Brezžične slušalke kot nadomestek slušnim aparatom?

0

Ali si vedel, da imajo Applove slušalke AirPod tudi funkcijo ojačevanja zvoka? Od leta 2016 uporabniki lahko vključijo »Live listen«, da mikrofon na telefonu sprejema zvok in nam ga posreduje naravnost v slušalke. To ima veliko uporab: od poslušanja ptic do prisluškovanja pogovorom in celo kot nadomestek slušnim aparatom. S slednjo idejo so se poigrali  raziskovalci s Tajvana  in preizkusili, v kolikšni meri bi lahko AirPods nadomestili medicinske slušne aparate.

Primerjali so dvoje AirPods in dvoje slušnih aparatov

Ekipa z otorinolaringologom Yen-fu Chengom na čelu je primerjala AirPods 2, Airpods Pro z dodatno funkcijo izolacije hrupa in dva medicinska slušna aparata (osnovnega za 1500 $ in boljše kakovosti za 10.000 $). 21 prostovoljcem z rahlimi in srednjimi slušnimi težavami so raziskovalci povedali kratek stavek kot na primer: »Otorinolaringologija je zelo težka beseda za ponoviti«, ki ga je moral prostovoljec ponoviti.

AirPods Pro so skoraj tako dobre kot slušni aparat višjega ranga

Izkazalo se je, da so se v tihem okolju AirPods Pro odrezale enako dobro kot osnovni slušni aparat in le malo slabše kot najboljši slušni aparat. AirPods 2 so bile najslabše vendar še vedno boljše, kot nič.

V hrupnem okolju so AirPods Pro z izolacijo hrupa parirale kvalitetnejšemu slušnemu aparatu, kadar je hrup prihajal s strani. Ko pa je bil izvor hrupa spredaj, so oboje AirPods pogorele  v primerjavi z medicinskimi slušnimi aparati.

Soavtor raziskave Ying-Hui Lai to razloži z boljšimi algoritmi, ki jih imajo specializirani slušni aparati. Poleg tega je tudi jasno, da je funkcija izolacije hrupa AirPods Pro pomagala doseči drugo mesto na lestvici. Oboje Applove slušalke so zadostile štirim od petih kriterijev slušnih aparatov.

headphones, statue, sculpture
Foto: Kranich17 iz Pixabay

Bojda 75 % Američanov z izgubo sluha ne nosi slušnih aparatov. Razlog za to so visoke cene in ponavljajoči obvezni obiski otorinolaringologov. Morda lahko tu omenimo še stigmo. Po besedah Chenga, jo še posebej čutijo Tajvanci, saj imeti slušni aparat pomeni biti star. Razvoj izdelkov kot so AirPods bi lahko nadomestilo drage slušne aparate in pomagalo milijonom ljudi bolje slišati. Medtem ko se cene slušnih aparatov gibljejo v tisočih evrov, bodo brezžične slušalke z »Live listen« funkcijo kupca stale manj kot 500€.

Morda se nam obeta epidemija starejših z najmodernejšimi modnimi slušalkami, ki jih bodo uporabljali namesto slušnih aparatov. Tu pa se pojavlja vprašanje: se je prijetneje pogovarjati z nekom, ki ima v ušesih slušni aparat ali slušalke?

So mladi res ključ pri uresničitvi kmetijske politike?

0

V tem tednu se je pričela 7. konferenca Vivius, ki jo organizira Biotehnični Center Naklo. Otvoritve plenarnega dela konference se je udeležila tudi Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko. Spregovorila je o kmetijski politiki in strateškem načrtu, v katerem imajo veliko vlogo mladi.

Kaj je skupna kmetijska politika?

Nagovor Ministrice Šinko je bil namenjen predvsem strateškemu načrtu skupne kmetijske politike. »S strateškim načrtom si bo Slovenija v naslednjem programskem obdobju zagotovila dolgoročno prehransko varnost, zeleni preboj in trajnostni razvoj kmetijstva, gozdarstva, živilske industrije in podeželja. V kontekstu prehranske in energetske draginje ter podnebnih in okoljskih izzivov je ključna usmeritev strateškega načrta trajnostna pridelava hrane na celotnem območju države in povečanje samooskrbe, pri čemer so pomembna vsa območja in vsa kmetijska gospodarstva, ne glede na velikost, usmeritev ali tržno usmerjenost,« je povedala ministrica.

Tu je pomembno omeniti, da bo do leta 2027 za izvajanje strateškega načrta na voljo skoraj 1,8 milijarde evrov.

Govor ministrice Irene Šinko
Govor ministrice Irene Šinko Foto: on gov

Vloga mladih kmetov pri uresničitvi načrta je pomembna

Pri izpolnjevanju novega strateškega načrta pa bodo imeli veliko vlogo mladi kmetje. Pozornost Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je posvečena tudi njim. »Predvidevamo, da bomo v petletnem obdobju izvajanja strateškega načrta s podporami za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov podprli okrog 1.350 mladih kmetov, za katere imamo rezerviranih nekaj manj kot 50 milijonov evrov javnih sredstev. Med njimi načrtujemo podporo približno 700 mladim kmetom z delovnim mestom na prevzetem kmetijskem gospodarstvu,« je poudarila ministrica Irena Šinko.

Dodala je, da podpirajo mlade kmete in prebivalce podeželja tudi preko pristopa LEADER. Gre za orodje pri spodbujanju skupnega lokalnega razvoja po načelu »od spodaj navzgor«. V pripravi je tudi Akcijski načrt za mlade kmete.

Beseda, ki je nimam zahteva svojo tišino in pogovor

0

Beseda, ki je nimam je knjiga priznane slovenske pisateljice Nataše Konc Lorenzutti. Avtorica se večino časa giblje v mladinskem leposlovju, vsake toliko pa zavije v literaturo namenjeno nekoliko bolj odraslim. To nikakor ne pomeni, da knjige mladi ne smejo brati, gre le za veliko bolj resno tematiko, ki zahteva resen in učljiv pogovor. Beseda, ki je nimam je prav zaradi tematike knjiga, ki zahteva tišino, premislek in pogovor.

