Rektor UL pozdravlja študentke in študente; v ponedeljek tudi v živo na Kongresnem trgu

Rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič, vse brucke in bruce, pa tudi vse ostale študentke in študente Univerze v Ljubljani, toplo pozdravlja v novem študijskem letu. Dobrodošlico jim bo zaželel tudi v živo, in sicer v ponedeljek, 3. 10., ob 17. uri na Kongresnem trgu.

»Na Univerzi v Ljubljani se bomo trudili, da bo življenje z nami čim bolj prijetno, zadovoljujoče in navdihujoče. Želimo vam čim več uspehov pri študiju, raziskovanju in umetniškem delu ter veliko novega, zanimivega in uporabnega znanja,« je študentke in študente v videonagovoru pozdravil rektor Univerze v Ljubljani, najstarejše, največje in najbolj uspešne univerze v Sloveniji.

Ob tem je poudaril prizadevanja Univerze v Ljubljani za varno in študentom prijazno okolje. »Izjemno pomembno je, da vam zagotavljamo varno in zdravo okolje. Zato smo v lanskem letu ustanovili pisarno varuha študentskih pravic ter zaupne osebe na fakultetah. Hkrati pa vsi vemo, da je bolezen covid še med nami. Zato, da bomo uspešno pripeljali študijsko leto do konca, moramo upoštevati osnovne ukrepe: prezračevanje, medsebojna razdalja, testiranje in predvsem to, da ne obiskujemo pouka ob prvih bolezenskih znakih.«

Rektor bo študentke in študente, skupaj s prorektoricami in prorektorji, dekanjami in dekani ter ljubljanskim županom, pozdravil tudi na prireditvi Pozdrav brucem, ki bo 3. oktobra na Kongresnem trgu.

Program se bo pričel ob 16.20, ko bodo nastopili tolkalci Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Uradni del prireditve z nagovorom rektorja bo ob 17.00, po nagovorih pa sledi zabavni program v organizaciji Študentskega sveta Univerze v Ljubljani. Nastopili bosta glasbeni skupini Black Ivy in Zvita feltna; na štiridesetih stojnicah pa bodo brucke in bruce sprejeli tudi študentke in študenti članic UL.

5 znanstvenikov, ki so svoje življenje tvegali za znanost

0

Najti »poskusne zajčke« za sodelovanje v znanstvenih eksperimentih včasih ni enostavno. Nekateri znanstveniki so se problemu izognili tako, da so eksperimente izvajali kar na sebi – in s tem tvegali lastno življenje. V najboljšem primeru je bila njihova predanost poplačana z Nobelovo nagrado, v nekoliko slabšem izidu je bila posledica smrt. Vsekakor pa je njihov pogum prinesel pomembna odkritja za človeštvo.

George de Hevesy: težka voda za žejo

Preden je kot predmet znanstvenega preučevanja vzel lastno telo, je George de Hevesy leta 1923 objavil opažanja o tem, kako spremljati različne substance med potovanjem skozi rastlino. Pri tem je uporabljal radioaktivni svinec, ki ga je rastlina absorbirala in nato transportirala ter skladiščila. Z analizo posameznih delov rastline je lahko ugotovil, kam je rastlina transportirala svinec. Kasneje se je odločil s podobno metodo preučevati potovanje vodnih molekul skozi človeško telo. Namesto radioaktivnega svinca je tokrat kot marker uporabil težko vodo. Zares ni povsem znano, ali je različne količine težke vode zaužil George de Hevesy sam, ali morda njegov asistent. Po zaužitju težke vode je z zbiranjem in analizo urina določal, koliko časa traja, preden zaužita voda zapusti človeško telo. Ugotovil je, da je potrebnih devet dni, da polovica težke vode zapusti človeško telo. Čeprav v svojem poročilu George de Hevesy ni poročal o negativnih učinkih pitja težke vode, so kasnejši poskusi na miših pokazali, da je težka voda v zadostnih količinah lahko smrtonosna. Pri svojem delu je imel torej precej sreče, saj je devet let kasneje celo prejel Nobelovo nagrado za eksperimente z radioaktivnim svincem, ki so ga pripeljali do eksperimentov na lastnem telesu.

Carl Wilhelm Scheele: arzen in cianid ne tekneta preveč dobro

Še ena oseba, ki je brez zadržkov zaužila snovi v laboratoriju. Kar se danes zdi bizarno in nedopustno je bilo v 18. stoletju skoraj običajen del kemijskega raziskovanja. Ker sofisticirane naprave za identifikacijo različnih snovi takrat še niso obstajale, je Scheele po končani reakciji pogosto z vonjem in okusom preučeval dobljene produkte. Na ta način je kot prvi uspešno ugotovil, da je kisik plin brez barve, vonja in okusa, kar velja še danes. Podobno je odkril vsaj sedem elementov in 18 spojin. Njegove metode so se dobro obnesle, dokler se ni lotil preučevanja bakrovega arzenida in vodikovega cianida. Pri 43 letih je tako umrl, najverjetneje zaradi izpostavljenosti arzenu in cianidu.

