Ne glede na to, kaj delajo in v kateremkoli mediju, so Gašper Bergant, Sašo Stare in Žan Papič sila zabavni liki. Večkrat so se že ustvarjalno prepletli (Skečoholiki, Fejmiči), od pomladi pa po slovenskih odrih navdušujejo s komedijo Fantovščina. O vsebini vse pove že naslov, po večkratnem ogledu pa lahko napišemo le – pojdite jih gledat: sami, v družbi, z boljšo polovico, s prijateljem … Res se boste nasmejali.
Premiera Fantovščine je bila 1. aprila v ljubljanskem SiTi Teatru BTC. Prijateljevali ste že prej, zdaj pa ste še več skupaj. Kaj novega ste drug o drugem izvedeli v tej polovici leta?
Ž: Nič me ni presenetilo. Da je Gašper doma copata, sem vedel že prej. Da je Sašo dejansko tako prijazen tudi, ko ni … evo, to me je presenetilo! Včasih si želi biti zloben, pa mu ne gre.
S: Poznamo se že več kot deset let, tako da nekih velikih presenečenj res ni.
G: Če ne bi prijateljevali že prej, te predstave sploh ne bi bilo. Za tak projekt se moraš najprej razumeti. S Staretom sem že prej ustvarjal Skečoholike, s Papičem pa delava Fejmiče.
S: Mogoče sem malo »presenečen«, kako fino se imamo skupaj, na vajah, na vožnjah na in z nastopov pa kako iskreno se uspemo še vedno nasmejati drug drugemu, po vseh teh letih!
Kateri je bil najbolj zabaven odziv na Fantovščino?
Ž: To, da ljudje dejansko pričakujejo fantovščino. Celo Gašperjevi starši so mislili, da se ženi. Pa enkrat, da so dekliščino praznovali na Fantovščini, kar je bil lep paradoks.
G: Najbolj zabaven del nam je, ko mora Žan med predstavo pokazati sliko bejbe. Publika tega ne ve, a vsakič nama pokaže novo sliko in vsakič je bolj bizarna. Trudi se naju dejansko spraviti v zadrego. Kar se tiče teksta pa je narejen tako, da se v njem najdejo vsi.
S: Ja, del, ko nama mora Žan pokazati neko sliko, je včasih REEES smešen. Na zadnji predstavi naju je nasmejal do solz! Jaz sploh nisem zmogel govoriti naprej teksta in ljudje so morali počakati kako minuto, da smo se umirili, preden smo lahko nadaljevali.
Na koliko dekliščinah ste nastopili odkar ste zasloveli kot eksperti za fantovščine?
Ž: Par ponudb je padlo za slačifanta, a nekako ne zmorem sprejeti in oddelati še tega.
G: Kot komik sem na dekliščini nastopil enkrat – kot plesalec pa seveda večkrat.
S: No, za razliko od mojih kolegov pa mene niso niti enkrat povabili kot striptizerja … in ne štekam zakaj. Moj striptiz je bistveno cenejši od stand-up nastopa! (smeh)
Vsi ste tudi aktivni podkasterji. Prosim, če vsak priporoči en podkast, ki ga je ustvaril ali videl v zadnjega pol leta, ki ga res ne smemo spregledati.
G: #32 After Dark – Nick MCCarthy’s Story.
Ž: Epizoda Številk Slavka Jeriča na Valu 202 z Miho Mazzinijem.
S: Apparatus pogovori, epizoda #151: Magnifico! Aja, pa definitvno preverite tudi podkasta Fejmiči in A res, tega ne veš na vaši najljubši aprilkaciji za podkaste in You Tubu.
Katera ne najbolj predrzna/divja reč, ki ste jo naredili med študijem – in upate priznati?
Ž: Uspelo mi je naredit najobsežnejši izpit na slovenistiki o književnosti. Ne vem niti, kako se imenuje, a to se mi zdi kar drzno in upam priznat. No, ja, na izpitu sociologije sem pogledal pole in jih vrnil po tridesetih sekundah, ker bi jih bilo brezveze umazat.
G: Med svoje prostoročne risbe sem podtaknil risbe kolegice, ki je imela isti predmet ocenjen z desetko, da bi ji dokazal, da profesor preferira nežnejši spol. Za iste risbe, za katere je prej dobila 9 ali 10, sem jaz dobil oceno 5.
S: Najbolj divja stvar, ki sem jo naredil na faksu? Ko sem povedal staršem, da bom pustil faks in začel delati komedijo … in ta pogovor preživel! Ne postane bolj divje kot to! (smeh)
Kaj ob začetku novega šolskega leta sporočate študentom – in še posebno bruckam?
Ž: Krize bodo in bodo tudi minile, samo delati je treba in počakati, da grejo mimo. Posebno bruckam si pa ne upam nič reči, ker nisem bil nikoli brucka.
G: Začnite se zanimati za finance in obštudijsko delo ter prostovoljstvo. Če se izognete zmačkanim sobotam, boste z delom, varčevanjem in investiranjem mogoče že pri tridesetih gradili svojo prvo hišo.
S: To, kar je rekel Gašper. Pa ne bojte se slediti svojim željam oziroma sanjam, a se zavedajte, da je za zgodbo o uspehu poleg ogromno trdega dela pogosto potrebne tudi kar nekaj sreče.