Beseda, ki je nimam z resno tematiko za vse bralce

Družinska zgodovina je za mlade člane vedno ocean informacij, zanimivosti in intrige, včasih pa se preko nje odkrije tudi kaj temačnega in vznemirljivega. Sonja, ki bi jo lahko oklicali za glavno akterko knjige, začne odkrivati družinsko zgodovino in njeno povezanost s koncentracijskimi taborišči. Da je njen status glavnega lika postavljen pod vprašaj je prepletanje zgodb večih likov, med katerimi Nataša Konc Lorenzutti povsem mirno in sproščeno pluje. Tu je potrebno dodati, da se lahko v načinu branja, kjer knjigo odlagamo in ponovno prebiramo čez nekaj dni, zgodi tisti občutek, ko ne veš točno, kaj in kako. Povezana s tem pa je želja bralca, da razume in ne preskakuje.

Vsak, ki bo knjigo prijel v roke, bo želel čutiti, kar čutijo liki v knjigi in empatija bo tu pravi dokaz človeškosti. Naj si bo to Sonja, njena babica, “stric” ali naključni prišlek zgodbe. Njihove zgodbe so čutne, od nas zahtevajo in želijo svojo naklonjenost in razumevanje. Tematika ni lahko, niti pod razno. A tematika je še vedno nujna in Beseda, ki je nimam je knjiga polna informacij o teh dogodkih.

Sonjo začne po nonini smrti vznemirjati družinska zgodovina. Njena babica in babičin brat sta namreč med vojno ostala brez obeh staršev, predvsem pa je usodnega dne, ko so nacisti ločili mame in otroke, izginila njuna mlajša sestra, takrat še dojenček. Nikomur ni uspelo odkriti, kaj se je z njo dogajalo in ali je sploh še živa, zato si to na svoja ramena naloži Sonja. Med raziskovanjem usode t. i. ukradenih otrok se sooči s številnimi vojnimi grozotami, sledi pa jo pripeljejo do različnih ljudi, tudi drugih ukradenih otrok, ki ji pomagajo s svojim spominom in pričevanji. Ob strani se odvija tudi Sonjina osebna zgodba, dekle namreč zapušča srednjo šolo in se podaja v odraslost, kar (bežno) spremlja tudi ljubezenska zgodba.

Tok knjige nas odnese vse od zgodbe o odraščanju in mladostniške ljubezni do vojnih zločinov in zločinov nad človeštvom. Kaj hitro bi se lahko zgodilo, da del zgodbe zasenči drugega ali pa vsaj celotni zgodbi zbije samo valovanje. A se ne. Včasih resda pride do trenutka, ko bi želel več prebrati iz določene perspektive, a rajši med branjem čutim željo po še, kot dolgočasenju. In slednjega ni nikoli. Že zaradi spoštovanja do tematike zgodbe, ki mora biti prisotno, in zaradi zanimivega pisanja, ki krasi vsebino.

Nikakor ne gre za kriminalko, ampak za prispodobo tistega otroškega občutka, ko igranje detektiva dregne v osje gnezdo in sproži marsikateri pogovor s starši in družino. Tako se mora tudi bralec večkrat odločiti, kaj bi storil v svojem primeru. Ali bi pustil stvari v zgodovini ali bi končno prišel do odgovora, če bi imel to možnost?

Beseda, ki je nimam: Nataša Konc Lorenzutti, založba Miš, 262 strani.

Beseda, ki je nimam je posuta z zanimivimi, večplastnimi in empatičnimi liki, ki so glavne zvezde zgodbe. Brez njih vse skupaj ne bi delovalo, četudi imamo opraviti z deli zgodovine in dogodki, ki bi v vsakem zbudili določen odziv. Nataša Konc Lorenzutti je ponovno zadela bistvo in na svež način predstavila zgodbo, o kateri se moramo resno pogovarjati in nikoli jemati za samoumevno.

Recenzijo nam je omogočila založba Miš.

Bo Dan zahvalnosti ali zahvalni dan kdaj tudi pri nas?

0

Dan zahvalnosti ali zahvalni dan je veliki večini Slovencev znan iz ameriških filmov. Ne nazadnje, če bi o njem vprašali nekoga na cesti, bi najbrž dejal, da gre za ameriški praznik, vsak drugi pa bi najverjetneje z njim povezal družinsko druženje in purana. A dan zahvalnosti v originalu Thanksgiving praznujejo tudi v nekaterih drugih državah.

Praznik praznujejo tudi v Kanadi ter manjših državah, kot so Grenada, Sveta Lucija in Liberija. V severni sosedi ZDA ga praznujejo na drugi ponedeljek oktobra, medtem ko ga v ZDA na zadnji četrtek novembra.

Kaj sploh je Thanksgiving ali dan zahvalnosti?

V osnovi gre za vsakoletni praznik, ki praznuje žetve in druge blagoslove preteklega leta. Ameriški praznik je še posebej bogat z legendami in simboliko. Tradicionalna hrana za zahvalni dan pa običajno vključuje purana, kruhov nadev, krompir, brusnice in bučno pito. Bistvo praznika pa je tudi, da se ob njem sreča celotna družina. Kot radi poudarjajo v ameriških komedijah tudi tisti »ta posebni« stric. S časom je praznik iz verske note prestopil na vse bolj družinsko.

Kolonisti v Novi Angliji in Kanadi so redno praznovali »zahvalne dneve” ali dneve molitve za blagoslove. To so takrat bile stvari, kot so varna potovanja, vojaške zmage ali obilne letine. Američani svoj praznik oblikujejo po prazniku žetve iz leta 1621, ki ga je organiziralo ljudstvo Wampanoaga in angleški kolonisti oziroma romarji.