Karl Landsteiner: mešanje krvi

Če se ti uživanje laboratorijskih produktov ne sliši preveč privlačno, pomisli na eksperimente z lastno krvjo. V 20. stoletju je Karl Landsteiner želel ugotoviti, zakaj so transfuzije krvi včasih neuspešne. Pri tem je uporabil vzorce svoje krvi in krvi še petih kolegov. Na srečo je vzorce mešal zunaj njihovih teles in s tem preprečil smrt. Pri svojem delu je odkril krvne skupine A, B in 0. Krvno skupino AB so odkrili naslednje leto, saj med testiranimi osebami nihče ni imel krvne skupine AB. Za svoje delo je Landsteiner prejel Nobelovo nagrado. Umrl je 13 let kasneje zaradi srčnega napada, ki ni bil povezan z njegovimi eksperimenti.

Skica štirih epruvet z označbami krvnih skupin A, B, AB in 0
Foto: 200degrees iz Pixabay

Daniel Carrion: načrtna okužba se ni iztekla po načrtih

Carrion se je leta 1885 ukvarjal s kronično boleznijo perujska bradavica. Identifikacijo simptomov in posameznih stopenj bolezni je oteževalo dejstvo, da večina bolnikov, ki so dosegli akutno fazo ni uspela pravočasno priti do bolnišnice. Ali so hitro ozdraveli ali pa umrli. Ker je bila bolezen le redko smrtonosna se je Carrion odločil, da se okuži s tekočino, ki je pritekla iz poškodbe enega izmed bolnikov. Uspešno si je nakopal precej simptomov, ki pa se niso ujemali s takratno predstavo o perujski bradavici. Njegova bolezen je precej bolj spominjala na na videz nepovezano bolezen »vročina Oroya«, ki je zelo hitro smrtonosna. Carrion je dokazal, da gre za eno samo bolezen v dveh različnih stopnjah. Nekateri podležejo že prvi akutni fazi, medtem ko jo drugi uspešno preživijo, kasneje pa razvijejo kronične bolezenske znake. Nekateri posamezniki preidejo v kronično perujsko bradavico celo brez akutne vročine. Danes vemo, da obe stopnji bolezni povzroča ista bakterija, zato bolezen lahko zdravimo z antibiotiki. Carrion še ni imel te sreče, zato je nekaj tednov po okužbi podlegel bolezni.

Niels Finsen: vsaj okužba ni bila namerna

Finsen je od svojega 23. leta trpel za simptomi, ki jih danes opišemo kot Niemann-Pickova bolezen. Gre za degenerativno bolezen, ki odebeli vezivno tkivo organov in tako otežuje njihovo delovanje. Ukvarjanje z lastno boleznijo je za Finsena tako postalo osrednji del njegove znanstvene kariere, pri tem se je osredotočil predvsem na fototerapijo. Gre za terapevtsko uporabo svetlobe za zdravljenje določenih bolezni. Začel je s sončenjem z namenom, da bi olajšal simptome bolezni. Danes težko rečemo, ali je metoda delovala, saj niti sam ni beležil opažanj. Kasneje se je problema lotil bolj sistematično, saj je želel ugotoviti, kateri del elektromagnetnega spektra najučinkoviteje zaustavi bakterije in pri tem ne škoduje pretirano človeškim celicam. Pri tem je uspešno poiskal ustrezen del UV spektra. Na sebi je testiral tudi največjo izpostavljenost svetlobe, ki jo telo prenese, brez razvoja eriteme. Svoje bolezni sicer ni uspel pozdraviti, je pa njegov inštitut s pomočjo fototerapije do leta 1902 uspešno ozdravil več kot 400 ljudi, ki so trpeli za kožno boleznijo lupus vulgaris. Leta 1903 je za svoje delo prejel tudi Nobelovo nagrado. Žal je pri svojih 44 letih podlegel bolezni, a v znanosti in medicini pustil svoj pečat.

Kaj lahko narediš, če zboliš med študijem?

0

Oktober je pred nami in novo študijsko leto. Tudi to bo potekalo v znamenju pandemije, saj koronavirus še vedno biva med nami, vendar držimo pesti, da bo študijski proces potekal nemoteno (in v živo). Za bruce in brucke je to najbolj vznemirljiv čas njihovega življenja, saj jih čaka selitev od doma in vstop v odraslo življenje (ja, študenti smo odrasli, tudi če se ne obnašamo vedno tako).

Za vse prvošolčke smo pripravili nekaj nasvetov, s katerimi bo prehod v študentsko življenje lažji. Pogledali smo tudi, kakšno študijsko leto nas čaka in katere spremembe se obetajo. Boš letos prvič začel delati preko študentskega servisa? Pokukaj na stran 6, kjer te čakajo svetle in temne plati dela preko napotnice.

