnem redu, mestoma je v skladu z naravo stripovskega medija izpustil in zgostil tudi dele posameznih povedi. S svojo likovno govorico in izjemno risbo je spojil večplastnost zgodbe v atmosfersko bogato in ubrano celoto. S tem, ko zgodbo Nekropole s pomočjo stripovskega medija približa mlajšim generacijam, Devetak nadaljuje poslanstvo Borisa Pahorja, ki je neomajno izrekal zgodovinsko resnico in poudarjal, da je prihodnost v mladih, »saj imajo le mladi v rokah priložnost, da spremenijo svet«.

Ujemi katerega izmed dogodkov in obišči 38. Slovenski knjižni sejem!

Biblijske poplave v Avstraliji

0

Na jugovzhodu Avstralije, natančneje v zveznih državah Novi Južni Wales (New South Wales) in Viktorija (Victoria), se spopadajo z močnimi neurji, ki so povzročila uničujoče poplave. Poplave so povzročile največji izpad elektrike po letu 2016.

Močna neurja in poplave v Novem Južnem Walesu

Zaradi nižjih temperatur, ki so povzročile manjše izhlapevanja, ter bolj vlažnih razmer v septembru, so bila tla na jugovzhodu Avstralije v začetku jeseni nasičena z vodo. Vse dodatne padavine, ki so padle na tla, niso imele kam odteči. Na presežek padavin vpliva tudi vremenski pojav La Niña.

Zato so minulo nedeljo v Novem Južnem Walesu izdali opozorilo, da se lahko poveča tveganje za nenadne poplave in naraščanje rek, kar se je v začetku tedna tudi zgodilo.

Pojavila so se močna neurja s točo in močnim vetrom. V nedeljo so na območju zabeležili več kot 420 000 udarov strel, močan veter pa je ruval drevesa in podiral daljnovode. Okoli 163 000 domov je ostalo brez električne energije in so na ponovno priključitev čakali vse do sredine tedna.

Ljudje so obtičali v domovih, ki jih je zalila voda. Veliko jih je bilo pozvanih k evakuaciji zaradi naraščajočih voda. Iz različnih krajev po celotnem Novem Južnem Walesu so poročali o poplavnih vodah, ki so zalivale objekte, rušile stene ter celo premaknile nekaj velikih ladijskih zabojnikov. Gasilci so bili ves čas na terenu, pomagali so pri evakuaciji ljudi, prečrpavanju vode ter odstranjevanju blata in ruševin s cest.

Poplave tudi v Viktoriji

O poplavah poročajo tudi iz zvezne države Viktorija, ki leži južneje od Novega Južnega Walesa. Na nekaterih območjih je v le nekaj urah padlo med 60 in 70 milimetrov padavin. Iz Služba za zaščito in reševanje (State Emergency Service) so sporočili, da v prihodnjih dneh pričakujejo velike rečne poplave.

Najhujše šele prihaja?

Hladna fronta, ki je že ta teden zajela Novi Južni Wales, se bo nadaljevala tudi v ponedeljek. Meteorološke agencije napovedujejo, da bo teden prinesel nove nevihte, močne nalive in naraščanje rek.