Ker je imel korenine v veroizpovedi, se po nastanku ZDA praznik sprva ni praznoval po celotni državi. Zadržan odnos do njega so imeli predvsem na jugu. Prvi državni zahvalni dan je razglasil predsednik Abraham Lincoln, 3. oktobra 1863, med državljansko vojno. Praznovali so ga v četrtek, 26. novembra. Od takrat je postala tradicija, da se zahvalni dan podobno kot pri nas velikonočne praznike praznuje na določen dan in ne datum. Praznovanje tako v ZDA poteka vsak zadnji četrtek v novembru. To je kongres uradno potrdil leta 1941, čeprav so ga tako praznovali že prej.

Close up of man serving Thanksgiving turkey to his friend during a meal at dining table.
Foto: Drazen Zigic iz iStock

Moderna različica in zakaj zahvalnega dneva nimamo ter ga ne bomo imeli pri nas

ZDA na ta dan organizirajo različne parade, najbolj znana je tista v New Yorku. Prav tako na ta dan potekajo določeni športni dogodki oziroma lige, kot sta NFL in NBA na ta dan postavita bolj pomembne tekme. Hkrati se z zahvalnim dnem v ZDA vstopi v sezono nakupovanja za božič. Pomemben del oziroma posledica dneva zahvalnosti pa je tudi črni petek, ki se je v pravi luči modernega kapitalizma preselil k nam, a s sabo pozabil prinesti sam osnovni praznik.

Ravno vir praznika, torej veroizpoved pa je glavno razlog, zakaj je možnost, da bi zahvalni dan ali vsaj zahvalni dan v istem času ali pomenu imeli mi. Začetniki praznika v Ameriki so bili puritanci in separatisti, ki so se želeli odcepiti od anglikanskega protestantizma. Še sam anglikanski protestantizem pa je odcepljen od rimskokatoliške cerkve, ki je osnovna veroizpoved v Sloveniji.

Še več zanimivosti o dnevu zahvalnosti si lahko prebereš v našem prispevku Vse, česar nisi vedel o dnevu zahvalnosti.

10 zanimivosti o Črnem petku

0

Črni petek je pred vrati in trgovci že obljubljajo nore popuste. Neredki med njimi so znižane cen razširili kar na cel teden. Ne glede na to, ali si že strokovnjak letošnje ponudbe in popustov za črni petek, te bodo nekatera spodnja dejstva presenetila. Preden se podaš v lov za popusti si zato preberi nekaj zanimivih dejstev o »prazniku nakupovanja«.

Črni petek ni dan, ko je opravljenih največ nakupov

Dan, ki ga zaznamuje največ nakupov je kljub »Black Friday« popustom, sobota pred božičem. Kot kaže, večina med nami z nakupom daril zares odlaša do zadnjega trenutka!

Ime »Black Friday« je bilo prvič uporabljeno v Filadelfiji

Članek iz leta 2009, objavljen v reviji TIME magazine, navaja, da je bilo ime »Black Friday« prvič uporabljeno v 60-ih letih prejšnjega stoletja v filadelfijskih časopisih. Ime se je nanašalo na gromozanski naval množic v trgovine na dan po zahvalnem dnevu (Thanksgiving).

Izraz se je razširil v 90-ih

Izraz »Black Friday« je v širšo rabo prešel v devetdesetih letih. Nanašal se je na trgovce, ki so dosegli rentabilnost oziroma črno. Črno barvo tiska namreč, ki je bilo nasprotje rdeče, s katero so prvotno beležili izgube.

Mnoga največja znižanja sploh ne potekajo na črni petek

Kljub oglaševanju črnega petka kot dan največjih znižanj, številni izdelki najnižje cene sploh ne dosežejo na ta dan. Večina ugodnih akcij za elektroniko poteka že v začetku novembra. Nakup božičnega okrasja se statistično gledano najbolj splača 22. novembra. Povprečno znižanje na ta dan znaša 23 odstotkov. Za nakup igrač je najprimernejši dan pred zahvalnim dnevom. Veliko spletnih trgovin ponuja najboljše cene na zahvalni dan s povprečnim znižanjem 24 odstotkov. To še posebej velja za športno opremo in oblačila. Če bi rad tvegal, počakaj do konca nakupovalne sezone. Takrat določene izdelke oglašujejo po cenah, ki so 10 do 15 odstotkov nižje kot na črni petek.

Najbolj se splača nakup televizij, tabličnih računalnikov, naprav in nakita

Ugoden je tudi nakup knjig, glasbe in filmov, medtem ko je pohištvo najmanj znižano.

Prenosni računalnik, tablični računalnik in telefon
Foto: Firmbee iz Pixabay

Dnevi med ameriškim zahvalnim dnem in kibernetskim ponedeljkom zajemajo 20 odstotkov vseh prazničnih spletnih nakupov

Črni petek oziroma Black Friday je vsako leto dan, ki sledi zahvalnemu dnevu. Ta poteka četrti četrtek v novembru. Črnemu petku nato takoj sledi še »kibernetski ponedeljek« (angleško Cyber Monday). Letos je torej zahvalni dan 24. novembra, črni petek 25. novembra in kibernetski ponedeljek 28. novembra.

Bolj privlačen od Disneylanda

Američani prek vikenda, ko poteka zahvalni dan, več časa namenijo nakupovanju kot obisku Disney-jevih parkov. Že zgolj Walmart privabi na zahvalni dan več kupcev, kot jih park Disneyworld na Floridi preko celega leta.

Disneylandov grad, množica ljudi in kip v ospredju
Foto: juan mendez iz Pexels

Nekateri trgovci niso navdušeni nad črnim petkom

Če te je dejstvo presenetilo, pomisli na vse zaposlene, ki bi zahvalni dan raje preživeli v družinskem krogu. V preteklosti so ti že protestirali za višje plače in prost zahvalni dan. Nekateri trgovci so kot odgovor na nezadovoljstvo zaposlenih svoja vrata na zahvalni dan zaprli. To so med drugim Costco, Game Stop, Barnes & Noble in Nordstorm.