Zadnji oktobrski dan je rezerviran za noč čarovnic ali Halloween. Znan rek trick or treat verjetno že poznaš, kaj pa sam izvor tega praznika? Svoj prosti čas najraje preživljaš ob gledanju filmov in serij? We feel you. Zate smo primerjali vse pretočne platforme, na katere se lahko naročiš v Sloveniji in preverili njihovo ponudbo.

Te je strah, na koga se obrniti, če boš zbolel med študijem in živiš v tujem mestu? Na strani 12 so zbrani naši nasveti. Oktober je tudi obarvan s slastnim kostanjem, ki pa se tako kot ostala hrana draži. Na srečo ga lahko pripraviš tudi doma, samo sledi receptom na strani 16. V reviji najdeš tudi študentski priročnik različnih vrst kontracepcije – saj veš, varnost na prvem mestu.

Oktobrska številka revije Študent je že brezplačno na stojalih fakultet po vsej Sloveniji. Če slučajno študiraš od doma, jo lahko tudi natisneš na avtomatih Printbox, prelistaš na issuu.com/revija.student ali shraniš pdf. V komentarjih nam povej, kakšna se ti je zdela letošnja oktobrska številka. 🙂

Revija Študent oktober 2022   Prenos

Predsedniški kandidati 2022: Vse o volitvah

0

Predsedniške volitve 2022 so blizu, predsedniški kandidati pa so že znani. Katera imena bodo na listi, ki jo bomo obkroževali 23. oktobra 2022? Rok za morebiten umik kandidature je bil 3. oktober, kljub temu pa lahko že zdaj vidimo glavnino predsedniških kandidatur.

Državna volilna komisija je sporočila, da je kandidature vložilo devet kandidatov. Pet jih je komisija že potrdila, končni nabor pa je bil, kot napisano, znan s 3. oktobrom. Ta datum je bil rok za morebitne umike od kandidature.

Kdo so predsedniški kandidati 2022?

  • Janez Cigler Kralj
  • Vladimir Prebilič
  • Anže Logar
  • Nataša Pirc Musar
  • Milan Brglez
  • Sabina Senčar
  • Miha Kordiš

Znan je tudi vrstni red predsedniških kandidatk in kandidatov na glasovnici. Več o tem najdeš v prispevku

Kandidature so vlagali s podpisi volivcev, s podporo stranke oziroma poslancev. Kandidaturo je v vsem tem času napovedalo še nekaj drugih kandidatov, a so zaradi različnih razlogov odstopili od predsedniške dirke. To so bili Nina Krajnik, Leo Trojar, Aleš Ernecl, Boris Vene, Boris Žulj, Franci Kindlhofer, Ivo Vajgl, Andrej Magajna, Ludvik Poljanec, Ladislav Troha in Ivan Bolfek. Nazadnje je odstopil tudi Gregor Bezenšek in ostalo jih je sedem.

Voter on an waiving Slovenia flag background. 3d illustration
Foto: Rawf8 iz iStock

O predsedniških volitvah 2022

Kdaj? Nedelja, 23. oktober 2022

S koncem julija (20. 7.) je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič uradno razpisala volitve. To je pomenilo, da smo uradno vstopili v obdobje zaključka »vladavine« Boruta Pahorja, ki je funkcijo predsednika opravljal zadnjih deset let.

  • Začetek uradne volilne kampanje – 22. september
  • Rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom – 28. september
  • Zadnji dan za vložitev kandidatur – 28. september
  • Zadnji dan za umik kandidature – 3. oktober
  • DVK izvede žreb vrstnega reda kandidatur – 4. oktober
  • Začetek volilnega molka ob polnoči – 21. oktober
  • Volitve predsednika RS – 23. oktober
  • Morebitni drugi krog volitev – 13. november

Kdo lahko kandidira za predsednika?

Kandidat lahko, v skladu z 11. členom, 2. odstavkom 12. člena in 13. členom Zakona o volitvah predsednika republike, postane, na dan volitev polnoletni državljan Republike Slovenije, na predlog:

  • skupine najmanj desetih poslancev Državnega zbora,
  • registrirane politične stranke in s podporo najmanj treh poslancev Državnega zbora ali najmanj 3000 volivcev,
  • skupine najmanj 5000 volivcev.

Fantovščina

Ne glede na to, kaj delajo in v kateremkoli mediju, so Gašper Bergant, Sašo Stare in Žan Papič sila zabavni liki. Večkrat so se že ustvarjalno prepletli (Skečoholiki, Fejmiči), od pomladi pa po slovenskih odrih navdušujejo s komedijo Fantovščina. O vsebini vse pove že naslov, po večkratnem ogledu pa lahko napišemo le – pojdite jih gledat: sami, v družbi, z boljšo polovico, s prijateljem … Res se boste nasmejali.