Vse akcije se ne splačajo

Naj te oglasi ne zavedejo. 14 odstotkov izdelkov ima cene na črni petek primerljive z običajnimi cenami. 17 odstotkov izdelkov v trgovinah je na črni petek celo dražjih, kot jih najdeš na Amazonu.

Pižame so med najbolj prodajanimi artikli

Ko pomisliš na črni petek, morda pomisliš na znižano elektroniko, naprave in obutev. Seveda tudi na oblačila, a obstaja precejšnja verjetnost, da ti na misel ne pride ravno pižama. Zanimivo pa je, da so ravno pižame med najbolj prodajanimi artikli na črni petek. So tako priljubljene, da jih ponekod na črni petek celo zmanjka. Med najbolje prodajanimi artikli na črni petek so tudi drugi nizkocenovni izdelki in osnovni izdelki, ki jih potrebujejo gospodinjstva.

Rešitev za hitro čiščenje, ko se najavijo obiski

0

Vemo, da vam je znan naslednji scenarij. Polna hiša otrok, razmetane igrače, povsod dlake hišnih ljubljenčkov, obiski pa pridejo čez eno uro. Uh, kakšen stres. Kako hitro pospraviti, ne da bi si pri tem populili vseh las? Enostavno – vklopite robotski sesalnik, ki bo celotno težaško delo opravil namesto vas. In če želite resnično zanesljivega, izberite enega od modelov iRobot Roomba, ki jih danes, na dan ČRNEGA PETKA ter v naslednjih nekaj dnevih lahko dobite precej ugodneje.

Verjemite, robotski sesalnik dela prave čudeže. Ne samo, da počisti tla, ampak tudi »spodbudi« otroke, da pospravijo igrače, ki ležijo naokrog. Navsezadnje ne želijo ostati brez njih oziroma jih reševati iz »želodčka« sesalnika.

Sesalniki, ki vedo kaj vidijo

roomba j7 comboVelja pa na tem mestu posebej izpostaviti dva igračam prijazna modela proizvajalca iRobot, in sicer Roomba j7 in Roomba Combo j7. Opremljena sta namreč z naprednim navigacijskim sistemom PrecisionVision, ki je podprt z umetno inteligenco. V praksi to pomeni, da s pomočjo spredaj vgrajene kamere zazna in prepozna raznorazne ovire na svoji čistilni poti, med drugim tudi igrače, kable in »nezgode« hišnih ljubljenčkov, in jih zaobide ter nanje s sliko prek aplikacije opozori lastnika. Sesalnika sicer prepoznata že več kot 80 predmetov, tako da jima lahko mirne duše zaupate samostojno čiščenje.

In prav v tem se skriva bistvo robotskih sesalnikov. Dober robotski sesalnik vam bo precej olajšal dan in prihranil kar nekaj časa. Če se samo navežemo na začetku omenjeni scenarij – imate malo časa, da vse pripravite za obiske in medtem, ko sesalniku zaukažete čiščenje tal, lahko vi skočite v trgovino po zadnje nujne stvari za pogostitev ali postorite kakšne druge opravke. Takšnih scenarijev je seveda še veliko več. Na primer, ko zjutraj odidete v službo, ko ste z družino na potovanju, ali ko si privoščite večerni trening. Ni razloga, da vas ne bi pričakal čist dom, ko se vrnete in robotski sesalniki vam to omogočajo. Robotskim sesalnikom Roomba vse to in še več lahko zaukažete tudi na daljavo prek aplikacije, kjer je shranjen tudi tloris vašega doma.

Poskrbite, da bo vaš dom zdravo okolje

refresh geniusPa še ena pomembna stvar. Če sesate vsak dan oziroma vsaj večkrat na teden, boste živeli v veliko bolj zdravem okolju. Na tleh, še posebej v preprogah, se hitro naberejo smeti, še posebej, če imate kakšno domačo žival. Dlaka, prhljaj, odmrla koža in iztrebki pršic lahko hitro botrujejo nastanku bakterij in s tem povzročanju zdravstvenih težav, zlasti alergij. Da ne omenjamo tudi dobrobiti za sama tla, ki z bolj pogostim čiščenjem ostanejo dalj časa sveža in sijoča. In v resnici je le malo potrebno, da to idejo uresničimo. roomba dirt detectZ ročnim sesalnikom se najbrž tega podviga ob ostalih obveznostih res ne boste uspeli lotiti tako pogosto, roko na srce verjetno ne več kot enkrat na teden, robotski sesalnik pa to naredi namesto vas kolikorkrat boste želeli. Na tem področju ponovno izstopajo sesalniki iRobot Roomba, saj vsebujejo filtre, ki zadržijo do 99 % prahu, plesni, živalskih delcev in ostalih alergenov v velikost do 1 mikrona (0,001 milimetra). Pohvalijo pa se tudi s tehnologijo Dirt Detect s katero se še bolj osredotočijo na čiščenje tam, kjer zazna, da je največ umazanije.

4 najbolj pogosti alergeni v vašem domu

Dlaka hišnih ljubljenčkov – sama dlaka ni alergena, so pa alergene pasja slina, seč in prhljaj. Vse našteto se lahko nabira tudi na dlaki, ki jo hišni ljubljenčki puščajo povsod, zato je lahko problematična.

Pršice – mikroskopski pajkovci, ki jih s prostim očesom ne vidimo, se pravzaprav hranijo z odmrlimi kožnimi celicami. Živijo v posteljnini, kavčih, preprogah in ostalih mestih, kjer se nabira prah.

Cvetni prah – običajno je cveti prah večja grožnja na proste, ampak lahko v spomladanskih mesecih, ko rastline najbolj cvetijo, prizadene ljudi tudi v domovih. Lahko ga prinesete na oblačilih ali pa ga proizvedejo sobne rastline. Zato je spomladi pogosto sesanje še bolj pomembno!

Plesen – težava mnogih domov, ki lahko povzroči alergijski rinitis in druge kronične bolezni ter imunološke težave. Kleti, kopalnice, kuhinje in pralnice so znane po tem, da skrivajo spore plesni, krive pa so lahko tudi nekatere sobne rastline.