Premiera Fantovščine je bila 1. aprila v ljubljanskem SiTi Teatru BTC. Prijateljevali ste že prej, zdaj pa ste še več skupaj. Kaj novega ste drug o drugem izvedeli v tej polovici leta?

Ž: Nič me ni presenetilo. Da je Gašper doma copata, sem vedel že prej. Da je Sašo dejansko tako prijazen tudi, ko ni … evo, to me je presenetilo! Včasih si želi biti zloben, pa mu ne gre.

S: Poznamo se že več kot deset let, tako da nekih velikih presenečenj res ni.

G: Če ne bi prijateljevali že prej, te predstave sploh ne bi bilo. Za tak projekt se moraš najprej razumeti. S Staretom sem že prej ustvarjal Skečoholike, s Papičem pa delava Fejmiče.

S: Mogoče sem malo »presenečen«, kako fino se imamo skupaj, na vajah, na vožnjah na in z nastopov pa kako iskreno se uspemo še vedno nasmejati drug drugemu, po vseh teh letih!

Kateri je bil najbolj zabaven odziv na Fantovščino?

Ž: To, da ljudje dejansko pričakujejo fantovščino. Celo Gašperjevi starši so mislili, da se ženi. Pa enkrat, da so dekliščino praznovali na Fantovščini, kar je bil lep paradoks.

G: Najbolj zabaven del nam je, ko mora Žan med predstavo pokazati sliko bejbe. Publika tega ne ve, a vsakič nama pokaže novo sliko in vsakič je bolj bizarna. Trudi se naju dejansko spraviti v zadrego. Kar se tiče teksta pa je narejen tako, da se v njem najdejo vsi.

S: Ja, del, ko nama mora Žan pokazati neko sliko, je včasih REEES smešen. Na zadnji predstavi naju je nasmejal do solz! Jaz sploh nisem zmogel govoriti naprej teksta in ljudje so morali počakati kako minuto, da smo se umirili, preden smo lahko nadaljevali.

Na koliko dekliščinah ste nastopili odkar ste zasloveli kot eksperti za fantovščine?

Ž: Par ponudb je padlo za slačifanta, a nekako ne zmorem sprejeti in oddelati še tega.

G: Kot komik sem na dekliščini nastopil enkrat – kot plesalec pa seveda večkrat.

S: No, za razliko od mojih kolegov pa mene niso niti enkrat povabili kot striptizerja … in ne štekam zakaj. Moj striptiz je bistveno cenejši od stand-up nastopa! (smeh)

Vsi ste tudi aktivni podkasterji. Prosim, če vsak priporoči en podkast, ki ga je ustvaril ali videl v zadnjega pol leta, ki ga res ne smemo spregledati.

G: #32 After Dark – Nick MCCarthy’s Story.

Ž: Epizoda Številk Slavka Jeriča na Valu 202 z Miho Mazzinijem.

S: Apparatus pogovori, epizoda #151: Magnifico! Aja, pa definitvno preverite tudi podkasta Fejmiči in A res, tega ne veš na vaši najljubši aprilkaciji za podkaste in You Tubu.

Katera ne najbolj predrzna/divja reč, ki ste jo naredili med študijem – in upate priznati?

Ž: Uspelo mi je naredit najobsežnejši izpit na slovenistiki o književnosti. Ne vem niti, kako se imenuje, a to se mi zdi kar drzno in upam priznat. No, ja, na izpitu sociologije sem pogledal pole in jih vrnil po tridesetih sekundah, ker bi jih bilo brezveze umazat.

G: Med svoje prostoročne risbe sem podtaknil risbe kolegice, ki je imela isti predmet ocenjen z desetko, da bi ji dokazal, da profesor preferira nežnejši spol. Za iste risbe, za katere je prej dobila 9 ali 10, sem jaz dobil oceno 5.

S: Najbolj divja stvar, ki sem jo naredil na faksu? Ko sem povedal staršem, da bom pustil faks in začel delati komedijo … in ta pogovor preživel! Ne postane bolj divje kot to! (smeh)

Kaj ob začetku novega šolskega leta sporočate študentom – in še posebno bruckam?

Ž: Krize bodo in bodo tudi minile, samo delati je treba in počakati, da grejo mimo. Posebno bruckam si pa ne upam nič reči, ker nisem bil nikoli brucka.

G: Začnite se zanimati za finance in obštudijsko delo ter prostovoljstvo. Če se izognete zmačkanim sobotam, boste z delom, varčevanjem in investiranjem mogoče že pri tridesetih gradili svojo prvo hišo.

S: To, kar je rekel Gašper. Pa ne bojte se slediti svojim željam oziroma sanjam, a se zavedajte, da je za zgodbo o uspehu poleg ogromno trdega dela pogosto potrebne tudi kar nekaj sreče.

Sloveniji odprta pot do 3,26 milijarde evrov

0

Slovenija in Evropska komisija sta podpisali Sporazum o partnerstvu, s katerim se Sloveniji odpira pot do več milijard evropskih sredstev v prihodnjem programskem obdobju. Sporazum sta v Ljubljani podpisala Minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, dr. Aleksander Jevšek in evropska komisarka za kohezijo in reforme, Elisa Ferreira.

Podpis sporazuma je bil med prioritetami vlade

Minister je na novinarski konferenci poudaril, da je bila priprava sporazumu o partnerstvu in programa evropske kohezijske politike ena glavnih prioritet nove vlade. Šlo naj bi za temeljna dokumenta za finančno perspektivo 2021-2027. »Uspelo nam je z vključujočim pristopom, neumornim delom in tesnim sodelovanjem z Evropsko komisijo, ministrstvi, vladnimi službami, razvojnimi sveti kohezijskih regij, ekonomskimi in socialnimi partnerji. Ker verjamemo, da lahko prihodnost oblikujemo skupaj, v dialogu z deležniki in razumevanjem izzivov, ki so pred nami,« je povedal minister.

Evropska komisarka Elisa Ferreira je ob podpisu Sporazuma o partnerstvu povedala: »Skupaj bomo gradili pametnejše in sodobnejše slovensko gospodarstvo, bolj zeleno in pravičnejšo Slovenijo. Sporazum o partnerstvu je podpisan, sedaj je potrebno to udejanjiti na terenu. Skupaj smo odobrili ta sporazum, skupaj moramo zagotoviti, da bo uspešen.«

Kaj prinaša Sporazum z Evropsko komisijo?

Sloveniji je s podpisanim sporazumom odprta pod do 3,6 milijarde evrov. Kako ta sredstva določa Sporazum?

  • 806 milijonov evrov za zeleni in nizkoogljični prehod; za naložbe, kot so pridobivanje sončne energije in vetra ter izboljšanje energetske učinkovitosti stavb;
  • 727 milijonov evrov za razvoj, raziskave in inovacije; za naložbe v raziskovalno infrastrukturo in raziskovalne zmogljivosti;
  • 769 milijonov evrov za socialno vključenost, zaposlovanje, izobraževanja in usposabljanja;
  • 511 milijonov evrov za trajnostno in pametno mobilnost; za naložbe kot je posodobitev javnega potniškega prometa, zlasti železniške infrastrukture;
  • 95 milijonov evrov za teritorialne pristope kot sta urbani in lokalni razvoj;
  • 250 milijonov evrov za Savinjsko-Šaleško regijo zaradi opuščanja rabe premoga in prestrukturiranja Zasavja.

Filmski seminar bo potekal tudi letos

Želiš postati filmski entuziast? Si to že in iščeš nekaj dodatnega znanja, ki ti bo ponudil točno tisto, kar iščeš. Letos imaš veliko srečo, saj bo potekal Filmski seminar 2022/23. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je objavil vse informacije o letošnji izvedbi filmskega seminarja.

Kaj je filmski seminar?

Filmski seminar ponuja celostno znanje o filmski produkciji. Preko različnih predavanj bo obdelal celoten spekter filmskega ustvarjanja in udeležencem ponudil znanja in izkušnje iz vseh področij ustvarjanja filma, od osnovnega razumevanja filmskega jezika, ustvarjanja scenarija, likovne estetike in fotografije, dramaturgije in montaže, pa seveda do temeljnih prvin filmske režije. Seminar ponuja udeležencem široko filmsko izobrazbo, njihovemu talentu in je prepuščeno, v katero smer se bodo kasneje profilirali.

Kaj bo obdelal Filmski seminar 2022/23?

  • FILMSKI JEZIK IN FILMSKA REŽIJA: filmski jezik in filmsko mišljenje; zgodovina filma; analiza in razumevanje filma; artikulacija filmskega prostora; filmska režija.
  • LIKOVNA ESTETIKA FILMA: zgodovina likovne estetike; vizualna naracija; kompozicija kadra.
  • SCENARISTIKA: osnove dramaturgije; karakterizacija lika, odnos, konflikt, zgodba; analiza avtorskih poetik; oblikovanje scenarija.
  • KAMERA: filmski plani; kompozicija kadra; dramaturgija fotografije; osnove oblikovanja svetlobe; scenska tehnika; praktično snemanje.
  • MONTAŽA: dramaturgija in vizualna naracija; ustvarjalna vloga montaže v predprodukciji, produkciji in postprodukciji; montaža prizorov – filma.
  • OBLIKOVANJE ZVOKA: dramaturška vloga zvoka; snemanje zvoka; postprodukcija zvoka
  • PRODUKCIJA: osnovni pojmi in zakonitosti produkcije; faze in tehnologije filmske produkcije; produkcijska ekipa in proces.
Movie projector on a dark background with light beam / high contrast image
Foto: fergregory iz iStock

Filmski seminar 2022/2023

Filmski seminar se bo začel 18. oktobra 2022 in bo trajal do junija 2023. Predavanja bodo potekala od ponedeljka do četrtka, praviloma 3x do 4x tedensko – od 19:30 do 22:30 v dvorani Skladovnica, Beethovnova 5, Ljubljana, Šalamunovi knjižnici in dvorani Cepetka, oboje na Cankarjevi 5 v Ljubljani. Občasno bodo potekale intenzivne sobotne vaje iz kamere in montaže.