Ne pozabite tal tudi pomiti

brava jet m6Najboljša možnost je seveda, da tla ob sesanju tudi redno pomivate. K sreči danes poznamo tudi avtomatske rešitve za to nadležno opravilo. Robotski pomivalec Braava jet m6 s svojim natančnim razpršilnikom odlično poskrbi tudi za lepljive madeže in kuhinjsko maščobo, tehnologija Imprint Smart pa vam omogoča nadzor nad tem, katere sobe naj pobriše in kdaj naj jih pobriše. Pri tem se odlično razume z robotskimi sesalniki Roomba, kar pomeni, da lahko uskladite njihovo delovanja – ko Roomba zaključi s sesanjem, se Braava samodejno odpravi na pomivanje.

roomba j7 comboZa tiste, ki imate malce manj prostora doma, ali pa ne želite kupovati dveh čistilnih naprav, pa je odlična rešitev že omenjen kombinirani sesalnik Roomba Combo j7. Ta je najnovejši v liniji izdelkov iRobot in zna tako sesati kot pomivati. Poleg tega, da se lahko pohvali z napredno tehnologijo navigacije in zmogljivega sesanja, ga odlikuje še edinstveni sistem dvižne pomivalne krpe. Za razliko od drugih kombiniranih robotskih sesalnikov Roomba j7 pomivalno krpo pospravi na svoj »hrbet«, kadar je ne uporablja. Na ta način tako prepreči mokro zmešnjavo na preprogah.

Čiščenje čistilca … odločite se za lahko pot

Ne glede na to, kako samostojen je robotski sesalnik, pa velja pri izboru upoštevati še nekaj. Čiščenje samega sesalnik. Pravi užitek je gledati, ko sesalnik sam počisti vaš dom. A nič kaj zabavno se ni potem lotiti njegovega čiščenja. Zapleteni lasje v krtače na podvozju in praznjenje koškov za smeti niso najbolj prijetno opravilo na tem svetu.

roomba s9558A pri podjetju iRobot so mislili tudi na ta del uporabe. Zato so svoje sesalnike opremili z gumijastimi krtačami iz katerih je enostavno odstraniti lase, pralnimi koški, ki jih je enostavno pomiti, in, modele z oznako »+«, s samodejno čistilnimi polnilnimi postajami. Slednje delujejo tako, da iz koška sesalnik, najsi bo to Roomba i3+, Roomba i7+, Roomba j7+, ali Roomba s9+, posesajo smeti iz koška v vrečko. To pomeni, da se z njim parktično res ne rabite nič ukvarjati, le zamenjate vrečko v postaji vsakih nekaj tednov, ko se popolnoma napolni.

Zakaj moraš imeti nastavljivo mizo?

Nastavljive mize so najboljši način za izboljšanje produktivnosti, zdravja in življenja nasploh. Verjetno se sprašuješ, kako je to možno doseči le z mizo? Tvoje vprašanje je povsem razumno, predstavili pa ti bomo nekaj neizpodbitnih razlogov zaradi katerih boš še isti trenutek stekel po svojo novo mizo.

Sedenje je lahko vir številnih obolenj

Prekomerno sedenje lahko pripelje do hudih zdravstvenih težav. Da ne dolgovezimo, smo najhujše našteli kar v spodnjem seznamu:

  • kardiovaskularne težave
  • sladkorna bolezen
  • debelost
  • slabši možganski in miselni procesi
  • slaba drža

Če vse to ni dovolj, lahko razmisliš še o tem, kam lahko te težave privedejo. Ni prijetno, kajne? Prav zato je nujno potrebno imeti pravo mizo. Najboljše je izbrati nastavljivo mizo. Zakaj?

Prednosti nastavljive mize so jasne in odločne

Raznovrstnost, ki jo prinaša nastavljiva miza, je nenadomestljiva. Ne le da omogoča več stilov sedenja, zaradi elektronsko višinske nastavljivosti ti omogoča tudi stanje. V zadnjih letih je namreč nastalo večje število raziskav, ki potrjujejo, da menjava položajev med delom izboljšuje produktivnost.

Boljši je pretok krvi, aktiviranih je več mišic in vse to skupaj vpliva na naše splošno počutje in zdravje. Manj stresa in utrujenosti, le kdo si tega ne bi želel? Izboljšala se bo tvoja drža, manj bo bolečin v hrbtu in nogah, nasploh pa bo delo postalo bolj udobno in prijetno. Vse to so prednosti nastavljive mize, ki skriva še nekaj manjših – te moraš odkriti sam.

Nastavljiva miza Nomad
Nastavljiva miza Nomad

Nastavljiva miza Nomad

Elektronsko višinsko nastavljiva miza ti omogoča poljubno nastavljanje višine. Če želiš opravljati vaša opravila stoje ali sede, lahko to enostavno opravljaš z določanjem višine mize. S to mizo lahko končno ustvariš ergonomsko delovno okolje, tudi če je tvoj prostor omejen. Za izboljšanje zdravja, počutja in produktivnosti je pripomoček izjemen. Pri kataloska-prodaja.si preveri široko ponudbo nastavljivih miz in ostalih pisarniških pripomočkov ter si izboljšaj življenje.

Za kaj gre pri referendumu o noveli Zakona o RTV Slovenija

0

V nedeljo bomo na voliščih odločali o treh referendumskih vprašanjih. Pobudnica vseh treh zakonodajnih referendumov je stranka SDS.

Volivci bodo odločali o spremembi treh zakonov: o vladi, o dolgotrajni oskrbi in o Radioteleviziji Slovenija, ki je sprožil največ polemik. Referendumsko vprašanje glede slednjega se bo glasilo:

Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je Državni zbor sprejel na seji dne 21. julija 2022?

možnost označiti JA ali NE

Kakšne spremembe predvideva novela zakona o RTV?