Mesečni obseg seminarja je 48 šolskih ur + do 16 individualnih ur z mentorjem oz. praktičnih vaj.

Rok prijave je 13. oktober 2022.

Dodatne informacije in prijavo na seminar najdeš na spletni strani JSKD.

Nasina misija DART zadela asteroid

0

Po desetih mesecih letenja v vesolju je Nasin dvojni preizkus preusmeritve asteroida (DART) – prva predstavitev tehnologije planetarne obrambe na svetu – v ponedeljek uspešno zadel ciljni asteroid, kar je prvi poskus agencije, da bi premaknila asteroid v vesolju.

DART je udaril v asteroid

Udarec plovila DART v asteroid Dimorphos je del Nasine splošne strategije planetarne obrambe in predstavlja izvedljivo tehniko za zaščito planeta pred asteroidom ali kometom, ki bi se približal Zemlji, če bi ga odkrili.

»V svojem bistvu je DART uspeh brez primere na področju planetarne obrambe, hkrati pa je to tudi enotna misija, ki prinaša resnične koristi celotnemu človeštvu,« je dejal upravitelj Nase Bill Nelson. »Medtem ko NASA preučuje vesolje in naš domači planet, si prizadevamo tudi za zaščito tega doma, to mednarodno sodelovanje pa je znanstveno fantastiko spremenilo v znanstvena dejstva in pokazalo en način za zaščito Zemlje.«

DART je bil usmerjen na asteroidno luneto Dimorphos, majhno telo s premerom le 160 metrov. Obkroža ga večji, 780 metrov velik, asteroid Didymos. Noben od teh asteroidov ne predstavlja nevarnosti za Zemljo.

Enosmerno potovanje je potrdilo, da lahko NASA uspešno krmili vesoljsko plovilo, ki namerno trči v asteroid in mu tako spremeni smer, kar je poznano kot kinetični udarec.

3D rendering of a dangerous large asteroid threatening to impact planet Earth.
Nobeden od asteroidov ni predstavljal nevarnosti za Zemljo. Foto: ratpack223 iz iStock

Preiskovalna skupina bo še potrdila, da je trk spremenil orbito asterodida

Preiskovalna skupina bo zdaj opazovala Dimorphos z zemeljskimi teleskopi, da bi potrdila, da je trk DART-a spremenil orbito asteroida okoli Didymosa. Raziskovalci pričakujejo, da je udar skrajšal tirnico Dimorfosa za približno 1 odstotek ali približno 10 minut; natančna meritev, koliko je bil asteroid premaknjen, je eden od glavnih namenov preizkusa v polnem obsegu.

»Planetarna obramba je globalno povezovalno prizadevanje, ki vpliva na vse prebivalce Zemlje,« je dejal Thomas Zurbuchen, pomočnik upravitelja Direktorata za znanstvene misije na sedežu NASA v Washingtonu. »Zdaj vemo, da lahko vesoljsko plovilo usmerimo z natančnostjo, ki je potrebna za udarec celo majhnega telesa v vesolju. Že majhna sprememba hitrosti je vse, kar potrebujemo, da bistveno spremenimo pot, ki jo asteroid prepotuje.«

Asteroid is approaching a blue planet. Space stone is moving towards the Earth. View from space. Great extinction.
Raziskovalci pričakujejo, da je udar skrajšal tirnico Dimorfosa za približno 1 odstotek ali približno 10 minut.
Foto: Nazarii Neshcherenskyi iz iStock

V asteroid s hitrostjo 22.530 kilomometrov na uro

Edini instrument vesoljskega plovila, kamera Didymos Reconnaissance and Asteroid Camera for Optical navigation (DRACO), je skupaj s prefinjenim sistemom vodenja, navigacije in nadzora, ki deluje skupaj z algoritmi SMART Nav (Small-body Maneuvering Autonomous Real Time Navigation), omogočil, da je DART prepoznal in razlikoval med asteroidoma ter se usmeril na manjše telo.

Ti sistemi so 570 kilogramov težko vesoljsko plovilo v obliki škatle vodili skozi zadnjih 90.000 kilometrov vesolja v Dimorphos, v katerega je namerno trčilo s hitrostjo približno 22.530 kilometrov na uro, da bi nekoliko upočasnilo orbitalno hitrost asteroida. Zadnji posnetki, ki jih je sonda DRACO pridobila nekaj sekund pred trkom, so podrobno razkrili površino Dimorfosa.

large asteroid flying in the universe
Plovilo je v asteroid trčilo s hitrostjo 22.530 kilometrov na uro. Foto: vencavolrab iz iStock

Slike trka zagotovila Italijanska vesoljska agencija

Petnajst dni pred trkom se je z vesoljskega plovila izstrelil spremljevalni satelit CubeSat LICIACube (Light Italian CubeSat for Imaging of Asteroids), ki ga je zagotovila Italijanska vesoljska agencija, da bi posnel slike trka plovila DART in asteroidnega oblaka odvržene snovi. Skupaj s slikami, ki jih je vrnil DRACO, naj bi slike LICIACube zagotovile pregled učinkov trka, kar bi raziskovalcem pomagalo bolje opredeliti učinkovitost kinetičnega trka pri odklanjanju asteroida. Ker sonda LICIACube nima velike antene, bodo slike v prihodnjih tednih na Zemljo poslane ena za drugo.

»Uspeh naprave DART je pomemben dodatek k osnovnemu naboru orodij, ki jih moramo imeti za zaščito Zemlje pred uničujočim trkom asteroida,« je dejal Lindley Johnson, Nasin uradnik za planetarno obrambo. »To dokazuje, da nismo več nemočni pri preprečevanju tovrstnih naravnih nesreč. Skupaj z izboljšanimi zmogljivostmi za pospešeno iskanje preostale populacije nevarnih asteroidov z našo naslednjo misijo planetarne obrambe, raziskovalcem bližnjih zemeljskih teles (NEO), bi lahko naslednik DART zagotovil vse, kar potrebujemo za rešitev dneva.«

meteorite from outer space, falling toward planet Earth, dramatic science fiction scene
Z misijo je Nasa dokazala, da nismo več nemočni pred asteroidi. Foto: dottedhippo iz iStock

Znanstveniki morali biti pripravljeni in natančni

Ker je par asteroidov od Zemlje oddaljenih manj kot 11 milijonov kilometrov, svetovna ekipa za opazovanje asteroidnega sistema uporablja na desetine teleskopov, nameščenih po vsem svetu in v vesolju. V prihodnjih tednih bodo opredelili nastale izmečke in natančno izmerili spremembo tirnice Dimorfosa, da bi ugotovili, kako učinkovito je DART premaknil asteroid. Rezultati bodo pomagali potrditi in izboljšati znanstvene računalniške modele, ki so ključni za napovedovanje učinkovitosti te tehnike kot zanesljive metode za odklon asteroidov.

»Ta prva misija je zahtevala neverjetne priprave in natančnost, ekipa pa je v vseh pogledih presegla pričakovanja,« je dejal direktor American President Lines, Ralph Semmel. »Poleg resnično vznemirljivega uspeha tehnološke predstavitve bi lahko zmogljivosti, ki temeljijo na DART, nekega dne uporabili za spremembo smeri asteroida, da bi zaščitili naš planet in ohranili življenje na Zemlji, kot ga poznamo.«

Približno čez štiri leta bo projekt Hera Evropske vesoljske agencije opravil podrobne raziskave Dimorfosa in Didymosa, s posebnim poudarkom na kraterju, ki ga je pustil trk DART, in na natančni meritvi mase Dimorfosa.

Watch NASA's DART mission successfully smash into asteroid Dimorphos

Levica o izidu italijanskih volitev: »Fašizem nikoli ni bil in nikoli ne bo odgovor!«

0

Izvolitev stranke Fratelli d’Italia (Bratje Italij), ki jo vodi Giorgia Meloni je tudi v Sloveniji sprožila malo morje odzivov. Ker je zmagovalna stranka na desni strani političnega zemljevida, se je naklonjenost tudi v Sloveniji hitro razjasnila. Nekoliko površno lahko rečemo, da zmago podpirajo stranke na »desni«, naproti pa ji stojijo stranke na »levi«.

Levica ostro naproti zmagi stranke Fratelli d'Italia

»Giorgia Meloni je znana Primorcem na obeh straneh meje, recimo po nasprotovanju vrnitvi Narodnega doma v Trstu v slovenske roke. Ali pa z zavzemanjem za kazenski pregon vseh, ki ugovarjajo zavajajočemu italijanskemu narativu o fojbah, pri čemer prostodušno izkrivlja zgodovino slovenskih in vseh drugih žrtev upora zoper zgodovinski fašizem.« so pri stranki Levica zapisali v svoji objavi tik pred razglasitvi izidov.

»To ne bo stabilna vlada, kot ni bila stabilna nobena druga v italjianskem političnem prostoru najmanj zadnjih 10 let. In manj kot bodo imeli odgovorov na dejanske težave italijanske družbe, bolj privlačna tarča bodo manjšine – med njimi tudi zamejski Slovenci,« so jasno zapisali svoje stališče in poudarili, da bodo budno spremljali dogajanje na drugi strani meje in se odzvali na vsak napad na pravice in dostojanstvo Slovencev v Italiji.