Novela zakona o RTV predvideva spremembe vodenja in upravljanja javnega zavoda. Vlada želi s temi spremembami umakniti politiko iz RTV oziroma omejiti politični nadzor nad javnim servisom.

Spremenil bi se način imenovanja svetnikov, ki odločajo o programu radia in televizije. Programske in kadrovske odločitve zdaj sprejema Programski svet RTV, v katerega kar 21 od 29 članov imenuje državni zbor. Po spremenjenem zakonu bi se uvedel Svet RTV s 17 člani; šest bi jih imenovali zaposleni na RTV, 11 pa institucije, kot sta predsednik republike in varuh človekovih pravic.

Spremenilo bi se vodstvo RTV Slovenija. Vodstvo zavoda trenutno sestavljajo generalni direktor, direktor Radia in direktor Televizije. Spremenjen zakon bi uvedel štiričlansko upravo.

Zakaj ZA?

V kampanjo se je poleg koalicijskih strank Gibanje svoboda, SD in Levica vključilo veliko iniciativ in organizacij. Za sprejetje novele zakona so med drugimi Društvo novinarjev Slovenije, Inštitut 8. marec, Mirovni inštitut, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja ter Zavod za kulturo raznolikosti Open.

Zagovorniki novele podpirajo omejitev političnega nadzora nad RTV, ki mora delovati kot neodvisen medij. Ko programske svetnike določajo politiki (državni zbor), na teh mestih velikokrat pristanejo osebe, ki so z njimi povezane, a za to niso usposobljene.

O tem Marko Milosavljević (PIC) pravi: »Težava državnega zbora je v tem, da lahko – in pogosto – imenuje ljudi izključno po strankarski liniji, pa čeprav so povsem nekompetentni za področje medijev ali nimajo nikakršne teže v slovenskem prostoru.«

Špela Stare iz Društva novinarjev Slovenije je dejala, da je prišel čas, da RTV Slovenija razbremenimo vplivov politike in mu omogočimo neodvisno delovanje – novi zakon ni popoln, slediti mora korenita reforma, je pa korak v pravo smer.

Na Inštitutu 8. marec so zapisali: »Zagotovimo si javno radiotelevizijo, ki ima vsebine za vse. Ne sledi tržni logiki in pritiskom in usmeritvam aktualne politike. Ampak zagotavlja dostopnost in skrbi za tiste v družbi na katere pogosto pozabimo: marginalizirane skupine, manjšine, otroke in starejše.«

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Inštitut 8. marec (@institut8.marec)

Zakaj PROTI?

Proti zakonu so med drugimi stranki SDS in SLS ter Zbor za republiko.

Nasprotniki zakona menijo, da se novela uvaja hitro in nepremišljeno. Dominik Štrakl (Slovenska demokratska mladina): »Gre za zlorabo nujnega postopka v državnem zboru, ki je onemogočila širšo javno razpravo – zagovorniki zakona želijo pod pretvezo depolitizacije zamenjati sedanje vodstvo.«

Podobno je na soočenju poudarila Alenka Jeraj iz SDS. V njeni stranki nasprotujejo zakonu, ker je bil zakon sprejet po nujnem postopku brez javne razprave: »Zakonodajnopravna služba v državnem zboru je povedala, da če gre za nujni postopek, je to treba argumentirati, kar pa se ni zgodilo.«

Poleg tega trdijo, da želi vlada pod krinko depolitizacije ukiniti in zamenjati programski ter nadzorni svet. »Pod pretvezo depolitizacije se obglavlja sedanje vodstvo,« so večkrat povedali člani SDS.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by SDS (@strankasds)

Legitimnost referendumov ščiti kvorum zavrnitve

Da bi na referendumu zavrnili spremembo zakona, mora biti dosežen kvorum zavrnitve. To pomeni, da ni dovolj večina glasov tistih, ki bodo volili. Velja, da mora PROTI glasovati vsaj petina vseh volivcev. Ker bo v nedeljo skupno 1.695.330 volilnih upravičencev, mora proti posameznemu zakonu glasovati vsaj 339.066 volivcev.

Če bo večina volivcev ZA ali če kvorum zavrnitve ne bo dosežen, bo novela zakona sprejeta.

Nedelja, dan referendumov

V nedeljo, 27. novembra, pričakujemo še dva referenduma. V tem tednu si lahko že predčasno glasoval, a če nisi, imamo predstavitev obeh. Preberi si Za kaj se gre pri referendumu o noveli Zakona o dolgotrajni oskrbi in prispevek Za kaj se gre pri referendumu o noveli Zakona o vladi.

Sodeluješ lahko tudi v naši anketi Boš ZA ali PROTI?.

Za kaj gre pri referendumu o noveli Zakona o dolgotrajni oskrbi

0

V nedeljo bomo na voliščih odločali o treh referendumskih vprašanjih. Pobudnica vseh treh zakonodajnih referendumov je stranka SDS.

Volivci bodo odločali o spremembi treh zakonov: o vladi, o Radioteleviziji Slovenija in o dolgotrajni oskrbi. Referendumsko vprašanje glede slednjega se bo glasilo:

Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je Državni zbor sprejel na seji dne 21. julija 2022?

Možnost označiti ja ali ne
Foto: Tumisu iz Pixabay

Kakšne spremembe predvideva novela Zakona o dolgotrajni oskrbi?

Nov zakon o dolgotrajni oskrbi je lani sprejela prejšnja vlada, izvajati bi se moral z začetkom leta 2023. Aktualna vlada želi z novelo zakona zamakniti začetek izvajanja na začetek leta 2024, ker v njem vidijo toliko pomanjkljivosti, da v praksi ni izvedljiv.

Za ustrezno ureditev kadra, financiranja, sistemskih, podpornih in informacijskih rešitev bo potrebno daljše prehodno obdobje, preden se začne izvajati zakon. To ne pomeni, da v tem času ne bo oskrbe, ampak se bo izvajala v okviru obstoječega sistema socialnega varstva. Poleg tega želi vlada zagotoviti dodatnih 30 milijonov evrov za dvig plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter nov kader.