»Fašizem nikoli ni bil in nikoli ne bo odgovor!« so jasno povedali pri Levici.

Levica se podaja v predsedniško kandidaturo
Levica se podaja v predsedniško kandidaturo

Najboljše knjige o dinozavrih

0

Knjige o dinozavrih so nekaj, kar berejo mladi in stari. Slikanice, enciklopedije in romani – dinozavrom je namenjeno prav vse. Kljub temu je pametno vedeti, katere so najboljše knjige o dinozavrih v Sloveniji in po svetu. Sestavili smo seznam knjig o dinozavrih, ki jih mora imeti doma prav vsak bralec, ne glede na starost.

Izgubljeni svet iz leta 1912 in Jules Verne pred tem

Sir Arthur Conan Doyle je pred več kot sto leti napisal Izgubljeni svet oziroma The Lost World. Kaj, če dinozavri niso povsem izumrli, in so na nekem odročnem kotičku sveta obstali? Knjiga je najprej izhajala po delčkih v seviji Strand Magazine, nato pa je bila izdana kot knjiga. V knjigi lahko najdemo dinozavre, kot so Igvanodon, Alozaver, Stegozaver, Megalozaver in druge leteče plazilce ter zgodovinska bitja.

Ob tej knjigi je nujno omeniti še Potovanje v sredino Zemlje, ki jo je Jules Verne napisal leta 1864 in bil s tem pionir ideje o zgodovinskih bitjih v današnjem svetu. Podobna knjiga nosi naslov Plutonia, ki jo je leta 1915 napisal ruski pisatelj Vladimir Obruchev. Leto zatem je Edgar Rice Burroughs napisal knjigo The Land that Time Forgot. Vse predstavljajo idejo o votli Zemlji, kjer so dinozavri in ostala bitja preživela. Zaradi dotrajanosti opisov bitij oziroma bolje rečeno napredka paleontologije, so dinozavriv teh knjigah drugačni, kot sicer.

Jurski park je povzročil pravo norijo nad dinozavri

Nadaljujmo s klasiko, ki je več kot zaslužna za norijo nad dinozavri. Michael Crichton je leta 1990 izdal knjigo z naslovom Jurski park in vse ostalo je zgodovina. Še danes velja za najbolj priljubljeno knjigo o dinozavrih, med zvezde pa jo je izstrelil še istoimenski film. Nadaljevanje z naslovom Izgubljeni svet je izšlo pet let kasneje, leta 1997 pa sta bila oba dela izdana skupaj z naslovom Jurski svet Michaela Crichtona.

Jurski park Michaela Crichtona velja za najbolj znano knjigo o dinozavrih
Jurski park Michaela Crichtona velja za najbolj znano knjigo o dinozavrih

 

Dežela dinozavrov: Začetek

Prva slovenska knjiga o dinozavrih, ki so se naselili tudi pri nas. 65 milijonov let kasneje se dinozavri vračajo na svoj vladarski prestol. Zbirka kratkih zgodb pripoveduje o soočanjih z zgodovinskimi bitji v novem kaotičnem svetu. Dinozavri pa niso edina stvar, ki je človeštvo pahnila na rob preživetja. Več o knjigi izveš na profilu knjige Dežela dinozavrov: Začetek.

Dežela dinozavrov: Začetek
Dežela dinozavrov: Začetek

5 strokovnih knjig o dinozavrih

Ker brez strokovnosti pri dinozavrih pač ne gre, so na seznamu tudi strokovne knjige. Otroška enciklopedija o dinozavrih in prazgodovinskih živalih je najboljša v slovenščino prevedena knjiga o dinozavrih, ko govorimo o mlajši publiki. Čudovita predstavitev 350 najbolj osupljivih živali, ki so nekoč naseljevale Zemljo. Predzgodovinski svet oživi več kot 1000 barvnih ilustracij, kar naredi knjigo enako zanimivo tudi za najmlajše. Enciklopedija zajema vse od dinozavrov do celotnega pregleda predzgodovinskih živali. Podobna, a drugačna naslova sta tudi Otroška enciklopedija dinozavrov in Enciklopedija dinozavrov.

Najboljše tuje strokovne knjige o dinozavrih

Tujih strokovnih knjig o dinozavrih pa je seveda mnogo več.

  • Locked in Time
  • The Rise and Fall of the Dinosaurs
  • Dinosaurs: A Concise Natural History
  • Encyclopedia of Dinosaurs: Theropods and Sauropods
  • Dinosaurs: New Visions of the Lost World
Najboljše tuje strokovne knjige o dinozavrih
Najboljše tuje strokovne knjige o dinozavrih