Zakaj ZA?

Po mnenju vlade zakon, ki ga je sprejela SDS, med drugim ne opredeljuje vira financiranja oskrbe, načina prehoda na nov sistem oskrbe, ne zagotavlja kritja realnih stroškov in izpušča skupine, potrebne oskrbe, na primer mladoletne osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju.

Po mnenju vlade lani sprejet zakon ne zagotavlja usposobljenih kadrov, saj še zaostruje pogoje za zasedbo delovnih mest. Kljub kadrovski stiski bi tako lahko nekateri morali prekiniti svoje delo.

Zavedajo se, da je treba vzpostaviti celovit sistem dolgotrajne oskrbe. Luka Omladič (Levica) v MMC-jevi spletni klepetalnici: »Glas ZA vladni predlog bo omogočil, da dejansko vzpostavimo nov, trajni steber zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ki bo prinesel stabilno in dolgoročno financiranje – in razbremenil uporabnike in njihove svojce doplačil, ki so že sedaj prevelika.«

K temu bi pripomogla tudi ureditev drugih oblik dolgotrajne oskrbe, ki bi razbremenile institucije. Nekateri starejši namreč lahko bivajo sami in pomoč samo pri vsakdanjih opravilih.

Med pomanjkljivostmi zakona Mija Javornik (SD) izpostavlja tudi, da po postavljenih kriterijih številni ne bi dosegli praga upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, tisti, ki pravico danes imajo, bi morali na ponovno presojanje.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Gibanje Svoboda (@gibanje.svoboda)

Zakaj PROTI?

V SDS so prepričani, da so sprejeli zakon, ki po 20 letih prinaša dobre rešitve. Menijo, da gre za zamik enega od najpomembnejših zakonov za državljane. Pravijo, da so se v prejšnji vladi zavedali kompleksnosti ureditve, zato je bil zakon sprejet tako, da se prične uporabljati postopoma. Prehodno obdobje pa naj bi bilo dovolj dolgo za pripravo za uveljavitev zakona.

Nasprotniki novele trdijo, da bo v primeru njenega sprejetja veliko ljudi ostalo brez pomoči. Marko Balažic (SLS) v klepetalnici MMC: »Odgovornost politike je, da čim prej odpravi stiske ljudi. Če bo zakon po referendumu sprejet, bo 66.000 ljudi ostalo brez pomoči.«

V SDS trdijo, da so sprejeli osem podzakonskih aktov, da bi zakon začel uspešno delovati z letom 2023. »Ena od petih upravičenj je e-oskrba, ki pomeni 24-urno dosegljivost za pomoč tistim, ki živijo sami. Sredstva zanjo smo zagotovili iz nepovratnih EU sredstev. Storitev uporablja že 5000 uporabnikov, 2000 jih čaka na odobritev, pa ne morejo do nje, ker sedanja vlada ne zagotavlja dodatnih sredstev,« pravi Zvone Černač.

SDS-ov zakon podpira tudi Zbor za republiko. »S tem zakonom bomo končno prekinili kalvarijo vseh, tistih, ki so v domovih za ostarele in ki imajo neustrezno oskrbo, in tudi tistih, ki želijo in imajo možnost oskrbe na domu. Skratka, realizirali bomo tisto, na kar nas Evropa opozarja praktično deset let,« je v povedal njen predstavnik in zdravnik Janez Remškar.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by SDS (@strankasds)

Legitimnost referendumov ščiti kvorum zavrnitve

Da bi na referendumu zavrnili spremembo zakona, mora biti dosežen kvorum zavrnitve. To pomeni, da ni dovolj večina glasov tistih, ki bodo volili. Velja, da mora PROTI glasovati vsaj petina vseh volivcev. Ker bo v nedeljo skupno 1.695.330 volilnih upravičencev, mora proti posameznemu zakonu glasovati vsaj 339.066 volivcev.

Če bo večina volivcev ZA ali če kvorum zavrnitve ne bo dosežen, bo novela zakona sprejeta.

Nedelja, dan referendumov

V nedeljo, 27. novembra, pričakujemo še dva referenduma. V tem tednu si lahko že predčasno glasoval, a če nisi, imamo predstavitev obeh. Preberi si Za kaj se gre pri referendumu o noveli Zakona o RTV Slovenija in prispevek Za kaj se gre pri referendumu o noveli Zakona o vladi.

Sodeluješ lahko tudi v naši anketi Boš ZA ali PROTI?.

Zakon o vladi: Za kaj gre pri referendumu o noveli Zakona o vladi

0

V nedeljo bomo na voliščih odločali o treh referendumskih vprašanjih. Pobudnica vseh treh zakonodajnih referendumov je stranka SDS.

Volivci bodo odločali o spremembi treh zakonov: o dolgotrajni oskrbi in o Radioteleviziji Slovenija in o vladi, spremembo katerega je državni zbor sprejel 22. junija. Referendumsko vprašanje glede slednjega se bo glasilo:

Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah zakona o Vladi Republike Slovenije, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 22. junija 2022?

grafika dveh rok, ki v volilno skrinjico mečeta list
Foto: mohamed_hassan iz Pixabay

Kakšne spremembe predvideva novela Zakona o vladi?

Po državnozborskih volitvah, ki so potekale 24. aprila, so stranke, ki so presegle parlamentarni prag, sestavile vlado (koalicijo) in opozicijo. Vlada (Gibanje svoboda, SD in Levica) je sprejela nov Zakon o vladi, s katerim uvaja novo sestavo vlade. Vzpostaviti želijo bolj učinkovito strukturo ministrstev, s katerimi bodo lahko uspešno izvajali (prioritetne) naloge na podlagi koalicijskega dogovora v mandatu 2022–2026.

Nova sestava predvideva 20 ministrov, doslej je imela vlada 14 ministrstev in tri vladne službe, ki so jih vodili ministri brez resorjev. Na novo bi dodali:

  • Ministrstvo za solidarno prihodnost: naloge s področja dolgotrajne oskrbe, stanovanjske politike in ekonomske demokracije. Na to ministrstvo prehaja del dela s prejšnjih Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za zdravje.
  • Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije: naloge s področja visokega šolstva, znanosti, raziskovanja, razvoja tehnologij in inovacij. Na to ministrstvo prehaja del dela s prejšnjih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (visoko šolstvo, znanost, raziskovanje) ter Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (področje tehnologije).
  • Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo: področja javnega potniškega prometa, trajnostne mobilnosti, energetike, obnovljivih virov energije, varovanja okolja, podnebnih sprememb, učinkovite rabe virov. Nanj prehajajo določena področja treh ministrstev.

Preimenovali bi:

  • Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve: področje dela ostaja enako Ministrstvu za zunanje zadeve, dodaja dodatek »in evropske«.
  • Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport: od prejšnjega Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo se določena področja premikajo na tri druga ministrstva. Na novo pa se dodaja področje športa.
  • Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje: iz prejšnjega Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport se šport premika na ministrstvo v prejšnji točki, področja visokega šolstva, znanosti in raziskovanja pa na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
  • Ministrstvo za naravne vire in prostor: od prejšnjega Ministrstva za okolje in prostor področja varovanja okolja premikajo na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; področje stanovanjske politike pa na Ministrstvo za solidarno prihodnost. Od Ministrstva za infrastrukturo bo prejelo področje rudarstva.

Poleg tega bi ministrstvi nastali iz dveh Služb vlade:

  • Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj: področja regionalnega razvoja ter načrtovanja z nacionalnimi dokumenti in kohezijskimi sredstvi evropskega proračuna.
  • Ministrstvo za digitalno preobrazbo: področja informacijske družbe, elektronskih komunikacij in elektronskih storitev javne uprave.

Zakaj ZA?

Predlagatelji spremembe so za uveljavitev zakona, ker bo po njihovi presoji vlada uspešneje izvajala svoje naloge ob drugačni organizaciji. Dosedanjo razdelitev vidijo kot neučinkovito in zastarelo, kar ovira reševanje izzivov sodobne družbe.

»Posamezna ministrstva, pristojna za reševanje aktualnih izzivov, so namreč preobremenjena ali pa si pristojnost za reševanje problemov delijo z drugimi ministrstvi. To onemogoča hitro in učinkovito naslavljanje ključnih izzivov,« so zapisali. Ko bo ministrstev več, bodo kadrovsko vitkejša ter posledično bolj odzivna in učinkovita.

Podporniki zakonov zanikajo očitke o praznem večanju birokracije in stroškov. Dominika Švarc Pipan (SD) v MMC-jevem spletnem klepetu: »Novi Zakon o vladi predvideva zgolj reorganizacijo in ne določa novih delovnih mest. Ministrstva bodo nastala z reorganizacijo že obstoječih kadrov – teh je dovolj – in znotraj obstoječega finančnega načrta. Očitki o bohotenju birokracije in nameščanju novih kadrov so tako popolno zavajanje.«

Zakon podpirajo v Koordinaciji samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS). Menijo, da potrebujemo ministrstvo, ki se bo posvečalo samo znanosti, inovacijam in visokemu šolstvu ter razvoju teh področij. Omogočilo bo večji razvoj Slovenije in naše družbe ter lažje soočanje z globalnimi izzivi, je zapisal predsednik KOsRIS Gregor Anderluh.

Zakaj PROTI?

Predlagatelji referenduma so proti spremembi sestave vlade, ker menijo, da gre za nepremišljeno povečanje števila ministrstev. Po njihovem to prinaša višje stroške, kar dodatno bremeni davkoplačevalce. Poleg tega so mnenja, da večje število ministrstev in po njihovem mnenju umetno deljeni resorji ne bodo pripomogli k učinkovitemu, operativnemu in odgovornemu delu vlade.

Andrej Hoivik (SDS) v spletnem klepetu MMC: »Mi [SDS] smo in bomo vedno zagovarjali vitko državno upravo – torej manj ministrstev, bolj efektivna in učinkovita vlada. Zato smo absolutno proti, da bomo v času visoke inflacije in gospodarskih tveganj, ki prihajajo, plačevali še za dodatni birokratki aparat.«

Marko Balažic (SLS) v spletnem klepetu MMC: »Menimo, da ima vsaka vlada pravico urejati svojo organizacijo samostojno, vendar pa ne z izključnim namenom urejanja delovnih mest odsluženim politikom. Žal vlada ni znala predstaviti argumentov, da gre za kaj več kot le to in ki bi govorili v prid učinkovitosti delovanja.«

Proti je tudi organizacija Zbor za republiko. Predstavnik Aleš Hojs je mnenja, da število ministrstev ne sledi sistemom drugih državah in ne bo pripomoglo k boljšemu delovanju vlade: »Novih ministrstev ne želijo zaradi dejanskih potreb, ampak za delitev stolčkov tistim, ki so jim volivci rekli ne.«

Legitimnost referendumov ščiti kvorum zavrnitve

Da bi na referendumu zavrnili spremembo zakona, mora biti dosežen kvorum zavrnitve. To pomeni, da ni dovolj večina glasov tistih, ki bodo volili. Velja, da mora PROTI glasovati vsaj petina vseh volivcev. Ker bo v nedeljo skupno 1.695.330 volilnih upravičencev, mora proti posameznemu zakonu glasovati vsaj 339.066 volivcev.

Če bo večina volivcev ZA ali če kvorum zavrnitve ne bo dosežen, bo novela zakona sprejeta.

Nedelja, dan referendumov

V nedeljo, 27. novembra, pričakujemo še dva referenduma. V tem tednu si lahko že predčasno glasoval, a če nisi, imamo predstavitev obeh. Preberi si Za kaj se gre pri referendumu o noveli Zakona o dolgotrajni oskrbi in prispevek Za kaj se gre pri referendumu o noveli Zakona o RTV Slovenija.

Sodeluješ lahko tudi v naši anketi Boš ZA ali PROTI?.